< > I- Q 3 -i (/) < u O Nihče ne vpraša, kdo je molčal, marveč kdo je govoril. Slovenski pregovor rm Številka 10 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 13. marca 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Ne potrebujemo dveh kulturnih central, temveč kulturni menedžment. MATEVŽ GRILC ■ Skupno zastopstvo le s preštevanjem? —--- | - . .—J Stran 3 IZ UREDNIŠTVA pred nedavnim so v Globasnici zborovali nasprotniki velekanalizacije v občinah Pliberk, Bistrica in Globasnica. Šoštarjeva dvorana je bila nabito polna. Bilo je jasno čutiti, da gre vprašanje kanalizacije prizadetim občanom zelo pod kožo. NAŠ TEDNIK je od vsega začetka podpiral prizadevanja nasprotnikov velekanalizacije. Glavno skrb in zasluge za to ima urednik Silvo Kumer. Udeleženci zborovanja pri Šoštarju vedo to ceniti in so se za podporo NAŠEGA TEDNIKA ter delo Silva Kumra zahvalili z močnim aplavzom. Priznanje nas veseli - še bolj pa nas obvezuje. Izraz tega je tudi pričujoča izdaja NT s se-demstransko dvojezično prilogo o prizadevanjih proti vele-kanalizaciji. Prejela jo bodo vsa gospodinjstva v občinah Pliberk, Bistrica in Globasnica. Janko Kulmesch, glavni urednik 1,2mrd.zavelekanal. Protest v vseh občinah Deželni glavar Zernatto v Zboru narodnih predstavnikov. Pretekli ponedeljek (9. 3.) je Zernatto razpravljal s člani ZNP. Seje se je udeležil tudi deželni poslanec Raimund Grilc. Razprava je bila sproščena, vendar ni rodila novih spoznanj, kako priti v manjšinski politiki z mrtve točke. Na sliki z desne: vodja diskusije Matevž Grilc, predsednik NSKS Nanti Olip, deželni glavar Zernatto, deželni poslanec Raimund Grilc. Strani 2,3 POLITIKA Na današnji dan pred 60 leti bi moralo biti ljudsko glasovanje o ohranitvi Avstrije. Stran 2 RAZPRAVA Zakaj koroški Slovenci še vedno potrebujemo dve kulturni centrali? Stran 4 ŠPORT Igralec SAK Danny Roy preseneča z izredno telesno pripravljenostjo. Stran 23 Politika Politika Danes pred 60 leti fc I a današnji dan pred 60 leti"13' marca 1938 " b' I N v prvi avstrijski republiki moralo biti splošno ljudsko glasovanje. Pomagalo naj bi tedanjemu kanclerju Kurtu von Schuschniggu v njegovih prizadevanjih za ohranitev avstrijske samostojnosti. Schuschnigg je bil prepričan, da bo večina Avstrijcev glasovala proti priključitvi Hitlerjevi Nemčiji. Svoje upanje je črpal iz dejstva, da so se za avstrijsko samostojnost opredelili -poleg katoliških, zlasti monarhističnih krogov - tudi zastopniki ilegalnih delavskih gibanj, socialisti in komunisti. Tudi koroški Slovenci so upali, da bo Schuschnigg uspel. Bili so med redkimi Korošci, ki so se aktivno zavzemali za ohranitev samostojne Avstrije. Mdr. so v ta namen organizirali serijo letakov, 10. marca pa je izšla posebna številka ..Koroškega Slovenca", edinega slovenskega kulturnopolitičnega tednika na Koroškem, v kateri so objavili poziv avstrijskega kanclerja „za svobodno, neodvisno in socialno, za krščansko, enotno Avstrijo". Kakor znano, so bila vsa prizadevanja zaman. 11. marca se je Schuschnigg vdal Hitlerjevemu ultimatu, ki ga je nacistična Nemčija podkrepila z grožnjo vojaške intervencije. Medtem ko so posamezni slovenski aktivisti še vedno aktivno podpirali plebiscitarna prizadevanja avstrijskega kanclerja, je Schuschnigg odstopil; njegov naslednik je postal nacionalni socialist dr. Seyl3-Inguart. 13. marca je odstopil tudi zvezni predsednik Wil-helm Miklas - v Linzu pa so na ta dan ob navzočnosti Hitlerja podpisali zakon o ..ponovni združitvi Avstrije z Nemškim rajhom". Nacistično deželno vlado je dobila tudi Koroška, kjer so se novih oblastnikov še posebej veselili. Deželno vlado je vodil VVIadimir Pawlowski; za koroške Slovence je bil v njej pristojen zloglasni Alois Maier-Kaibitsch. ako je bil 13. marec 1938 za naciste dan zmagoslavja, za prijatelje in zagovornike samostojne Avstrije pa „uradni" začetek sedemletnega Velikega tedna. Za koroške Slovence se je križev pot začel že takoj prvi dan po Schuschniggovi kapitulaciji. Prva slovenska žrtev nacističnega nasilja je postal tedanji podpredsednik Slovenske prosvetne zveze ter bivši deželni poslanec - škocijanski župnik Vinko Poljanec. 