■ ------ —------ " ----- —---
Oiadallfcl ta apravaiAkl ff%% •Uri: M07 B. Uwadait «V.
Chicago, III., petek, 26. evguata (Aug. 26) 1B31
- «U el Ü» P-t Olli— «f CkU»««. im—I». By -der al i rU»d imtfk mSmtiS!jm el Oafc. I. ItlT, aall uhTIie
PSOOA IZPOPLUTA, VUMV POTOKU.
OKNA MLMÜ V PRODAJI NA DBBBLO PADI.
Kaj pa v prodaji aa drobnoT
Ohioago, 111. — Ceua mleku v prodaji na debelo na zuiša v septembru. /.daj ao plačuje sto fuu-tov mleka po #1.30, v septembru bodo pu farmarji prejemali sa sto funtov udoka le It.50. Cena ae auifta pri k tu funtih aa oeemdesot OUtlov.
Trgovci, U razpečavajo uileko, molče, m koliko znižajo eeno mleku. Ako I »odo morali kouzuiupotl plakati vol ko deset eeutev za kvort mleka, tedej bo cena oderuška, kot je rduj, ko morajo plače-vati hvoit uileka po štirlnsjst centov.
AMERIČANI UBITI BDBN JB ftB ŽIV
Ladij* n ja pri preiakušsvalni votoji prelomila aa dvoja.
Hull, Anglija — Zračue ladijc y.U 2, ki ao jo ueročlli Američani, nI vei Pri preiikuftevalni vošnjl je padla oolf ae prelomila na dvoje iu /daj Idi kut podrtina ub reki llutuber. Moštvo je štelo devet in štirideaet mol. Od teh je šivih namo pet, ki ae uahajajo v bolnišnici. Zdravniki sodijo, tla ubranijo Komu tri pri Življenju. Na le-dijt je bilo sedemnajst Američa m>v, oil kaierih je natal šiv samo Norman VVtilker, ki je teško poškodovan, da dvomijo o njegovi« okrevanju. Poleg Američanov Je bilo na ladij i še aedern iu dvajaet Hritov. Vse moštvo, Id ae je utlele-šilo preiskušujevalne vošnje, je pripadalo k ameriški in britaki mornarici.
•	Kratim ladija je bita dolga Mft čevljov in bila je ua prviakuševal-nl vošnjl, da ae prciikusi, predan so Američani k njo krišaju Atlantik. Ameriška moruerica bi ssnjo plačala dva mtljone dolarjev.
Nezgodo je videlo no tisoče ljudi. O neagodi ae vpotrtavljaje raa-ne teorije ,toda pravi virohl naj-brš ostanejo aa vedno mlsterij, ako nivo stisni kateremu ismed moštva, ki jo oetol šiv. Po neki teoriji so preifekušsli krmilu. Indija je imela naplaviti oater ovinek, ua en k rat je pa ogrodje popustilo, eksplozija plina je pa dokončala šalostoi dogodek.
Hiko/i vel dui se je širila govor
In da ne Im» vzdržal«» pritiska. Tej govorlri ugovarjajo, češ da ui res-nična. L ¿^ '
Pred dvema tednoma pri preis* kuševalni vožnji ae je tudi vpognl-lo neke ves, kar je povzročilo, ds so krilite ves! popustile, Takrat je zračna - ladija f vseeno dospela v hangar Vpogibsnje vesi je bilo opasiti večkrat, kadar jc ladija dosegla gotovo mejo hitrosti. Te napake so bile baje odpravljen« m nadomcŠČsnl so bile vesi s moč- ; uejšimi vesml.
Kaanej* ao se slišali glsaovl,' da js konšlrukeija ladije prelahka. Nekateri erovuatični inženirji ao smstrsli zračno ladijo ZH-2 sa ne- 1
^Hte^jißfep #' J' A •, h ;; i
■l* Na tisoče ljudi jc videlo ncsgo- ' d». Videli su, ksko je ledljs padla doli, zavita v dim .»Ko so Isdijske 1 podrt lue ssdele ob vodlno gladino, s ogorele. .lasno Je Idlo, ds se ne ' more nihče rušiti, ki je znčtraj Is- 1 dije. Majhne motorne ladij*- so 1 lakoj iidplule na pomoč ln pripeljale so na aulm pet še šivih oseb. 1
Nekateri očividci pravijo, da je ladija p'I čela aesedati |n se lomiti, še predan je bilo slišati kakšno eksplozijo. Ladija js prelomljena na dvoje in med koeorns Je eno»1 miljske htfdstja kot lelita v reki-Karst reibe je bile alius. V mostu so popokale šipe in ljudstvo je prestrašeno trkalo po. uliesb sem- , intje, ker je mielllo, de zračna I ladija pode no mrfsto,	' !
Ko se je lodija prelomila na i dvoje, so nekateri očlvkiel opsslli, i da se ss trije erovnstje poslullli aparata ss skskanje Is sramnih | višav, tadll so v vodo, kjer so jih rešili s Mol
•	.	♦ £ ■ II«» I I m" V» , . I
BRUTALEN PREDDELAVEC
JB d>B»TRELIL ITAVKOf.
BO STBAlO.
Oklahoma Otty, Okla. - Owen Uogseth. preddelsvar v neunij »krm podjetju Hmjrthe Printing kompenije je obatrHil Kloyd Ii, Kirbjrjo. ko je Ml no stovkovnl strsli. Kirby se (dej nahaja v bol ulŠnief lo okreva od strelna rane. Proti brutalnemu prad^iievru je bila dvignjene »bu»šni»a, organizacije tiskarskih podjetnikov je pa sanj polotila poroštvu Uug »rth primava de je oddal strel no
HHr7"'
Na U način upajo saj nekaj pri delati, da bodo imeli aa prehra nitev čez zimo.
London, Angl. Zdaj ni rusko ljudstvo tako ulspauo duševno iu bresbriluo, kot je bilo ob ¿asu zadnje suše iu lakote pod carskim režimom v devetdeset letih. Prebi-valci vasi v srednjem teritoriju ob Volgi so ua delu, da jiapeljejd vodo na zemljišča. Grade male j«' zovc in atruge, da tako napeljejo vodo na polje, opustošeno od suše. S a ta način upajo pridelati saj nekaj poljaklh pridelkov, da se preh ranijo čez zimo.
Dokler je bil carski sistem v K uniji, so obrekovali rusko kmečko ljudstvo, da jc topo, leno v mišljenju in da nima inicijative. Sedenje delo pokazuje ravno nasprotno.
Kako ailno je zagospodarila su-¿a in uničuje pridelke na polju, govore poročil^ iz Sariitova, kjer sploh ni bilo dežja.1 Tukaj cenijo da bodo pridelali komaj štirideset funtov pridelka na aker. Tudi tukaj se ljudstvo pomaga iu nabira želod.
Kolera, ki je bila stalui gost pod carskim režimom v Rusiji, potfehuje. V armadi je bilo dva tisoč bolnikov.
Poročila iz Moskve govore,-da ui res, da ljudstvo beži s farm, čeprav se v precejšnjem števila seli v Sibirijo.
TA BOJKOT 1C0G0ÖB ODPRA Vi POGODBO E JAPONSKO.
Trgovci opozarjajo vlado na učin lce njene politike na Dal/nem vztoku. $
V/sahtngton, D. 0. - Mueiali
stični kuiigrrauik Meyer London jc ptHulInlll kougrcsu resolucijo, o kateri se lahko reče, da ja na mestu. V resoluciji predlaga, dn se dovoli pol miljarde dolarjev ss omejitev brezposelnosti. Resolucije določa, tla se U deuar razdeli po ilelsvakem tajniku Davlsu med delavske zadruge, delavsko unije in produktivne delavsko zadrug«, k kaloriui naj se poaptduje stsv-blustvo, kupijo sil uajamojo tovarne, da so taku nlivl produ k-
rtimiaiA Al ■ «it S - ¿i i K^e»udonuvš rstMUSoPs prava protipr.tc*a-proti saključku bon« grešne zborolre, ki je sklenila, da se Šelezuieatn dovoli pol miljarde imsojila.
"Ako so potrebni posebni seko ui v dobro par tisoč železniških deltildsrjev," js rekel Mejrer Ijoii-dou, "tedaj so potrebni «s drugi zakoni, da pomagstuo (1,735,000 delavcem, ki ao bnes njih krivde brez delat M.
Kaj stori kongresna zbornica f Ali hc dovolila to vsoto ss omeji, te/ brezposelnosti t Kongres je mlšel ns počituiccl
Dozdaj se nI še noben dnevnik -miuMil. ki Jc juksl! v kskštti po«. Irrbi» re nahajaj«» Irlesnlški ms-giM'Je, iu speliral ua kontreanikc, ds nsj glasujejo zs resolucijo.
Delavci, ne pozabita, da Imamo drugo leto zopet kongresno volit* ve. Marsikateri kongresnih ho ¿topil p red vas, ki nI ganil z mezincem, da hi bila sprejeto Uodn. uevs rrsolucija, in vam poveril, Miku je storil dobrega ss dslav. stvo, Da, delavci 1 Takrat ss'spomnite njegovega dela lu plačajlS ga us volišču po zsslugsh, ki si jih Je pridobU sa delavstvo.
STRANKINI PBI0ANJAOI tB
so- zaključili» da odstopijo detel
svojega pičlega žlvcžnega edmer-ka za prehranitev aestradaucga ljudetva, poleg bodo pa še dali enomesečno plačo za prehranitev ljudatva.
Pološaj z ozirom na kurivo je boljši. Iz Astrshana so poslali po Voltfi l,;i<K),000 ton kurivnega olja Železnice so prepeljale iz krajev, prizadetih od stile 50,000 oseb v Sibirijo, 40,000 oseb so pa prepeljali po Volgi proti jugu. Vlada jc odprla 863 prehranitvenih postajališč.