12. marca zvečer so ga aretirali pri Pliberku v vlaku pod pretvezo, daje kršil devizne predpise. Resnični vzrok aretacije je bila njegova vztrajna in plodna kulturnopolitična dejavnost v korist slovenski narodni skupnosti. Od Jugoslavije koroški Slovenci niso imeli pričakovati podpore. Tedanja država matičnega naroda ni hotela imeti težav z nacistično Nemčijo. Ko so nacisti v Avstriji prevzeli oblast, je Jugoslavija v svojem uradnem stališču poudarila, da „se nahaja z Nemčijo v prijateljskih odnosih" in da „se je stalno borila za načelno združitev vseh Nemcev in ostane temu načelu zvesta", ■^^udi Nemčija sprva ni želela večjih konfliktov z Ju- I goslavijo. 15. marca so v Beljaku aretirali predsednika SPZ dr. Joška Tischlerja, vendar ga po nekaj urah spet izpustili in mu ukazali, naj se oglasi na uradu koroške deželne vlade. Tam je moral podpisati izjavo, da ni bil zaprt, in se z njo napotiti v jugoslovanski konzulat. Posebno pa so Hitlerjeve satelite motila poročila v jugoslovanskih medijih o nacističnih aretacijah koroških Slovencev. Dr. Tischler in dr. Petek sta 17. marca obiskala deželnega glavarja W. von Pa-wlowskega in izjavila, da „Slo-venska prosvetna zveza odločno zavrača v inozemskem časopisju razširjene vesti o razmerah v Spodnji Koroški". Hkrati je SPZ v lojalnostni izjavi poudarila, da „so merodajne osebe deželnega glavarstva zastopnikom SPZ zagotovile, da je slovensko udejstvovanje na kulturnem in gospodarskem področju zajamčeno". Očitno je bil deželni glavar Pawlowski prepričan, da se je SPZ odločila za lojalnostno izjavo iz zgolj taktičnih motivov. O njej je namreč sodil: „Koliko je ta izjava notranje zasidrana, ni jasno." Kaj je bila dejansko vredna, pa je pokazal nadaljnji razplet dogodkov. Janko Kulmesch Sosvet: OVP pdpira stališče Narodnega sveta Deželni glavar Zernatto je na seji Zbora narodnih predstavnikov NSKS potrdil, da se politiki preveč bojijo nasprotnikov koroških Slovencev. Tvoren dialog med Enotno listo (EL) in klubskim predsednikom SPO Herbertom Schillerjem. Prejšnji petek, 6. marca se je delegacija EL (sestavljala sta jo predsednik Andrej VVakounig in poslujoči tajnik Bernard Sadovnik) ter predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) mag. Marjan Pipp razgovarjala s Schillerjem o aktualnih manjšinskopolitičnih vprašanjih. Tako je tekla beseda o možnostih zajamčenega zastopstva Slovencev v deželnem zboru ter demokratično izvoljenega zastopstva manjšine. V obeh primerih 'n v zadevi vključevanja EL v sosvet pri uradu zveznega kanclerja je Schiller obljubil, da bo vprašanja tematiziral v predsedstvu koroške SPČ. Nadalje je Schiller poudaril, da podpira spremembo zakona o kanalizaciji in da razume zahteve ljudskih iniciativ. Vsekakor je bil pogovor predstavnikov EL in CAN izredno koristen. „Gre za enakopravnost nemškogovorečih učiteljev" Dietlinde Kreutzer, deželnozborska poslanka FPO in odbornica Delovne skupnosti „Karnten/Koroška", o glavnem povodu svobodnjaške pobude glede dvojezičnega šolstva. V smislu kritičnega dialoga se je pretekli ponedeljek udeležil seje Zbora narodnih predstavnikov NSKS deželni glavar Chri-stof Zernatto (25. 