Vlada je na delu in pojasujujc kmcčkčmu ljudstvu s strokovnim podukom, kako se je t rebo pripraviti proti suši. Če bi bila nekdanja carska vlado količkaj atorila proti suši, bi letošnje euša ne bila hud udarec zs kmečko ljudstvo. Iz Volge bi drugih rek Iii se lahko napeljala vodo v ogromne nabiralnike, od kjer bi se porabile za umetno namokonjc zemljišč. Car-aka vlada ni ničesar storila v tem pogledn in lahko se reče, da jc učinek suše zaradi togs tako telik, ker se nekdanja carska vlada ni nikdar briftsls zs dobrobit krneč-kega ljudatva.
Washington, D. 0. - Ameriška pomoino uprava za Rusijo orgs-nir.ira uamiljenske bst^joue. Več ato oseb bo poslanih iz ZdruŽeuih držav v Rusijo.
Bivše bolniške strežnice v vojnem času imajo prednost pri no» v scen ju. Poleg dobro! vornih dels veev potrebuje Rusija izučene bolniške at rež nice in zdrsvnike.
Zdravnike, bolniške strežnice in «Iruge bodo odpoalali iz New V orlu z ladjami, na keterih bo nalogu šivel, zdravila in druge potrebščine. Z skrije se bodo potu rili, kor Hoover in predalnik Hsrding izjavljata, ds se s po-"i<>fno akeije mora takoj pričeti, ko ruska sovjetsks vlada podpiše HporaznoL
PR1OANJA0I JO PLAČILO
Dunaj. — Civilni uraduiki za htevajo /la ae nJim poviša l<*tno plsča, ker zaradi neznosne draginje ne mim jo isbsjati a sedonjo pUČo. Ako -e njih lehteve izpolni, ae bičrj poviša sa t odljooev K na lete.
Miu.-. k


I II I
PROSVETA
■ I VOVEMêKE I k 8L0VKM8KC
lastnina
Coa« o4~or >e Seaevera. • Kar^nisSJ Ztdn.jsae driav. m m» «i t» m m hiliitri«iiiri,i»m
Porivzav
- Izobrazb« ni monopol poas-iks, skupine «Ii p« nsrod«. Unvti izobrazb« je ze vss, o u«
pripada v»emu ČlpveŠtvji. — V združenih drža rab ne gtedijo n« izobrazbo, kot privilegij, teAveč kot izvznredno priliko, ki je zve-Kana a toliko večjo dolžnostjo napram Človeški družbi, kolikor višje je. — Nadarjenost, ako je zve-zana z napuhom in prevsetnoatjo, ni vredna ničesar, temveč je škodljivo in nevarne. —
Slovenske mladina! — Leto« je že peto poletje, odkar eem začel
Zakaj je bilo ustanovljeno in-dustrijalno sodišče v kansasiie
Ko sta bil« Howat in Dorchy, predsednik štirinajrtega distrikta rudarske organizacije v Kansasu, obsojena, da sU s pozivom rudarjev na stavko v zadevi slovenskega rudarja Mišmaša, prelomila industrijalni zakon, je obsodba med ljudstvom, posebno p i med rudarji povzročila tak vihar, da je čutil potrebo predsednik industrijskega sodišča H. L Huggins, podati izjavo, v kateri skuša opravičiti obstoj industrijskega sodišča.
Kdor čita pazno njegovo izjavo, spozna takoj» da ni naklonjena delavstvu. Pogledati je le treba, kaj Huggins pravi o sedanji pogodbi med rudarji in premogovniškimi podjetniki, In jamo je, da Huggins nima simpatij do delavstva.
"8 pomočjo zvezne vlade se je posrečilo« odbornikom rudarske organizacije skleniti pogodbo, po kateri je določena mezda za osemurno delo na 17.60. Premogovniški podjetniki trdijo, da ae je sposobnost rudarjev v pet letih zAtžala za petdeset odstotkov/' pravi Huggins v svoji iz-javi. "Odborniki rudarske organizacije so prav zanesljivo gospodarji nad vsem, kar se tiče mezde, delavskih pogojev, delovnega časa in delavskih metod. Podjetniki dajo denar, plačajo mezdo, ¿rodajo premog, določijo c4ho; javnost pa mora plačati to slabo gospodarstvo in profit—
Ta izjava pokazuje jasno kot beli dan, da ae bo industrijsko sodišče umešalo prihodnjo spomlad v sklepanje pogodbe med rudarji In rudniškimi podjetniki na škodo delavcev. Kajti Huggins, ki nima o produkciji premoga, ie manj pa o spodobnostih rudarjev pojma, verjame podjetnikom, da se je sposobnost rudarjev pri <Mu v zadnjih ptt letih znižala za petdeset odstotkov, dasiravno štatl-stišni podatki govore jasno kot beli dan, da posamezni rudar danes povprečno producira veliko več premoga kot pred pet leti. Vprav narobe je, kot trdi Huggins. Sposobnost rudarjev se je pomnožila in ne znižala.
Ce bi bil gospod Huggins logičen, bi moral reči, če ima driava pravico, da določi delavsko mezdo, tedaj ima tudi pravico, da določi podjetnikov profit Tega pa Huggins nikjer ne pravi, ampak njemu se zdi sedanja rudarjeva mezda previsoka, dasiravno imamo neznosno draginjo. Hugginsu je tudi znano,rudar dela komaj dve sto dni Vletu in da ne zasluži minimuma, ki ga prizna delavski statični biro potrebnim za prehranitev normalna delavske družine.
In če bi Hovk in Dorchy ne bila nikdar obsojana, da sta prelomila industrijski zakon, bi morala izjava Hug-ginaa rudarjem odpreti oči, da zahtevajo, da se industrijski zakon razveljavi.
Driava Kansas je agrarna država. Za to je bilo mogoče bankirjem in industrijskim mogotcem izvajati tak vpliv, da je bil industrijski zakon sprejet
Nič pa ni večnega pod solncem. Nestrankarska liga je posegla «e tudi v Kansas, čeprav ji skušajo privatni biz-niški interesi «graditi tako visok plot, da ne bi mogla zlesti čezenj. NIČ nI pomagalo. Nestrankarska liga si je zgradila portojanko kljub vsem oviram od strani privatnih blzftiških totemov, ki Je sicer še majhna, pa vendar jamči da iKMtane toočna in jaka. Od prebujenja farmarjev je odvisno, kdkj se odpravi industrijah! zakon, ako ne bo že preje izvojevana zmaga na sodišču, ker je zakon v pro-Uslovju s pravicami, ki so zajamčene v ustave vaam državljanom ne glede na to, če so delavci ali podjetniki, finančniki ali železniški magnatje. Industrijski aakon potiska delavca ns nivo telesnega sužnja, ker mu prepoveduje bojevati se za zboljšanje svojih razmer a postavnimi sred-sivi.
izdajati 11 Poziv za Šolo" v ime-ne Dubuquevege vseučililča. O Kalem ae ne vee «loveneki fantje in deklete v Združenih državah • "Pozivom za šolo." Prepričan sem, da bi ae maraikateri od ločil za učenje, ako bi le vedel, da je tndi odrasli mladini Združenih drževah mogoče dose-či vae j-nekaj nižje izobresbe
Maraikateri rojak bi še odločil ss učenje, eke bi le videl, de Se nI prikeaen. Za učenje imeato tn mnogo ugodnejše prfliks, kekor je to v Bvropi. To eo vzroki, de se leto ss letom od leta 1917. obračam do slovenske »la-
"Poalv za v šolo" v ime-nü Dubuquevege vseučilišča je
^Tjt^ & fc
leti. Pripomnim pe, de ngjmanj polovica onih, ki pridejo v nešo Šolo, ~ee odločijo po eno eli dve, letnem učenju le za aadstyna leta. ltavno leto« ee nudi najlepše prilike ss vstop v našo šolo. Zs-
trotovim onege, ki ae be omočil etoe za v šolo, de ee v poznejšem letu tege ne bo kepi, de j« obiske vel eno eli dve leti tukaj šnjo šolo. Vrnil ss bo nazaj v prejšnje delovanje in „življenje i širšimi nesori b življenja; ks kor je vstopil v šolo. V nasi šoli bo prišel do aposnenje, kako naj zavzame «tališče v današnji člo veškl družbi, katere del je vaak posameznik. V neši pripretljaln šoti bo začetniku, ki krepeni ze nekaj viftjim in boljšim, kakor je kruh in obleke, parletna učenje dalo večjo vrednost njegovemu življenju. Kdor bo prišel «em resno voljo in hrepenenjem * po izobrazbi, temü zegetovki da bo leto tn dobil. — Odkrito povode no, isobrssbs šele neredi tfvlje aje poHsmeanega človeke, de po stsne plemenito in vzorno. To prsvi, sko kdo hoče mnogo ko-riatiti krogu, v ksterem živi in šeli zapustiti ta svet vssj nekoliko boljšega, kakor pa je dobil ko je prišel živeti, ia mora poie-kati ln al pridobiti vaaj nekoliko višje isobrssbs, kajti le asi ta nsčln je po reenem učenju mogo če priti poeemezniku bližje nje govih Idealov. Pripravljen eem vaakemu, ki ai želi boljšege in pomembnejšege življenje, poma geti ln mu pokessil pot v smeri ških šoleh, ki ge bo vodite do se žoljenege cilje. | ' V kretklh potezah heče«| ma lo pojaanlti razmere našega thi buquevega vaeučlllšča. Tu Uaa*o vae Šolsk« oddelke, od nejalljege priprevljalnege šolekege oddel ks. do nsjviijegs vaeučiliškegs te čaje. Učenci prvega lete v prlpra vljelnem oddelkn imejo priliko aeananiti ae In občevati s drugim dijekl v višjih oddelkih, že škmo to je velike vrednoati, ker priliko dobi nšeaee, de eposne mladino resnih narodov, katera os nll aa ■vseučilišču Is viek petih
delov avete. Te mledine je nej boljši r«prexent«nt raaaik taaro dov mlajše genereeije. ki «s med «ebojno «poeneve.
De se ae uetvarje prevelika ra Slike mà nižjim in višjim diješ-tvom as aaAess veeašiliUa. da jem prisssro, ki ss tn vsdao do-gaja. Dijaki vseh šolskih oddel kov nčilišša pridejo vsek daa en krat v akupno dvorano, kjer ns stopajo rasai vnanié govorniki ali ps neši profesorji la pred s vs jo reenik predmetih ia vešaik dijakom razumljivih vprsšaajih. T« pradsvsnje, kstšrlk ee ndsle-iujejo tudi pripravničsrji. ea aa-sm na eebl aeka šole ia vsŠsa dsl učenja pripravljalnega oddelka. Te obiraj» ki je posebnost nešega vseučilišča ni samo zelo prsktl. čea. temvsr tudi v najširše« *mi-«la demokratičen.
V ssši šsli ae počutijo dijaki, kekar dom«. Htenujejo v lepih in modernih sobah in ae vel. kekor po eden ali dvs dljska «kunaj v eai «oki. Hsmo v enem šolskem poslopju, katerih js veš. es aake js čea 500 sob se dijake, ftols Ima
m imapais sopain poslopij Tudi električna rassvetljS-ve je napel jena po vaeh peelo-pjih. Mrzla in tople voda, katera aluži dijakom za umivanje in kopanje, ee nekaj« v vaeh nedstro-pjih poslopij. ftola ima leetno pralnico, v kateri ae pere apodaja obleka dijakov ter nekaterik procesorjev, učiteljev in šolskih uradnikov.
Imamo lsstao, veliko in no gpremljeno jedilno dvor «no,, v ksteri lskko obeduje naenkrat nad 600 dijekov. Več članov a čiteletva in šolskega uredništva obeduje tekom celega leta s na t Nekateri dijaki ei ne zelo lep in lehek način zaalužijo za del šol akih atroškov a tem, da atražejo pri miseh, ko ae vršijo trije glav» ni obedi. Dijakom, katerim ni mo goče plačati vaeh šolskih atroškov, da šola vedno priliko, da ai lahko del etroškov odalužijo a kakim malim delom, kakor pome-tenjem ali enakim. Ne ta način eo večinoma vae manjše dela opravljene po dijekib, ki pa ne »me nobeden več deleti, kekor po dVe uri ne den, teko da delo nobenege ne ovira pri učenju. Ob neddjkb, državnih in ŠoUkih pra znikih ee tudi ne amejo vršiti male d*la.
gole ima veliko telovedno po-alopje, ki je etelo pred 20 leti šes 170.000 in bi bilo lekko ponoe vaakega velemeata v Združ. državah. V tej telovednlcl, ee vrše tudi od čaaa do čaee lolako igre in prireditve e aodelovanjem ra snih dijakov is drugih šel Mruž. drŽav. Za telovadnico je plaval niče, ki je nepoljnena v zimi i gorko vodo.
Nej ki ae mogoče kdo ne bal, de je neša šole, kekor neka po boljfevelniec, eemoetan ali pa 'ječa'. Nič takega lice nime naša šola in kdor bo prišel v to šolo, ee bo lahko prepričal, da je pri jasen zavod, kjer aa demokrati čno občuje od nejvišjega veeuči liščnegs predsednika pa do naj nižjega dijaka v šoli.
Marsikaj ae dijaki nauče v dijaških društvih, ki jih js več, po nerodnostih. Istotafo imamo pev ske sbore, godbo, orkestro in dramatično društvo. Za zekevo katera je revnotako potrebna člo veku, kekor učenje, amo ¡.terej dobro preekrbljeni.
Med našim učiteljatvom je tu di češki profeaor Aloia Berta doktor filozofije, kateri ee poee-bno zenime za učence alovenake narodnosti in jim pomege pfi u-Čenju. Poleg tega bom tudi jfcz še poeebej učii vaak dan po eno ure alovenake fante, ki pridejo aem v šolo, tako da ae bodo lažje privedlll učenju v engleškem je-
^HlHPVJ
Mladina drugih narodov se veliko bolj poslužuje prilike učenje, kekor alovenake mledine, ker pe nI pravilno in trebe je, da ee bolj primerno te prilike. Ta malomarnost je vzrok, de je vpliv Slovencev v izobraženem krogu Zdr. držsv toliko menjši. Sloven ci se do eedej nismo icseljavall, kekor drugi nerodi z željo, da ae v evetn posvetimo učenju in trebe je, de slovenska mladina to napako popravi in ee pode ,v največjem številu v ameriške šole.
Ko bi jaa poznal eamo tiate Združen« države, ki aem jih apo-znevel, ke eem delal v premogo-kopih v Penney Ivani ji in Indiani, ki aplok as imel niksksgs «pošto-,veaja eli Ijnbesai do ts dršave, k ae» jo tekret »poznaval edino le potom brezarčnega, mrzlega in neobčutljivege ameriškega kapi-tale. — Daaoe, po petik letih uče-nja «poznavam to drševo, kot dr-ževo izobrazbe. Kakor aem imel jaa priliko «• isobraseveti, teko hočem, de bi dragi rojeki imeli priliko ss nčlti. Inteligenca Zdrpšenih drž. je še v veliki msnjšini. toda U izobraaeni k mg je toliko bolj plemenit in iskren.
Nej dodam, de englo-aakaouaki jezik i ms nsjlopšo literature, snenstvo in vedo ter tudi trnovi-ae ia meterijelai uapebi tega ke-roda ao aajfešji, ker jih je aedej ali pe v pretekloati kaka aarod noat doeegla. Neben človek ee še ne more ametrati intelegentaim, ako ni vsej delao znan s velikimi deli ae kulturnem polju močne gs saglo-sekooaskegs plesiens, čigar gospodsratvo. vpliv ia «oš prepsjs vse dele svste. Zs nes Ju-goeiovaae, ki ssm> as nsatsnili as tem koatiaentu je vtlikege '«e-l mena. ds se eesnenimo a tem naj-NAMiNp piemsaom ae plsaetu.
se ni niti eden kesel, je rsd priznsl, da je tu našel boljše pogojtf ze učenje, kakoršpjih ni pričakoval. Mnogim, je aevede nemogoče, da bi oatali fc dalj čaaa na tej šoli, da-glravtio^bi bili radi nadaljevali avoje učenje.
Poživljam ne vae rojake, ki «e nain» ravalejpo«vetiti šoU, da pri dete veej sa ono ali dve leti ne našo pripravljalno šolo. Ako^bo-ate imeli vesslje, u«ti rak-1e nada lje, vea zagotovim, da ae bodo aa-šle sredstva in poU za nadaljno učenje. Nobenemu se ni trebe be ti, radi Morebitne strogosti, ker v ti ŠoU ae boste počutili tako kakor doma, ali pe še bolje. Prilika je sa vae. 'Ako imate pogum in dobro voljo, katera premagata vse ovire, potem se brez vsakega pomisleka odločite ze učenje.
Oni, ki ste «e priglasili že prej fojs let#. pe iz enega ali druge ga vzroka mate mogli priti, po-nlužite ae izvsnredne prilike le toa. Btariše opominjam, da poši Ijajo avoje sinove ali hčere v Šo i9, ker izobrazba bo najlepša, ka tero jim zamorete dati. Izobrazba šteje danea v Ameriki več kakor dolarji, zato ae atariši potrudite de je va|i otroci kolikor mogoče mnogo pridobe. — Omenim tudi da bom jaz za vaakega, ki bo pri Žel potom mojega poaredovanjjffi to šolo, jemčil.
SNPJ. je leta 1918. na 7. redni konvenciji v SprinKfieldu apreje Ig' in uatsnovlla dijaški aklad za člane dijake SNPJ. in iz tega sklads se nakazuje zanje asesment, kakor tudi letne učna podpora po $35. Po združ. konvenciji bodo deležni te podpore tudi člani dijaki SDPZ. Brezdvomno Se bodo izvršile v dogledaem če-8u tudi nadaljnc združitve naprednih jodnot in zvez z našo organizacijo, tako bodejo tudi člahi dijaki drqgih/jedndf deležni take podppre.
Ameriški Slovenci ao ae velikodušno odzvali potom SNPJ., da ao ae na ta način odločili pomagati avoji mladini pri učenju, za to je eveta dolžnost slov. ameri ške «nlsdine, ds se temu velikodu*
ksteregs polagoma prehajamo
la ietega.
tndi podali del
Tudi jaz sem eden izmed onik milijonov, ki so morali nositi n« trg kože za demokracijo jn An., rine. Željno čakam, kedsj prfa. dan a onimi
obljubanu i farmami, aaedaisu deli in nebroj drugimi dobrot«, mi. Kskor vse kaže ostane le pri obljubah. 4'Demokracija'' j« rf. iila svoje malhe in druge jo ved« ne-briga. Sam Hardnin- j, največ pripomogel k temu, da bil v senatu pokopan predlog nam tolikokrat obljubljenega U Pelinove farme ako m ,|, „. gih aredatev ne koristijo nič. U-godno delo je propadlo, ker ni tisoče bivših vojakov se klati v brezdelju po Ameriki. Vabljive taktike ae je poeluževal Wsll str., ko so bili v nevarnosti njegovi
m....
Kako bridko so nas razočarali. Bivših vojakpv je bilo 95 od«tot-kov «delavcev. Namesto, da bi m takrat združili in poslali v \VY shington prdtest, katerega bi * gotovo upoštevalo, pa so se pri. družili ameriški legiji in drugim takim organizacijam, ki so pri volji lomiti štrajke in teptati delavske pravice. Za spomin, d« amo ie udeležili zadnje vojne, ho nam pua^ili prohibicijo, razne d«, vke, raztrgane hleče in praine žepe.
Lepo zveni za izobraženega človeka beaoda demokracija, to<l« ali ta v resnici eksistira} Dvo-mim, ker biti bi morali vse drugi življenski pogoji. Od sraka in h«. me demokracije pa nc moremo n-veti. .	* f -J
Združitvena konvencija se num bliža in želim delegatom veliko u-speha. ITpam, da se nam pridru-žijo tudi druge organizacije. Takrat bodo seveda veliki stroški • bo potem organizacija toliko bo.;
lje uspevala. — t. P.