2. je bil gost ZNP namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler, 24. marca pa bo z neposredno izvoljenimi zastopniki narodne skupnosti diskutiral namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser). Zernatta je spremljal Pliberški župan deželni poslanec Raimund Grilc. Kakor pri Aus-servvinklerju, tako je bila tudi pri Zernattu razprava sproščena -vendar ni prinesla novih spoznanj in odgovora na vprašanje, kako priti v manjšinski politiki z mrtve točke. Kljub temu je bila potrebna in koristna za nadaljnje sodelovanje med zastopniki deželne politike in narodne skupnosti. V ospredju razprave so bila vprašanja: skupno zastopstvo, manjšinski mandat, dvojezični vrtci in mediji. Treba je priznati, da je Zernatto od vsega začetka zagovarjal pluralistično, neposredno izvoljeno skupno zastopstvo v obliki zbornice in zajamčeni manjšinski mandat. To je njegova stranka potrdila tudi z ustreznimi formalnimi sklepi. Zernatto pa pred deželnozbor-skimi volitvami ne vidi možnosti, da bi v teh vprašanjih prišlo do novega zagona. Poleg tega je zelo skeptičen, da se bo zadeva dala premakniti z mrtve točke, če na strani koroških Slovencev ne bo prišlo do skupne pobude. Sploh pa ne razume predsednika ZSO Marjana Sturma, da se zadovoljuje samo s kulturnimi in jezikovnimi pravicami. Zernatto: „Meni je vsekakor ljubše, da se narodna skupnost zaveda svoje politične odgovornosti in da je politično legitimirana." Še bolj pesimistično je izzvenela razprava o otroških vrtcih in manjšinskih medijih. Zernatto je vztrajal na tem, da so za dvojezičnost v vrtcih pristojne izključno občine. Z razliko do Aus-servvinklerja se mu ne zdi smiselno rešiti to vprašanje s posebnim deželnim zakonom. „Treba je občine prepričati. Ne bojte se tega dela. Osebno sem rad pripravljen v tej zadevi pomagati." Zernatto je tudi prepričan, da politiki napačno ocenjujejo mnenje ljudstva oz. se preveč bojijo nasprotnikov Slovencev. „Še posebej je bilo to opaziti, ko je šlo za otroški vrtec v Borovljah", tako deželni glavar. Glede pretvornikov za celovito pokrivanje dvojezičnega ozemlja s slovensko televizijo je Zernatto mnenja, da „zadeva nima več realne dimenzije, odkar TV Slovenija oddaja po satelitu". Glede celodnevnega slovenskega radijskega sporeda je poudaril, da se je zavzemal za privatno frekvenco. Zelo skeptično pa so zvenele njegove besede, kar zadeva financiranje privatnega radia. Zernatto dobesedno: „V prihodnje bo vedno težje utemeljiti upravičenost finančnih subvencij." Sosvet. Glede nove sestave sosveta sta deželni glavar Zernatto in deželni poslanec Grilc podprla stališče NSKS, da naj zastopajo narodno skupnost v sosvetu tisti, ki so legitimirani na osnovi neposrednih demokratičnih volitev. Podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik je Zernatta pozval, da naj deželna vlada opozori na potrebo po demokratični legitimaciji v stališču, ki ga bo po zakonu morala zavzeti, potem ko bo zvezni kancler predlagal nove člane sosveta. Nadalje je omenil pismo visokega uradnika avstrijskega zunanjega ministrstva kom. sv. Francu Rutarju, v katerem piše, da naj bi bil sosvet reprezentativno zastopstvo manjšin (glej prejšnji NT). Smrtnik: „ V primeru, da bi se to stališče uveljavilo in da bi pri novi sestavi sosveta ne upoštevali načela demokratične legitimacije, se za NSKS postavlja resno vprašanje, ali je sodelovanje v sosvetu sploh še smiselno." Mag. Raimund Grilc je v tej zvezi tudi omenil prizadevanja SPČ, da si z novo sestavo sosveta zagotovi v kuriji strank absolutno večino. Grilc: „Tega absolutno ne bomo akceptirali!" Janko Kulmesch Kakor smo poročali, je koroški deželni zbor sprejel sklep, po katerem naj deželna vlada poveri strokovnjake, da znanstveno premerijo učinkovitost dvojezičnega šolstva. Pobudo za to je dala svobodnjaška stranka, formalni Predlog pa je v njenem imenu vložila poslanka Dietlinde Kreut-zer z Žihpolj. v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poslanka Kreutzer poudarja, da je treba počakati na rezultat ,,neodvisne seriozne" strokovne študije. „Nimam nič proti temu, da Pri študiji sodelujejo strokovnjaki celovške univerze. Vendar morajo biti zastopani tudi strokovnjaki z drugih področij." Študija je potreb-na>Jig. Jubilantki ob tem visokem jubileju želijo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva vsi otroci, posebno še vnukinja Hermina iz Globasnice. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. PEČNICA Zaslužnemu zadružniku v spomin V petek, 6. marca, smo se na Pečnici poslovili od bivšega poslovodje Posojilnice-Bank Podjuna Joška Urbana. Umrl je v sredo, 4. marca v bolnici pri Elizabetin-kah po krajši bolezni. Pogrebne obrede je opravil župnik Jurij Buch, ki je dragega pokojnika orisal kot veselega človeka, vedno pripravljenega pomagati. Na grobu beseda naših zastopnikov in naša pesem nista bili zaželeni, zato smo mu namenili te vrstice. Dragi pokojni se je rodil maja 1918 v Dulah pri Miklavčevem. Nam vsem je bil znan kot vesten zadružnik in vnet kulturnik. Ko se je vrnil iz vojske, je bil od leta 1947 do 1951 nameščen pri Zadrugi v Železni Kapli, od leta 1957 do 1964 pa pri Južnogospo-darski zadrugi v Sinči vasi. S 1. februarjem 1964 je po Janku Groblacherju prevzel poslovodst- vo Posojilnice v Dobrli vasi, ki jo je vodil do upokojitve I. 1979. Pri Posojilnici je bil od I. 1965 do 1983 tudi član upravnega odbora. Joško Urban je bil nam mlajšim, ki smo se pri njem učili bančništva in knjigovodstva, zelo vesten in natančen ..mojster”. Svoje temeljito znanje nam je posredoval s prijateljsko natančnostjo in vestnostjo. Vedno smo imeli vtis, da je za mlajšo generacijo imel veliko posluha, časa in širokogrudno srce. Zato se dragemu Jošku zahvaljujemo za vse, kar nam je dobrega posredoval. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Naj mu bo domača zemlja pod okriljem Jepe lepo zadnje bivališče. JOB t Joško Urban GLOBASNICA Prerana Smrt VValterja Valanta Po težki bolezni je umrl v 42. letu starosti. Rajni se je rodil 30. 8. 1956 na Gojerjevi domačiji v Strpni vasi pri Globasnici. Zaključil je osnovno in srednjo šolo ter se odločil za poklic zidarja, ki se ga je tudi izučil. Vesten pri delu in kot dober kolega je leta delal na raznih gradbiščih tudi kot preddelavec. Rajnega pa so še posebno odlikovale človeške vrline. Le redko kdo je imel takšne posebne sposobnosti za medčloveški pogovor in razumevanje za družbo. Zato ni bilo nenavadno, da se je pozneje odločil preusmeriti poklicno pot in prevzel odgovorno nalogo pri zavroval-nici Nordstern. Tudi v novem poklicu ni iskal v prvi vrsti osebne materialne koristi, ampak skušal zastopati svoje stranke. Ta nesebična pomoč drugemu ga je tako odlikovala, da je priljubljenost še posebno izstopala. VValter Valant pa se je tudi z globokim srčnim prepričanjem poročil z ženo Hildegard. 12. 11. 1979 sta z ženo zgradila lepo domačo hišo. Rodila sta se jima dva otroka, Kerstin in Peter, ki ju je iz vsega srca ljubil in jima bil skrben in zgleden oče ter poskrbel za urejeno in lepo življensko pot. Ta očetova ljubezen in dobrohotnost sta ga odlikovala kot moža in očeta tako, da je smrt povzročila veliko praznino, ki jo občuti predvsem družina, vendar tudi okolica. Kot zgleden sosed in pravičen človek je vsakomur nesebično pomagal, podpiral društvene dejavnosti v občini in velikokrat bolj mislil na druge kot na samega sebe. Zato je bila vest, da je septembra lanskega leta težko zbolel, huda za vsakogar. Kljub temu rajni ni opu-pal in do zadnjega izražal življensko voljo. V 42. letu mladosti ga je Bog odpoklical k sebi in odvzel vsem, ki so ga ljubili. Temu primerno se je zbrala tudi nepregledna množica sorodnikov, prijateljev in sovaščanov, ki so ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti od domače hiše v Strpni vasi v šmihelsko farno cerkev in ga potem položili k večnemu počitku na tamkajšne pokopališče. Pogrebne obrede je zelo ganljivo opravil župnik Janez Tratar. Pesmi žalostinke, ki so odražale tudi solze vseh žalujočih, pa je zapel domači cerkveni zbor. Naj se rajni VValter odpočije od zemeljskega truda v trdnem upanju, da ga ne bomo pozabili in se ga v molitvi spomnili. Ženi Hildegard, otrokoma Kerstin in Petru, materi Heleni, bratoma Michaelu in Ernstu ter sestri Mariji z družinami izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik t VValter Valant ŽUŽALČE_________________ Gregor Robič t Ob koncu februarja je tragično končal svoje življenje Gregor Robič, pd. Crnikel v Zužalčah, občina Bekštanj. Ker se mu je vid slabšal - tako dikcija zdravstvenega urada okrajnega glavarstva Beljak, so mu odvzeli šofersko dovoljenje. Dan pred temu je še svojemu sosedu, hudo preizkušenemu Franciju Trunku tožil svoje težave in naglasil, da zavida Sigiju Schusterju, pd. Gašperju pri Starem Gradu, ki je sredi februarja v skalovju Skocijanske gore končal svoje življenje. Drugi dan si je po telesni negi oblekel črno obleko in si vzel življenje. S helikopterjem so ga hitro pripeljali v celovško bolnišnico. Po štirih urah je umrl. Globoko je odjeknila žalostna vest po bližnji in daljni okolici. Velika množica ga je 1. marca spremljala na zadnji poti na domače družinsko pokopališče. Župnik Peter Olip se je v ganljivih besedah poslovil od zaslužnega farana in bivšega člana brnške Zadruge. Poudaril je priljubljenost in ustrežljivost pokojnega. Pri maši zadušnici je cerkveni zbor umrlemu zapel v slovo stare domače žalostinke. Vdovi, sinu in hčerki izrekamo naše iskreno sožalje. K.S. SPODNJE BOROVLJE Hanzi Smole t Na zadnji dan v februarju 1998 je pri kegljanju na ledu v znani in priljubljeni Ravšovi gostilni umrl 66-letni Hanzej Smole. Komaj je zgodaj dopoldne ob začetku prijel svoj „štok", je že šel v kolena, se zgrudil na led in postal žrtev sekundne smrti. V sredo, 4. marca smo se pri maši zadušnici od njega poslovili ob mogočnem ljudskem petju. Župnik Jurij Buch je v svojih poslovilnih besedah poudaril njegovo marljivost. Pomagal ni samo svojim otrokom pri zidanju hiše, rad je pomagal povsod, kamor so ga sosedi in znanci klicali na pomoč. Jurij Buch je ob koncu nagovora dejal: polagamo te v grob sina Mihija, ki je kot 10 letni šolar tragično preminil v skalovju Komnice (Turkenkopf). Prepričani smo, da je pokojni že združen s svojim sinom. Hudo prizadeti vdovi in otrokoma z družinama izrekamo iskreno sožalje. Ig 8 Iz naših občin petek, 13. marec 1998 V Selah otroci doslej niso imeli možnosti obiskovati otroškega vrtca. AH se bo dala ta želja uresničiti? Bodo tudi v Selah dobili občinski otroški vrtec? Na seji občinskega sveta (5. marca) so v Selah mandatarji razpravljali o morebitni ustanovitvi občinskega otroškega vrtca. Leta 1958 Policija je gledala... Nonča vas. Zgodilo se je skoraj na dan pred 40 leti, in sicer 14. marca 1958 v Nonči vasi pri Pliberku. V vaški gostilni Edelbauer je prišlo do nezaslišanega primera fizičnega napada. Žrtev je bil danes že rajni Franc Buchvvald, pd. Pukvov oče, velik prosvetaš in narodnjak. V gostilni je bil z mnogimi drugimi na predstavi diapozitivov tudi že umrlega župnika Vinka Zaletela, ko sta privihrala v gostinske prostore podivjana Max in Ignaz Rudolf in kričala „Slo-vvenen herausl”. S tem je bil tudi že povedan vzrok njune podivjanosti. Razgrajača sta zahtevala ukinitev predstave, nakar se je Buchvvald z njima hotel mirno pogovoriti. Za to jih je dobil na debelo, saj sta ga zlikovca vrgla čez mize in ga začela obdelovati s pestmi. V prostorih je bilo sicer še več ljudi, ki so Puk-vu priskočili na pomoč, v prvi vrsti Buchvvaldova žena, vendar brez uspeha, saj sta bila razgrajača fizično premočna. Številni tam navzoči otroci, ki imajo to še danes živo v spominu, so na smrt prestrašeni postali priče temu hudodelstvu. V to sta hudodelca Pukvu predlagala, da se zunaj „v miru zmenijo do konca”, kar je bila usodna past. V kuhinji sta pretepača začela mlatiti nemočnega in ga tako obdelala, da sta mu izbila vse prednje zobe in povzročila še druge hude telesne rane. Napadeni je naposled omedlel obležal v lastni krvi. Tudi policija je potem prišla, vendar hudodelca ni aretirala, niti drugače kaznovala, čeprav sta bila zasačena na kraju zločina in bila obsejana s krvavimi madeži. Policista sta sicer nekaj zapisala, vendar se nista zmenila niti za nadaljnje grožnje pretepačev proti