-
Weat Frankfort, DI — V št.
189. z dne 16. avg. vidim dltpia, keko ao eden hvali s graja druge. To aicer ne zadene mene, ym eno me boli, ko slišim človeka, ki
ee je zgrozil nad urednikom in Žnemu činu «vojih rojakov oda»* ki bi rad napravil, da bi se noben
ve in poda v kolikor inogoče ve likem številu na ameriške ared nje in višje šole. 1 Ob zaključku mojega1 "poziv» se šoto" v imenu Dubuquevege vseučilišča naznanjam Še sledeče:
Šolsko leto 1921-1922 tu; bo o-tvorflo v naši šoli v torek dne 6. septembra letoa in bo trajalo do 7. junija prihodnjega lets- V alučaju, da bi kateri rad šel sa mo za polovico leta v Šolo, tudi to lahko naredi, vendar bi priporočal, da ae vaak, kateri se misli vpisati v Šolo, vpiše vaaj za eno leto. Čee do otvoritve šol. leta je le kratek in ako Želi kdo kake informacije, naj ae nemudoma o-brne na mene. Vsa piama ae sma tre jo ss seupna. Kdor ae je pa že ne podlagi tega poziva odločil priti letoa dne 6. aept. v našo šo lo, nej mi piše vae potrebne infor maeije takoj v prvem piamu mo goče "special del i v.", da ga bom jez lahko ng poglagi teh piaem brzojavno obveatil v imenu naše šole. Zdelo ae mi je to potrebno omeniti, da ae korešpondenca glede naše šole preveč ne zavleče. Vee piama naj ae označijo na naalov — Kari H. Poglodich, IJ niveraity of Dubuque, Dubuque lowe.
Kekor aem že omenil me veže dolžnoat do elovenekega naroda de pokažem njegovi mladini pot do izobrazbe, kekor sem jo jez nešel v Združ. drže veh in pomagati pri učenju vaem onim roje kom, ki ae v to šolo zatečejo.
Vaš sa izobrazbo — Kari Po-glodiek, jugoslovanski dijak. I
Frankiort, ni. — .Jesen ae nam bliža in kmalu bode mi nula sezona zabav in drugih do bfat v prosti nsravi, ki jih de-lavei nismo posebno deležni prosti naravi. Zadovoljiti s« moramo s zrakom, ki je sedsj šs dno brezplačen ia čskati as u-kaa, de lekko' zopet pripemo zs delo. Deta veke rasatere so tu ne-povoljne, zato ae «vetnjem slko-»ur. ds ki kodil aem za zaslužkom niti oni, ae, ki si alužijo svoj s "bskssmi- in enako ro-
na
kruh be
Prsd kratkim aU prišli v vo naselbino dve rojskinji iz sta-regs kraje, ki ste se t^koj poročili. tfedteAmh ženinov 'ue tu Pe
ka, le baljših po|*vi< razpolago. Rojak Steraberg se je pon«-larsčiL Pri psdcu si je sioaU po-
človek ne naročil na ta list, ker mu ni priobčil komentarja. Prav dam tiakovnemui odseku, da ne priobči vaakega napadanja. Uo-pisni k poroča, da je bil bolan in živa duih ni vedela zanj, to je ne-resnično, ker mi je znano, ds je oni brat zanj akrhol in da je vedno prejemal podporo od SNPJ., kar mu Je seveda tudi s šlo. Do-pisnik ne omenja, da ga je pod-piralq SNPJ: in zraven tega ie po svoji akromni moči druitvo, j zato bi mu svetoval, da si list Prosveto naroČi in jo dobro prečita, potem bo videl, kako veli- j ka irezlika je med enim in dru-1
gim listom.
Želim, da bi ae člani SNPJ. malo bolj brigali za svojo lastnino. Ako smo Člani SNPJ., moramo biti nanjo, kakor tudi na «voj dnevnik ponosni. Agitirsti morajo za svoj dnevnik medeebojno, da m bo povapel na najvišjo stopinjo drugih listov. Ne podpirajte dragih liatov, ki delujejo za raznt trgovske interese. Bratje in Mest™ delujnto na to, da bo list po novem letu ishajal na 8 straneh. — Z bratskim posdravom — dd.
ZA
V .Mm w. f. t d« tsjej®*
inf. ursda.) — Kakor naznani« glavni urad ameriškega Rdečega križa.-le nahaja aedaj v rok^ njegovega blagajnika $350,00". za pomoč onim tisočerim osel)««, ki so ostale brez strehe vsled velike povodnji mesees junij« 1e svots obstoja ia začetnih >|n'1-0S0^ ki Hh jc derovala ceulral» ameriškega Rdečega krH« prvi veeti o nezgodi, iz 1125.000 Je derovenlh od podružnic ameri škoira Rdečega križa v odaovor na posiv predsednike Harrlinf« centrale, h» Ipriblišm» ll»«*». dagovanik od Coloradricih m*-
Za pomošno delo v primeru' w olmeau je t«š>e nejmenj 000., katera vsote pa nikakor ne zadostuje za gradnjo poru««'t>'h hiš.
Ameriški Rdeči križ je do«o«l de števtfo ljudi n puekbke* «-k rs ju. ki so valed pevodnil II brez strehe, znsis 7.361 nih posestnikov, ki so prišli
«veje hiše. je 739 ia
I hiš
leite I
Hkupno število škodovaajk kiš
** ia pe»
2.318.

Tlakoval odbori
im^w^^ te èéah	rti
Zdratitvmil odbori
viamajo
Cm« |l.tl, Debile fs pri »roi$m Iskarju.
rasa tu1
"Demokracija" Karadžordž.vi-Čev ne Bo voxila V kočiji liabsl»iii ške avtokracije. Good night!
Alekaander je kupH staro cesarsko ropotijo na Dunaju: kočije in pohištvo iz 17. stoletja, s katero opremi avoj konak v Bel p m du Bogami, to se bo poatavll, kaJar ne bo vršilo kronanje! — Upajmo, da je med nakupljeno ropotijo t udi kakšna eesarska "kahla'V In upajmo, da imajo alovenski klerikalci, ki «alujejo aa Habeburiani, /daj zadoščenje. Lahko gredo v Belgrad in ae odkrijejo Franc jo-šefovi kočiji in "kahli". — Vaem je zdaj ustreženo. Liberalci imajo jugoslovanskega kralja, klerikalci pa habsburško kočijo. Aleksander bi moral le kupiti čarape in hand-žar iz zapuSčine črnogorskega kra .. lja in sandale ter Čibuk od turškega sultana — potem bo ustreženo ■ tudi črnogorskim monarhistom in
bosanskim begom.
• • •
' Prišlo je na dan tudii to, da ac tiskajo ruski rublji (carski) na angleški bojni ladji. Na nekem brit-skem rušilen je bilo tiskanih takih rabljev za trideaet miljonov dolarjev in poslanih v Ameriko za eari-stično propagando. Ta denar seveda ni ponarejen, o ne I Če kdo sna,
znajo Angleži!
• • •
Karikaturist McCutchen pravi, da hi s denarjem, kolikor se ga potroši za eno aamo vojno, lahko propre žil vea kontinent t bulevar-di, apremile vse puščave v Ameriki \ rodovitna polja, zgradile šole h prosto najmodernejšo izobrazbo za vse državljane, j pogoadile vse poliča ve, izkopali kanali za prenos ladij od Mehiškega zaliva do Velikih jezer in reke Sv. Lovrenoa, elektrisirale vae železnice v deželi, preskrbeli vsi kmetje s traktorjem, ki preorje 50 akrov polja dnevno, postavile hidfoelektrične postaje, ki bi zalagale vso Ameriko z električno silo, kupili val premogovniki v deželi, katere bi obratovala vlada in prodajala premog po tri dolarje tono, nabayila trgovska mornarica, brez katere A* merika ne more biti neOdviaüa, zgodile moderne in aanitarne hiše za vae prebivalce, nabavil na, modernejši tranakontintalni planski aiatem in uvedel se bi sistem fetaroatnega zsvarovanja.
¿afero govori mol Komu pa govori? Predstavnikom aedanjega režima t Kadar zmečeš polno vrečo bobrf ob steno, daj, nabavi si drugo vrečo in tretjo in četrto in peto * • # -
a a e
Gospodična Alica Robertson, ve-1 ocenjena republikanska kongrea-nica, jc-mnenja, da žena nI sposobna, da bi sedela na konferenci za razoroženje.* Zastaviti si je treba ponižno vprašanje, če je jAliea Robertson sploh ženska. Ako je, potem sledi drugo ponižno vprašanje: ali je žena sposobna, da aedi v kongresu t Ako ni, kaj potem dela Alica v kongresu T
• • # | |
Ako je res, da Klu Klux Klan ne sprejema katoličanov ne Židov v svoje našemljene vrste, notam nsm je resnično ial. Kazimir bi bil dober rekrntl Kam pride Klan brez njega f
• • •
Kazimir mogoče organizira svoj Klu Kluks Klan. Saj je že organiziral vse polno mističnih businee-hov, zakaj ne bi še belih kap«ee» jcv.	v^H
Lloyd George je rekel, da mora Angliji imeti največjo bojno mornarico na svetu. Tako je avoječa sne govoril neki kajacr Viljem, e e •
Jugoslavija ae bo kmalu nauči le, da ae alabo izplača kraljevski luksus. Pokopavanje mrtvega kralja — kronanje živega kralja — pokopavanje mrtvega kralja — kronanje Kivega kralja — in tako dalje drugo za drugim. Vrhutega pa le polomljene habsbtirike koH je in "pbvltri"! Tudi Francozi ae Imdo enkrat naveličali zalagati. • e »
• Demokrat je v Nemčiji so za anali velik krik. ko je nekdo Iz-teknil, de je VHjem tekom svo-jeca kajzerovanja naredil dvanajst mi I mi o v mark. Nepotrebno rasburjanja. Kaj pa je dvanajat % mrla v Hi miljončkovt V Amerik imamo na primer kajaer je. ki vladajo manj čaaa pa narvde po sto miljonov dolarjev. Viljem se naj skrije r mišjo luknjo
LtZ
V sredini iadaji s dne 34. t. m. se je urinila tiskovna pomota. Pri narnanllih so aa zamenjali krajev na imena, da ima naznanilo Iz Kij, Minn., nadpis iz Buffalo, N. Y., naznanilo iz Buffale, N. Y., pa nadpia iz Kly, Minn. — Pri nazna nilit iz Pittaburgka, Pa., fm naj ae giaai, da ee vrli aeja od 9. uri dopoldne in na ob 9. uri aveler.
VOLJOB
S,753,000 DBLAVOBV JE DKUL FAUKAJkJI ME PA
I^ÎSovwi
; - ;thwwi.
Konstruktivni zakoni pa dozdaj ša
Mam York, M. T. * Cela vrata lačnih, tajnih in trudnih doaluže. nih vojakov je atata pred pšaarno španskega konzula, kjer ae nabirajo prostovoljci aa tttjo legijo, ki ae odpelje v Maroko, da ae bo-ju je jo proti Maurpm in drugim a-frilkim rodovom.
Afriška puščava ima to pred-noat pred ameriško potrat^ ao govorili okoli Ipapakega kojtfula-ta, da se nobenemu ni treba ozirati okoli njega, kadat pije.
All to ni glavni vzrok, da Američani, doalufeni vojaki, vstopajo kot proatovoljei v špansko tuje-zemako legijo. Ampak nekaj drugega je, kar vpliva ni doalužene vojake. Nekateri ao te mesece brez dela in kadar laza človek prazen šelodee te akozi več dni, ne vpraluje dosti, kaj ae zgodi z njim, pooebno takrat ne, kadar ae «a mu obljubi denar. Vaakemu pre-J4 je obljnbjjenih pet ato pezet kot da nagrada. To je ato dolarjev. Dnevna meada bo znašala štiri in pol pezete, ali devetdeeet centov.
Neki bivši vojak, dodeljen prvi diviaiji, je govoril popolnoma a stališča človeka, ki ae zavada, kaj prazen lelodee pomeni. Ko ga je čaanikareki poročevalec vprašal, aakaj odhaja kot proatovoljec v Maroko, je bivši vojak rekel: ¿alim proator, na katerem bom. lahko apel in jedel." V njegovih očeh ni bilo opaziti tiatega ognja, ki je pooebno znamenje pu-stolovskaga vojaka, kateremu je «eno, komu aluti in kaj dela. Ampak v njegovih očeh je bilo čitati, da je apoaeben aa korist-hejše delo, kot da aluši doli v a-fiiški pustinji kot vojaka Brit-ko se je nasmehnil in rekel: "Oitf vem, da bo hrana aa nič in življenje brez udobnoati. Vojni ter nima tudi same nobene privlačne aile, od kar aem bil v prvi diviaiji. Ali človek mora jeati in če mu njegova dežela ni dala dela, well, tedaj se mora bojevati, da živi."
Možje vaeh narodov vatopajo v to tnjezemzko legijo.
D. 0. (Fed. Preaa.) -r Dasiravno je delavski tajnik Davia aporočil, da je 5,735,000 de-lavoav brea dela, in poljedelski 'ajntk Wallaee rekel, da vredppat farmarskih produktov pada in d| je na iieoče farmarjev pred Vorotom, je kongres odšel na po Jitnice, ne da bi bil aprejel pra vil. rekonatruktivnih poatav v od pomoč temu pološaju. Večina nje govih članov in voditelji administracije ao zadovoljni, da je daše la na potu v normalnost.
Organi administracije čestitajo kongresu zaradi njegovega konstruktivnega dela in renublikano«-Mondpll, vodja republikanske ve-
«vajrj
MOBAHQPXMB IAIOTV
Zarotniki M radi posadili Koda
Pariz. — Bivli avatrijaki ceaar Korel je skuša) a pomočjo madtar. skepn diktatorja Hšvtkpja zasesti
madžaraki preetOI. Tako ae brzojavna poroči is teneve. • ¡¡Kkr m je povrnil gi4ki krslj Konstantiu na grtki prestol, je bil to precedent, da aa lahko po mik' nju zarotnikov vrne tudi Kord. Papežev nuncij v Bejrnu je bil pa pošivdovalec med Kdrlom In diktatorjem Worthy jem.
Brzojavka pravi, da bo Madžarska zastopana na prthodnjèm zborovanju Lige narodov v septembru in bo vprašala, da ae ji dovoli vHtop. Ce se prisna ta apel, bo madžaraki paiement respulčeu in vršile se bodo pàrUmçntarue volitve po madžarskem načinu. Uorthyjeva telet** peat bo priti* tilla, da bodo atpqarhiatl, prevaa* prav hebabnrgovci Izvoljeni v ve-čini v parlament. Worthy je pre pričan, da amaga pri volitfak,
fiKOTSKI MOBNAB NBZAD0
VOLJIN • PBOKZBIOUO.
Čine, je podal dolgo tirado, kakšna dela je izvršila njegova atsèn. ka. Podjetniki ao prav zanealjlvo zadovoljni a Fordneyjevo davčno predlogo.* Miljonarji tudi nič ne godrnjajo, ker je bil odpravljen davek na nadprofit In je bil znižan dohodninski davek. Žel magnatje ker cmokajo od veaelja z ustnicami, ker upajo, da dob« po! mlljarde dolarjev poaojOa, W a jim je adminiatraeija obljubila, ajnika Hoover in Mellon mialita, Oa vae storila, kar je v njUni moči in ne mialita na to, da ao slabo raamere v deželi.
Zdi ae, da ao kongreaniki t*di zadovoljni. Ali med njimi jih Je nekaj, ki imajo vedno »obrnjene avoje oči na političnipeložaj in ga tudi dobro poznajo. Ti Imajo drugo sodbo. Oni menijo, ko ao kon grešniki vrnejo a počitnic, da olivi otlpoy proti Hardingovemu programu.
Raamere ao povsod slabe v deželi in povsod m slišijo pritešbe, da kongres nI IzVtAll potrebnega dala aa odpravo teh slabih razmer. Hes je, da je Hardingova administracija storila vae, kar je mogla, da zgradi celninsko steno sa trusta, da bodo feleaniee sopet plače Vale dividende', dit ae'olajša davčno breme bogatinom, toda neki za-padni kongrtanik je rekel:" Adml-nistracija je bila tako zsposljena v zakonodajno delo za pet tiaoč miljonarjev, da je pozabila, da ckziatira la 109,995,000 ljudi, ki vorijo ostalo prebivalstvo." Vaa znamenja govora, da jih bo marsikateri kongresnik alilal od ljnd-stva, ko aa vrne domov.
Bodočnost bo poka sala, la je ta kratki čaa, vHHHHHI
Mew York, V. T. — Sanly Dun-po narodnosti Škot in mali-nist na tovornem parnika, ni bil že nekaj let v Ameriki. V času njegove odsotnosti je bila. sprejeta prohibicija. Oni dan je M v salon in je na tika zahteval žga-
*Toča j mu je odgovoril, da mu
' flakafJaief '^avprašal no r-
nar.
"Jadrati postavi," je odgovo-
ja, da ,je aem le maralklj. Na Kitajakem aem doživel, da ku
lini	V
ko kupil belopolte» človek, aU nikdar še nieem doživel, da bi aalaki kc diakriminatorično nastopilo prOtiftftiltti
TBfc.
rapul
m
renubliksnski konaresnik ljudstvom, vplivatuko na illmuakl večino, da ne bo
fckotu.' Eds j
m je točaj pojasnil, da nikomur ne ama prodati žganja, ker je uvedena prohibicija.
"No, le precej lat nieem bil v tej deželi, adaj me pa ne bo ni-kdar več videla, ker Utajo take poeta ve," je rekel mornar in ta pustil sel un.
ZE LBZKIAKA DBVÉBA JB MA
""■¡SiSER"*"
katerem so imeli i stik s rspub-aledila
vuč strankinemu biču. Značilno je la tola» da ae aamoatajnaat med republikanskimi kongvesniki najde samo v mali ekupini kOngreani-kov, ki prihajajo iz Wiaeonaina, Minneaote in Severne Dakotc. Nekateri kongreaniki iz teh krajev ao nedavno bili za prav kratek laaa doma in mogoče od tukaj prihaja njih aamoveetf *
Nekateri pravijo, da ae bo republikanska večina kongreanikov le takrat povupela do konatrutiv-nega, dela, prednobo poražene pri kongresnih volitvah r letu 1992, ti tagai kar je Uh-fako bodo vsHlei krepko kritizirali njeno delo. Nekateri republikanski kongreaniki, ki oparajejo po-ao sami tega muc-o volilni molčali, bo ikapaka večina mlatile, ds voljni s njenim delom. .
>ublil zado
MÀMÛ fAOAJO o«ni
»t. Panl Hinn. - Državna že-iezniške in akladiščna komisija j« dovolila Minneapolis «feet Bail way kota pan I ji, da aa vftanlna ni ulični žele sulci povila na sedan eentov Dobe ee tndPltlrja vozni listki za pat in dvejeet tedanja voznina ja
le delavel, je U aa delavee. Take padajo žifljenekl t roški za deUvee
V. t. — New T Central želesnilke družbe je nastavila v tukajšnjih delevaieah 113 delavcev. Delali bodo v lokamo ti vskem depart a^ftn. Tukaj-Injs «irievniee niso velike. IMav ei ao bili odpuščeni v deeembm.
Zdi ae, «le > letesállki dražM vlač odlok IrleanBkega éàk ge odbora, da ja pričela aap «tevljeti dela vre. Govorice ae Mri. ua namer, v pipssrijilniri es vt-Uaain delavatvn v baja si pMk
aove v kratkem
«to daèavr postava, kl je
kajti po ujego\H»m mnenju je bali
mur
WñfK "O monarhUti ni apelirati pa Ugo nada inia vsak narod pra-it) n svoji naodl.. "

JHiili
i?.