navzočim. „To je podoba položaja na Koroškem v letu demokracije 1958, trinajst let po tem, ko pravijo, da je bil teror nacizma dokončno zrušen” je zapisal NAŠ TEDNIK 20. marca 1958. V lanskem letu zaradi raznih vzrokov občina ni izvedla načrtovanih projektov, za katere je bila od deželnega svetnika Hallerja že odobrena namembnostna podpora. Župan VVassner (SP) je naštel številne vzroke, hkrati pa pozval občinske može, da letos izvedejo nekatere projekte. Občinski svet je soglasno sklenil, da bo ponovno preverjena možnost boljšega turističnega izkoriščanja umetnega jezera v Homelišah (pridobili naj bi turističnega svetovalca). Ob tem se naj preveri tudi možnost postavitve majhne elektrarne za ogled, ki bi jo bilo možno postaviti tudi v Hajnževem grabnu. Na vsak način pa načrtujejo postaviti sanitarne naprave. Glavno pristojnost za izvedbo tega projekta naj bi imel odbor za turizem - sestavljajo ga N. Travnik (SP), H. Kul-mesch (EL), H. Oraže (SP) ter župan in podžupana F. Jug (EL) in F. Kropivnik (SP). Razen tega je v Hajnžev graben načrtovana tudi posebna vodna raziskovalna pot, ki naj bi vsebovala vse zanimivosti in atraktivnosti tega naravnega bisera. Na predlog odbora za turizem je bila gostilni Malle soglasno odobrena enkratna podpora v višini 50.000 šil. za sanacijo fasade. Dodatno je bilo sklenjeno, da dobi vsak, ki zboljša kategorijo svojega obrata (za eno zvezdo enkratno podporo v višini 10.000 šilingov. Otroški vrtec. Predsednik družinskega odbora S. Užnik (SP) je poročal o izvedeni anketi. Po tej ima zanimanje za otroški vrtec približno 15 otrok oz. staršev (to število je tudi potrebno za prejem podpor od dežele). Po Užnikovih besedah pride v poštev samo poldnevni vrtec (seveda dvojezičen). Nikakor pa še ni rešeno vprašanje lokacije vrtca. Na MePZ Sele je pel v Škofji Loki Že nekaj let zapovrstjo Pevsko društvo Sele organizira pevske seminarje v Sloveniji. Letošnji seminarje bil v pobrateni občini Škofja Loka, kjer so Selani imeli tudi koncert in peli sv. mašo. Seminar in koncert je za Selane odlično organiziral Jure Svoljšak. Izkupiček sobotnega dobrodelnega koncerta, ki se ga je udeležil tudi škofjeloški župan Igor Draksler, je bil namenjen duševno prizadetim. V nedeljo je MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Ver-dela v škofjeloški farni cerkvi oblikoval sv. mašo. Ob tej priložnosti so bili poglobljeni tudi stiki z domačim komornim cerkvenim zborom Cecilija Kobal in domenjeno nadaljnje sodelovanje. Pevski seminar je bil namenjen intenzivnim pripravam na tritedensko pevsko turnejo po Argentini letos avgusta. občinski seji je bilo samo ugotovljeno, da ima gotovo število staršev željo po predšolski otroški vzgoji. Nadalje bo na predlog družinskega odbora na eni izmed naslednjih sej tekla razprava o novem ključu za podpore raznim društvom. Kontrolni odbor. Predsednik Nanti Olip (EL) je poročal, da je odbor prekontroliral blagajno in da pri tem ni našel nobenih po-manjkljajev. Poročal je tudi o ugotovitvi kontrolnega odbora, da se doklada za dvojezičnost občinski nameščenki M. Mak ne izplačuje po zakonskih merilih (dopis pravnega oddelka deželne vlade). Trenutno se namesto najmanj 4% izplačuje samo 1%. Tozadevno je župan VVassner odgovoril, da bo dal preveriti, v kakšni meri se v pisni obliki uporablja slovenščina, sklicujoč se na tel. pogovor z uradnikom dež. vlade dr. Matschekom (po Matscheko-vih izjavah slovenščina kot pogovorni jezik za doklado ne pride v poštev - temu so odborniki EL odločno nasprotovali) in bo nato izdelal ključ, po katerem bo ta podpora izplačevana. Frakcija EL je bila mnenja, da uradovanje nameščencev vključuje vsekakor tudi uporabo pogovornega jezika. Ker je od 1.1. 