<XLAVm »TAN. mV4l fO. LAWNDALB AVK, OUCAOO, ILLINOIS,
najiMUjla sredstvo, da prisili ^aSlee, da «olijo tako, kot tali Hortliy in diuga monarhiaUčna banda, ki teli za vsako ceno spraviti Hababurtana na madlarski prestol, da od tukaj paiakual zopet zasužnjiti ljudstva.
Ce M ententa nastopila »roti temu načrtu, tfedaj ao monariilitl pripravljeni apelira rodov, čel, vlco odloča
Mala ententa .obatoječa is Čeho-slavaklje, Jugoalavlja in Bumun-nke, je zagrozila « vojno to se je Karel priklatil trn Ogrsko v marcu, ds zs»ede madlarski prv* atol. Monarhistl so se pa zdaj prida proaljo sa pomoč pri |T narodov, če bi mala ontenta zagrozila ?b povratku Koria a vojno. / ,
Tako kujuje rotnlki rasna načrta, da spravijo ljudstva lopet v staro sulnost pod
ImB' , f) ,
Časnikaraki poročevalec pravi, da ae Koriu prav dopade v Avlat in da mu la v-aattjak na prida na miecl, da sa prfaali na ftpsnsko ali kam drugam. KM smatra kot nja
vršitev
zopet zaloti na Ograkam, je naj hujle, kar ga doleti, da ga zopet pošljejo nazaj odgonfklm potom, od kjer ja prišel Tega dejetva aa Korcl zavada in a 40 kuje «erotn.

a n. r. a.
najprikladnajli kràj la Itova-monarhlstlčnlh sarot In aa 1* [tov zarotnuklh načrtov. Ca gl
iO DBLAViTVO «AW0-FANCfclilŽOBOBOterTBin KOKFBBBiritt .
•üirUfl l^^iwwP
Atlantic Otof, M. J. - Delav-stvo bo mogoče aaatopano na raz-oborožitveni konfaranal. Samuel (iompera, predsednik Ameriške delavske federacija/aa ja teko Israeli pri otvoritvi seje ekaeku-tlve. Dalje ja naananil, da bo ak-sekutivni evet priporočil predsedniku Hardingu, da ja dela vat vo sastepano na konferenci, čeprav > Harding osebno naklonjen da-vakemn zaatopatvn na konfaranal. Povdsrjal ja, da delavstvo vedno naatopalo za rasoboroÉtev.
Bksekutlva ja grajala obvestilo, da kanadaki delavski kongres sakteva, da bo deiavetvo zastopano v komisiji, ki bo odposlane is Kanade na konferenco.
Uradna ira eei lOtOO zjutraj do I(90 popoldne.
PA
K
I
M. Y. - Jasni ljudje so ee abeek v gručah In ao kamo-. nali voaova aeetnoteleznlške d ruš-be na prog. m «hI mestom in Troy-jem, ki ao jfb vozili etavkokaai.
Ljudje ao bili ralkašanl, ker ja neki atsvkoksz zavotil v sviomo-bil, v katerem je bHo pet oseb ra-njenih, Morris Babin iz Ckelaeje pa ubit. Nebi drugi paaatir je aa dobil tndl tako talke polkadke, da zdravniki ne npnje, da ga o. kiNtfMft^ŠvfiMk
CsetnotelesniMri «Mbenei sUvkejo lest maaeaev. Kompsn.
rsjše platoje atavkokeaom vi-asks mesdo in najame at rstn.ke, mesto da bi ee pobotala s svojimi uftlulbn.ei,
V JTUCOULAVIJO
V Ail KVJXOI
ZajadakL Povest la Bvljaaja slovenskih tfplnov v Ameriki. ^^öääöOs	® jjoAiifiitto vr^d
11.75.
melja, ^rlojpouBna
človsk ponavlja v eebl raavoj vsah svojih Mvalaklh ln divja-Ikih prednikov. S alikaml. Ve-sano. 8 poštnino vred $1J0. Oba knjigi, ki n naročlU obenem, aa tri dolarja poštnina prosto. Naročila aprejama tajnik Knjl-lavna matioa i. N. P. J.i Frank Aleš, 9124 B. Oravfaid Ava,, Chi ni go. IIL v.
In
Z* kuhanja piva domu
N,.da Je doma pri MM, la aaiee-mldov,-
ie le
Dobiti je la rasnih
leaaev,
serijam, sladelčsram la v pes-^kJAIIMI Édl^W^íii IImiíio pri in ft DO* mut pri veíjlh naročilih. Pilita fa Iaformasije aai
FRANK OGLAR,
Oit M. MILOSEVIC,
DclaffM Uet ja ella, • katar»
teRB»0KAal)
Norm River, New Vsah
taS 1ST
nmcAnUwi
i I V	je. O.m.
timmauA J X'^m I a em*.
k^áAmA jSCV^jÜtlk eap«.
IpttRitMK
POOBLASTILA dato MATIJA SKBVDBB II 19 LIT, sa rojake po oeil Ameriki.
On te mora vedeti, kako sa po. oblast ils izdelujejo. Piti mu tu razloži svoje sadevo, pa U Is. na* redil vaa pravilno, da ti na bo t prodan 1 napravil-UUatov naslov je M97 Butler »t, Plttebnrgh, Pa.
ki

mogoče gnuM^prc
nlm pooblastilom
je mTtttUer St..
LIQUID HRE
I egsaj sa stsalas, mesvt-
Ímri?*jííhiíívu*all oblekí* Ç« nov« kemikalija j« pesnana pni Imenom Peek v Devils tfdetsa. P. D. Q. «tese Ile* alear lam čevelj mm 1
vs eltrtlk. steak, mravtineev, Mar*
Prodaja ae prit Fuller Morri-Hnmlston Railing, Peter I Van Hcbss'-k, Mntiial Drug, and Robert Stevenaon Drug t^mpa-
(Adv.)
Cklcefu, Illiaels. .

"tt^ w sr • T
=
PEOSVETA
===== i
V ječi.
Prijatelj
Pretekli so dnevi in tedni. Kol* I jate so verige, tod* t« pqt ih> dne-vu na eeatah mesta N. Skusi v r/.e-li blisksjočih se bsjonetov m j« pokazal zdaj pa zdaj bledi obraz. Bil j« osi jetnik, ki so as vodili ns sodiflie. Tudi pri belem dnevu je bilo rožljanje teb veri« zoper-110 in neznosno. Vrsts so previdno zaklepali in zapirali okus. Bil je to zvok. ki se «a je bata eela dežele in es je Jočaje razlegal p« uliesb, da so prestrašeni obstsjsl» iiioije.
Sodbe je. Mnogo jih je ns vtičih.. , sodnik, pravdniki. zapisu i ksr i X d. Tudi jetniški paznik in , ujegov pomočnik sta tam.
"Jaz nisem onegs storil, nisem as zsstrupil. jaz nisem kriv. vedi te", je mrmral ssm pri nebi psz-uik.
"TI si A. iz N.'\ ae je obrnil Hodnik proti obtožencu.
"Me jaz nisem iz N."
"K. je tvoj prijatelj t"
"Ne poznam ga."
"Ti ai umoril B . . . ja?" 4
"IH, bil je moj sovražnik."*
"Ti ai spravljal orožje v mentor
"Ne tegs nisem delal."
Pomočnik paznika, ki je stal /o obtožencem neopaieno. se je pri-Id ¡¿si nato sodoiku in mu zsšepe-tsl neksj na uho. Nato pa se je o. broil uszsj proti jetniku stopil blizu, prav blizu njega. , i Na sodnem dvoru je vladsls tišina. Vsi ao pričskovali neksj iz-va n rednega in celo strašncits, vseh pogledi ao bili obrnjeni proti mo-lami, katerih pogledi so bili z o-breza v obraz in so izgledali, kakor dva sovražnika. ki sta dolgo let iskola maščevanja. To niste Id-Is ,dvs obraza temveč esmo štiri očess sli bolje rečeno štirje pls-iiieui. ki bi nojroje bdiruhuili iz svojBi duplin in uničili nssprot-nika.
(Hedalei so se začeli gibati. Nčkej se mora Mcoditi. neksj ne-usvsdnegs nekaj strašnega.
Ae vedno sta si orla nasprotnik s drug drugemu v Obraz. Niso se tresli ujunl pogledi in žile ns njunih obratih se bile nepremične, Očesne trepalnice niao ganile, no-IsMurgs zvoks ni bilo čuti in spre-govorila nista. Hamo težko sta dihala In gledala eden v verigah, to-de oonosen in prevzet od svete jeze: drugi pe v uniformi turškega i radnika. da nspravi v službi nov
zločin, dasirsvno trepetajo. Tu je nastopilo prsvo sodišče.
Končno je stopitjetnik uasaj. veriga je zarožljala Ib v studu je obruil avoje obličje pruč od naa-protnlks. ds je tegS stresel mraz po vaem životu in e Udkočo je izgovoril ; "Jaz. . jaz te poznam, tisi A. . ."
"Da. je zamolklo r*kel ob-tožeuee. "bil ai moj prijatelj".
Prijatelj. . . to je bilo preveč. Pomočnik j« ari strašnega obreza iu bal ae je avoje laatne slike. Kako mnogo krvi je le prodal as te svetlikajoče se rumbe turške un< fonue. NemoŽiio je položil svojo rok o iu gumb; bil je ledeno mnel in potegnil je roko uszsj. Ksko dolvo let že izdsjs te juusk«. ki so za "idejo", kako dolgo vrsto zločinov je že noprsvil nad temi uekdsujiini svojimi prijatelji. — tods sedaj!. . . Dotaknil se je me ča in gs zopet spustil in n.hote gledal teške verige ujegovegs prejšnjega prijsteljs. Ksj je bolj«, meč turškegs uradnika ali ps /s rti ja vele verige mučenilu» za svobodo domovine. To vprašanje, na katero še ni nHcdar naletel, se ga je polastilo danes. ZskajT . . Kdo more razbrati globočine človeškega are*, kjer se «nicg zločinov |H»javlja tisoče ugank . . e e e
Zopet j« bila ČW# noč, Pod tem tlim iu* besni m tfbdkom je pihsl samo nemiren veter v odunil temi-
ni.
Pomočnik je hodii |>o ječi. paznik ga je bH poklical. NJeoovs boja ui bila votf tako gibčna, kakor prejšnje dneve, temota mu ni bile prijetna, vetra ni zmogel, zunaj mu ni bilo prijetno. Razmišljal je stv«ri. ni katere bi raje ne mislil. K «ko «e je zjutraj prizadeval. d« bi «e skril ko so obeojenes dajali na vešals, nikakor ni Šlo. Zdelo se je .da ga šele išče in ko ge je našel, ga je gledal aipvt s sramoto ravnottfko, kakor na stališču. Zmlelo ae je, de hoče vtisniti ns svoje čelo pr«dfsvojo smrtjo oni žgoči in strupeni*poleti zs večno, medtem, ko iriu je kri zsstala po žilah. Tam v temi sta dve točki, dve bliskajoči se očmi. . . Postal je; v viziii ae je «pomnil '»če* "prijsteljs", Kavno taki sta bili. veliki. . . Bal ae je. sli naj gre dalje?. . . Poetal je in zetiHnll oči. Ko itti je odmrl sta bili svetlikajo^ se točki še vedno na onem mestu, nepremično, vedno večji in rrže-či. . . Bresmočen je , vzkliknil, nsksr sts oČ<«i izginili. HUe je mačka, ki je prestrašena zbeža-
la. Smejal ee je nad svojo straho-
petuostjo. tods brsih korakov je odišri ven.
Končno je prišel na dvoril»'* ječe. tiledal je na strau. kjer je bila danes izvršena sodba. Bil je prepričan, d« je truplo pokopane in je vse končano. Toda atr-meč in trd je obstsl. . . Obrisi trupls so se še kazali v temini ia vsakokrat, ko je zapihal veter, ao teško zaškripali sklepi vešol. to-lače in milo. kakor bi tarnali za svojim drsgim. kskor v globok« m jsdu zs nesrečnikom. Veter je odnašal te glasove dalje v svet da ozuanjs krivioo.
Pot je peljal« proti vešslom Iu breztddaetno, neotiraje se. se Je |M»dal pomočnik tja proti, toda čimbolj se je bližal, telji so bili njegovi koraki. Veter ne dopušča si je mislil iu bil je prieiljen kora kati počasi, ne ds bi mogel odvrniti pogled od vešal. Stara groza je zopet stresla njegovo telo, da ae je akoro beže podal naaaj. Končno je trepetajoč vstopil pri pszniku. Tu je bilo bolje, bil v Vsaj eden živ človek navzoč. Paznik ga ni pogledal, bil je polu misli in <rt>a sta molčals..
"Sedaj si vendar miren", je rekel pomočnik, ds pretrgs moreči molk. "Tudi gissu se ne «lisi nikakega več."
"Ali ne slišiš'' f. . . Poslušaj!" Od zunaj ae je čulo besno tuljenje viharja, pomešano s škripa njsm sklepov na vešalHi. tako žalostno, enakomerno kakor veli ka tožba m žalna peeem za večno spečimi junaki.
"Zakaj ga nisi puatil pokopati?"
"Ravno vsled tega aem te poklical. ti ga moraš, pokopati, saj si njegov prijatelj."
Pomočnik je molčal. To je bilo smrtno elkanjc.
"Jaz ga nisem zastrupil." je m mi sa l paznik in je hotel nadaljevati, toda molčal je.
Saj se vendar ne bo jokal, je mislil prestrašeno pomočnik. Paznik je poveeil glavo. Senca je z*k rH* njegove oči. Počasi je vael pomočnik svetilko in jo primaknil. trepetajoč proti pesnikovemu obrasu. ki je pa jezno dvignil glavo in mu iztrgal svetilko iz rok, jo vrgel na ti«, da ec jc ra/.bila ua kosce in med tem kli eal: "Izdajnik. on je bil tvoj pri-
jstelj!"
V sobi je vladala tem*. V vsakem kotu se jc blestelo ns dueste očes in vedno večja eo bila. . Bilo je strašno; moral jc ven. \i
(Ko;iee.)
Miho Strmača .. da, resnično, MIho Strmeča. Pomrl si je oči lil še enkrat pogledal; Nič ue pomaga ; to je upokojeni finančni komisar Miha Strma!, čedno oblečen, umit, počesan in dobre volje, dasi se trudi, da bi grdo gledal. Sam pa je skoraj tu k kakor Adam, preden ee jc sav< del greha, le tla j<r čudno pokrit s vsem, s čimer bi pravzaprav moral biti oblečen.
"Hi H ti rea MIha Htrmačf" vprašuje Jernej Pertiučar, kakor da je čude! postavil prijatelja predenj.
"Kilo pa naj bi bil, aaspsuee zaspani? Olej, sa tak« ga lenuha te pa še nisem poznal. A<> /daj, U»i še gledaš, se niai popolnoma zbudil."
"Kaj niai odšel f"
"Kam pa naj bi Ml misel? Misliš li, .la bi te pustil tukaj samegs, da te zašači orožnik ali pa da - Bog ne daj — pridejo dame ua jutranjem iz-pt «-hodu in se uatrašijo misleč, ds m* jc preselil Psu i« ArkstUjef"
Jernej je hitro vstal, skočil > jezero Iu s«« okti-pal. Potem se je urno oblekel.
"Kaj ps sva alnoči govorila, prrdeu sva sa-k pni* T"
"tiha, to pa le vem," j.....Igovarjal Miha
"Da bi bil človek še enkrat mlad. Neumnost. Ali /akaj si ne bi Človek prhoščil včaai kskšne neumnosti?"
"Da. ds, govoričila svs ueumtusdl. Ps si najprej n zaspal. Spominjaš ne pa še,'/
"Kaj sr ne bi uporabljal* Ha j se mi je še sanjalo. «Is sem mlad."
"Tebi sr je to sanjajo T"	e
"lokaj pa ne?"*
"Mhm .. No Ua... II* h l. llogu, da ul ž». I j« nja tako kskor sanje.
"Prntestlrsm' Kar se je meni sanjalo, je Idlo te kaj vredno. Bil »em resnično inlsd, pobi živ. Ijeujs, dekleta *o me imela rs.ls, lazil ee«ii p«» hribih, finančni komumr nisem bil, vnr je Idlo lepo, le škoda, da je bilo prekratko"
"Kam pa j<» mahneva danes? Ne M li spleaala sopet enkrat ua Trigliiv, da p<.glr«lata mslo v daljavo? Maj je etri tsko vel.k. lak» velik!"
"Ji?.., Ilm. meni Jr prev Ali «*uj kaj se je ps tebi sanjalo t Ko tP hodil, «i nekaj mrmral, pa je bila slišat, nekak«. kskor "neumen-.
"Si I« prav slišal. Sanjalo se mi je, tla sem se ves Hfprcmeuil v glsvo. Požrla mi je vae telo, srejj,pljuča, skratka vse. Drugi orgsni so se bra-niir, pa ui nič pomagalo. Dokler so se mogli še upirati, so užili nekoliko bornega suženjskega livljc nja. Napoaled pa je glava vse premagala. Sam razum je kraljeval v ujej, mogočen, abaoluten. In satu Je bila glava vsa neumne."
"Aha. Dobre volje si, vidim. \To je že priporočljivo za Triglav. Alf na la|i sem te vendar za-sačil. Olava neumna; ti si pa mrmral: Neumen. MgactHfnum, prijatelj, meseulimtm."
"Breneelj sitni! V ssnjeh sem dejal, da bi. bil rad ves neumen."
"To si dejal ti?"
"Ja*"
"Tegu i i se v sanjah ne bi verjel."
"Ssj si tudi sam ne verjamem. Totlu kar jc res, je res. Cv b| si mogel izbirati, bi vzel iz one velike škatlje nekoliko ztlr^ve pameti iu nekoliko zdrave neumnosti, ps bi oboje pololil ns tehtnieo in tsko ispremesal, da bi bilo obojega prav, ds bi lazuui vodil, pa ne rirsniziral, da bi mogla neumnost, «akte vsi i, ps ue ukazovsti, da ne bi bilo no sa lM»ga in ue za žival, aiupak za človeka. Iu da bi bil lahko mlad, dokler bi bil mlad, pa star, kadar Iu bil star."
"Ponavljam, da si dobre volje, ker klatiš take, da nimajo ne repa iu ne glave."
"Kako «la ne?*
"Kdor je mlad, je mlad, iu kdor je star, je
PertlnČar
ae je ustavil in vslno dvignil prst;
"Motil se' Prav to Je tragičen moment, ds nI vedno tsko. |n vellks, skoraj mističus modrimi J« to, ve trajs pon.leljek od nedelje do torka, ne tlelja ps od stdsite do pondeljks, če obleče! ss Mate škornje, samlsle pa zs glsdko «-esto, če grtri spat, kadar ai truden iu delaš, kadar al spočit."
"In če fantaidraš . . ."
"Da. Tn«li «V fantaziraš, hrepruiš, letaš |m zraku, pa trt ti \ret«no, računaš, da je «Ivakral dv« štiri iu hodi» | h i semljl In tako dalje "
"Danes torej „a Triglav tn
".Na Triglav... Blagor onim, ki bodo lahko hodili na Triglav in v Jokohamo in v Deveto Delete in k povodnemu m«*n In v poset med Pleaio -suruse In lehljritssuruse. ps V kraljestvo elektri-ke In v eorstvo blej po svoji lelji in p,» p<itrHd, tskO tla bo atogs med leljo in potrebo."