1998 na občinskem uradu na novo nameščena Dorothea Užnik (dolgoletni vodja N. Pristovnik je šel v pokoj), je postala Marica Čebul voditeljica urada. I. R. 1,2 mrd.zavelekanal! Protest v vseh občinah Der GroBkanal droht die Landbevolkerung finanziell zu erdrucken. Proteste in Bleiburg, Feistritz, Globasnitz und jetzt auch in Ruden. Am 20. Marž wird es in Einersdorf/Bleiburg sogar eine gemeinsame Protestkundgebung geben. Nasprotniki velekanalizacije so vanje, v petek, 20. marca, pa je mnenja, da je 1, 2 mrd. šilingov na programu veliko protestno za gradnjo velekanala s čistilno zborovanje na križišču v Nonči napravo v Vogrčah za občine Glo- vasi (1 km pred Pliberkom), kjer basnica, Bistrica in Pliberk pre- pričakujejo nad 1000 ljudi, pos- več. Deželna platforma za decen- lanca Zelenih VVabla ter druge tralno čiščenje odplak, občina parlamentarce, ki so proti gradnji Globasnica (oficialno) in večina velekanalizacij. strank v Pliberku in na Bistrici po- Tudi NAŠ TEDNIK podpira ini-zivajo k protestu. Danes, v petek, ciative in občine v boju proti svet- 13. marca, bo ob 19. uri pri R6I3I- niči Sicklovi in deželni vladi za fi-wirtu v Pliberku protestno zboro- načno zmogljivo rešitev. Protestno zborovanje proti velekanalu Protestkundgebung gegen den GroBkanal Petek/Freitag, 20. 3.1998,17.00 Nonča vas / Einersdorf 1,2 Mrd. Schilling vvurde in Summe (inkl. Finanzierungskosten) nach Berechnungen der Kanalgegner der Bau des GroBkanal.es fur die Gemeinden Globasnitz, Feistritz und Bleiburg kosten. Nun regt sich erbitterter VViderstand in den drei Gemeinden, zu denen jetzt auch Ruden gestoBen ist. 10 Abwasserentsorgung GASTKOMMENTAR / KOMENTAR GOSTA Politik fur den Kanal Es ist noch nicht lange her, da zogen sogenannte Experten durchs Land und redeten der Bevolkerung ein, die Bache durften nicht mehr in Schlangenlinien (Maandern) durchs Land flieBen, son-dern muBten in gerade Betonbeete eingezvvangt werden. Andere Experten wiederum behaupteten, die StraBen muBten viel breiter ausgebaut wer-den, nur dadurch vvurde die Ver-kehrssicherheit zunehmen etc. Man h at diesen Experten ver-traut, es wurden zig Millionen verbaut, um Bache ..gradzukrie-gen“ und StraBen zu verbreitern. Heute werden abermals zig Millionen investiert, um diese Sun-den wieder ruckgangig zu ma-chen. In der Abvvasserfrage in den landlichen Regionen ist unsere Gesellschaft gerade dabei, in eine strukture!! ahnliche, sicher aber viel teurere Sackgasse hin-einzufahren. Es gibt eine Art Komplott, um einen vveiteren Raubzug zur Ausplunderung der landlichen Bevolkerung zu organisieren. Mitglieder des Kom-plotts und ihre vorherr-schenden Interessen Es sind dies die Planer, die Tiefbauindustrie, die Gevverk-schaft Bau/Holz. Sie stellen den inneren Kern der Zentralkanali-sierer dar. Bei Baukosten von durchschnittlich S 300.000 je Haushalt laBt sich sowohl fiir Baufirmen als auch fur Planer satt verdienen. Um die marode Bauvvirtschaft aufzupappeln und einige Arbeitsplatze zu retten, sollen weiterhin Milliarden in den unsinnigen Kanalbau gesteckt vverden. Ganzlich verschwiegen wird, daB KANALBAU sehr kapital, nicht jedoch arbeitsintensiv ist....und mit Umvvelt hat KA- NALBAU schon rein gar nichts zu tun. Rolle der Politiker Auf Bundes - und Landesebe-ne stehen sie unmittelbar unter dem Druck der VVirtschaftsIob-bys und in Abhangigkeit von ihren Beamten. Auf Gemeinde-ebene sind sie meistens heillos uberfordert. Sie verlassen sich daher voli auf die Planer und auf die VVasserbauburokratie. Die VVasserbauburokratie Sie, die Dr. Sampls, Dr. Pol-zers etc. sind die eigentlichen „Macher“ in Sachen KANAL. Sie glauben, die VVeisheit gepachtet zu haben und sind daher auch kompleti unfahig umzudenken. In zahlreichen personlichen Ge-sprachen mit Landespolitikern beteuern diese immer vvieder, gegen die sture Haltung der Beamten nicht durchzukommen. Es gibt sie also auch auf Lan-desebene, unsere „Da kann ma nix machen Politiker". Ein besonderes Verbreitungs-gebiet dieser Spezies von Politi-kern befindet sich in Unterkarn-ten. Sie sind allesamt Burger-meister und heiBen Grilc, Pajank und Robnig. Vor lauter