Blsg«»r jim,"
"In blsg.»r onim, ki orjejo s svojo muko in gnuje s svej« kr»Jo. da bo nekeč letev na polju A adaj u% Triglav,-
"Na Triglav J"
ngjti vrat. MoHMrat
je obrnil. Težko je dobil vrata iu trepeta je. izmučen in v grozi jc pomolil giavo upasuo skozi vra-
Nič manj strašno ui bilo zu-naj. Tema in vihar, ki j» ihivzto-čal. da ao vcšala neprestano dajala od sebe tožeč» glasove iu mztvee ae je g trgal v zraku. Kam naj gre? Hotel je iti naaaj. toda kakor je napravil par korakov iu > dvignil oči. je zagledal v zraku dve žugajoči krvavi in strašni očesi Trepetajoč se je vrnil proti vratom jctnUikega paznika
'' Izdajnik" je mrmral notri paznik, eeli svet govori a studom o tem. Ni hotel vatopiti in nato je šel zopet proč. Veter ga ui puatil priti daleč naprej in o-stal je ravuo pod vešal i. Pot je tekel po njeiu. treSel se je iu njegovi zalije so šklepetali. Pogledal jc navzgor. Mrtvec se tačas ni zdel ljut. Oči so lahko gledale doli na njega nekako božuje in tiho so trepetale ustnice:
"Prijutelj. prijatelj. inija lelj!"
Mesto teh besed si je želel, da bi čez njegovo glavo donelo prekletstvo iu smrtonosni bliski . . . Kam bi utékel, ds se reši? Noge so mu odpovedale aluz.lm. Naklonil se je na ateber vešal iu /rl dolgo, dolgo na ' gugaiočega se mrtveca, ter poslušal milo tožeče škripanje vešal.
Spominjal se je na vse. . . Ta nad ttjetfovo glavo gugajoči Ét mrtvec jc Ml njegov prijatelj. I til je tam. kakor on um. ki je tako globoko padel. Hotel je jokati, toda ni našel olajšujočrh solz. dočim so hotele njegove prsi raapočiti. B<dj in bolj se jc pritiskal proti stebru s prtd. da itomiri notranji plamen. . . zastonj. ...
Še
dolgo čaaa se je v temi In zapuščenosti zvijal ob stebru, ka kor ranjena kača. Ko-neno je pustil steb^1 In se prijel za glavo. V/.el Je V mrzičnib krelnjuh ICst vo, Jo pristavil in odvezal kono-pec. Mrtvec je padel ua tla, sam pa ai je dal konopec okoli vratu in ae zazibal v zraku. . .z glasom tulečega vetra se je pomešalo par hripsvih glasov. . . in tedaj jt bilo vse končano.
Oba mrtveca sta gledala drug na drugega z otrplim pogledom eden od zgoraj a drugi od spodaj in v temini se je ČUlo pritajeno ihtenje jetniškoga paznika.
Duh svobode je vel čez oba mrtveoa enemu smehljajoče, a drugemu metajoč temau .pogled. (Konec).
RAZNE VESTI.
Is starih spominov. — Ouriški soc. demokratski list "Volte*-reeht'' od 9. t. m. prioftčuje krat-ko poročilo o mesečnem zboru članov tamošnje soc. dem. organizacije, na katerem jey stari švicarski sodrutr (Ireilieb pravil svoje spomine. Ta del poročila slove : "Vse je l»ilo izrt«diK> zanimivo, kar nam je mmior iz svojega izkušenj Imgatega življenja priim-vedoval doživljaje od svojega rojstnega kraja, Breslavc, kjer je kot mlad čl.rvtdt plamtel za idejo svobotle. Že leta lHt>,r>. je šel kol delegat deiavakega ud rušenja \ Raitlingenu v Stuttgart na lil. zvezni kongres delavskih organi-zseij. Od t.^laj jc stopil v stik a mnogimi v prvih začetkih delavskega gibanja znamenitimi oseb-nostmi. Med drugimi z Behelom. Mebknet4itom. Jullhstoiu. Mote-lie nun in drugimi. Kot kujigove-ski delsvee je prišel v Curih. Tu je zsčel svoje delsvsko Mvljenjc Po u»t«uovit vi 1. internaeiouale. pri kateri je tudi on sndtdoval, je bila ustanovljena njena sckeija v Cfurihu. Tu je spor.nal mimge i-deal iste iz tedanje dobe. med njimi Mihajla Bakunina. kneza KrotMttklna. Johaua Filipa, Be-kera in druge. Bilo je xastopano med njimi tudi veliko število Sr bov, med njimi tudi 8vetozai Markovič, Hikola Pašič. «edanp reakcionarni predaednik jugt> slovenska vlado. Tudi sam seda nji kralj Peter KarndiordlevU Je poaečal naše «bore " Koliko se i.-I»ač butremenilo ml tistih dob!
je odklonil prošnjo poljskih duhovnov, ds bi sprejel po sebuo varstvo nsd gornješlezij-skim klerom Poljska vlsds se je «sto odločila, tla skhtevs ml Vsti-nsj odpokliče ps|telkega nunelj« ia Variš ve. — Kh, kstlar se črni med sabo črno gledajo, jim ue gre radi velikih stvari?
Samo 10 dni
11 tanke
debelo grozdje v u-
.................i$4.00
Kalif ornisko
P»............ 5.00
orhi naj bo I ái na
. 8.60 stane 6.&0
ijše vrste
KALIF
. ;	^Heibeljte
GROZDJE ZA VIHO—Najboljše, sladk botih DO ao funtov, atene vsak sob
grosdje v 30 funtov zabojih, stene MAMMOTH WALNUTS-
trgu, 10 funtov v ROZINE—Sladke brea MI vam garantiral in da jih bodete pjfejeU4* ^, ^ ^	.
Grosdje vtun pošljemo po ekapresu, vsa drugo ps ns froht, ra-sun sko vi sami zshtevste drugače.
Ds vstreiemo našim naročnikom, mi vam pošljemo z vaškim naročilom 100 funtov,
SLADKOR—Cisti v 100 funtov žaklju za..................$4.9S
Izpolnite m spodnji kupon 'm ga pošljite nam a vašim naročilom. Naročilu je priložiti denar.
niliiiiii^M«Sl"rn'r-rrt------------------"*r*"H"*"******"****,*""r*—.......
CALIFORNIA GRAPE AND ORANGE CO. •07 Coagreee Bid«.	Detroit, Mich.
Enclosed find mommy order for $...........fee which send m«
..........pound. WINE GRAPES.................$..........
.........pounds MUSKATALY GRAPES..........$..........
.......pound* WALNUTS....................$..........
..........pound. RAISINS.....................$..........
..........pound. SUGAR.......................$..........
Name...................................CHr..............
State........................S treat or Bex No.. . .........
T
DVE LETI DELA IN USPEHA
1919—1921.
Ob nastopu meseca avgusta jc imela tvrdka 7+AKRAJŠEK & Če-SARK za seboj dve leti trdega dela in pa tudi uspeha. „•.. ^
Okrog 4. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajšek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastop-etva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno in pošteno in vstrajno delo mora prinesti uspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka od p nemila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petsto potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V	dvah letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima avoje direktne zvese z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za ta tako lepi rekord bodi.v prvi varati izrečena zahvala številnim prijatel/em in zagovornikom. * V «i .	/ , f ^
Na podlagi doaedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj poprej v stanu biti na službo onim, ki:
ki potujejo v domovino, (i	ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim,
ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim,
ki imajo kake druge posle s starim krajem.
Za vsa naclaljna pojasnila ae obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70—9th Ave.
Slovenakmbanku
i>nf
Vow York City.
I

vo in hitro
poakrbujo denarna izplačil« v atari domovini la opravlja drugo bančno potlo	. \
FRANK SAICSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Rojaki, poaluiujto ao v vaeh zadevah to slovenske banke, ki jo pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima sa varstvo $100,000.00 glavnico in $60,000.00 rezervnega zaklada,	»
Za FRANK SAKSER STATE BANK
Frank Saluor, predsednik.
-t-
Želodčni Nered. Nervoznost. Nečista Kri i- Slaba Cirkulacija
ao devet dfeetin našiti bolezni, trpljenja in mizerije. Večina teh bolezni ao lahko hitro ublaži, te ae rabi čudodelno zdravilo Nuga-Totio, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne In atanovltno živce, čvrsto može in žene.
SUM živci
eontenlje atoS, li
4«S ailfcianen» n —I alai m^m U..I,
mnmmvimnpi amoin. rug
or«an In Movant« teleie Je aáyUeu ee etafe tlrV-léele la »Uma^> o« ttv^ih en. thCnm .IU eo i	Sr, le kateeeaa
Ssj. rau.-^!:
»SSK mOeap tamtia m Mmbb ueseSa. Ksfia m mee e mmmSIhiI •e n»«»alaea|egtaU lSeet
_ »o aeteSnL nnMnlrlJKI.
I . ermSui««i», iwwWnl In
It?? W»d?ff3Ba3emelwe. eeaSffž rdate Ike la
Zetodénl nered.
Tenka, vodena kri slabs cirkulacija.
Num. Tone veebuj« •eUno m n atine lilm, M |e an* nahaCJIh eSrevll I« nasnano ee MMvarianJe Sogate. rd«rf» krvt. NoSene rvC nI bolla e« Med«, SiSb«»l ne, ftlsboknnr «•<«' •«I Imajo t.iiko-«««tono k r I. P«C I v l|a M lelevenjo erca. ki aeorari cirtaaeeUe
m eetnjc m« «afe Si . fcrempee krvi e vaek organ In Uki.i datujo-tuSI aa Jetra In An** Sr paterafa. da e* ¿revs odprta In taW «mprečal« eaprtje.-^* •
Naša
mmle. «eprtjo,
HSOe. Mal nb. dee. «teá' kuHh, leelk pokrit a h^
SlS^rst
Cona NuamDMM trn tías etatiUelr. Is
ŽAOOafuje ZA in mesec zooavljsn-JA etl Nuga-Tone *
kel. lisi v aatnSr« In p^idaSnl norodl en
tak. pov^a «•#•. dokro —mh la aa pmtmtíU ke« ne* arajana eaaka.	garancljek.
—------POŠLJITE TA KUPON SE DANES
HmÚmmml Labor«lory. S. TOl, ISIS a. Wakaak A«