Unterta-nenmentalitat und vorauseilen-dem Gehorsam sind sie kompleti unfahig, in Sachen KANAL endlich fur ihre Gemeindeburger Partei zu ergreifen und sie gegen die Schikanen der Was-serburokratie zu verteidigen. KANAL und Umwelt, zwei Paar Schuhe! Zum AbschluB noch Anmer-kungen zu den Vorvvurfen von Sickl, Abvvasserhofraten, Gos-singers und Co, die „Kanalrebel-len vvurden mit ihrem Vorgehen das Grundvvasser gefahrden. Dazu Zitat Dr. Katzmann, Biologe und Umvveltpapst in Wien: „Karnten hat mit Abstand den geringsten Kanalisationsaus-baugrad (ca 60 %, die ubrigen Bundeslander ca 90%), und trotzdem mit Abstand das sau-berste Grundvvasser." Josef Pototschnig hat vor 6 Jahren in Feistritz mit dem Kampf gegen den GroBkanat be-gonnen, heute hat er Mitstreiter in samtichen Gemeinden. Ein vveiteres Indiz fiir das ver-antvvortungsvolle Vorgehen der „Kanalrebellen“ ist die volle Un-terstutzung der Grunen sovvohl auf Landes - , besonders aber auch auf Bundesebene. Auch die Grunen fordern ein totales Umdenken, vveg vom Zentralka-nal, hin zu dezentraler Abvvas-serreinigung. Fur diese dezentrale Abvvas-serreinigung muB vveder ein Bundes - noch ein Landesge-setz abgeandert vverden, ledig-lich der sogenannte „Sickl - Er-laB“, der sogar das Versickern von vollbiologisch, zu uber 90 % gereinigten Abvvassern verbie-tet, muBte gestrichen vverden. Es gibt eine Art Komplott, um einen weiteren Raubzug zur Ausplunderung der landlichen Bevolkerung zu organisieren. Velekanal pomeni finanči kolaps Bernard Sadovnik kot govornik deželne platforme za decen-tralno čiščenje odplak poziva, da občani sodelujejo pri podpisni akciji in pridejo na protestno zborovanje v petek, 20. marca, v Pliberk. Z njim se je pogovarjal Silvo Kumer. NT: Od leta 1992 se v občinah Globasnica, Bistrica in Pliberk borite proti skupnemu velekan-lu. Kje se zatika? Sadovnik: Zatika se samo zaradi tega, ker odlok referentke Sick-love (op. uredn. »Versickerungs-erlaB) sili občine v skupno kanalizacijo in preprečuje vsako de-centralno rešitev. To zaradi tega, ker ponikanje očiščenih odplak tudi zunaj zaščitenega področja talne vode (Grundvvasserschon-gebiet) ni dovoljeno. Ta prepoved Pa je v nasprotju z zveznim zakonom, ki ponikanje predvideva kot integralni element čiščenja odplak. Kaj grozi občanom, če ostane odredba Sicklove veljavna? Ce se ne spremeni deželni zakon o kanalizaciji občin, ki bi spodbil odrebo Sicklove in upošteval predpise EU in noveliranega vodnega zakona o vodnem Pravu, grozijo posameznemu občanu visoki stroški, ki gospodinjstva in obrtnike lahko vodijo v Posameznih primerih v finančni kolaps. Neposredno to sili mlade družine, da se preselijo v mesta, kjer teh visokih stroškov ni. Na Koroškem še 50 občin nima kanalizacije. Kot govornik deželne platforme za decentral-n° čiščenje vodnih odplak združujete nasprotnike iz teh občin. Ali si skupno pričakujete več uspeha? „ To dejstvo dokazuje, da vpra-Sanje kanalizacije ni samo pro-blem treh podjunskih občin, am-Pak občin po celi Koroški. Skupen nastop vseh koroških ljudskih ini- ciativ je po triletnem delovanju uspel vsaj v tem, da se danes vse stranke v deželnem zboru zavedajo problematike in o njej tudi resno diskutirajo. Razveseljivo je, da je ravno OVP med prvimi, ki podpira spremembo deželnega zakona, od katerega je vse odvisno. Pri SPO je doslej najbolje spoznal potrebo po spremembi klubski predsednik Herbert Schiller, katerega podpirajo tudi posamezni mandatarji. Zelo razočara pa FPO, ki sicer vedno govori, da je stranka delavcev, v tem Dobesedno „Sicklova zastopa interese gospodarstva in ne varstva okolja, in vse to na račun malega človeka. “ „ Velekanal bi uničil obrtnike in gostilničarje in s tem vaško življenje. “ „Decentralne naprave so ekološko boljše in povzročajo polovico manj stroškov. “ „Kako naj upokojenec plača 100.000 šil. za priključek in letno do 15.000 šil. za uporabo kanala?" „ Velekanal bi stat na gopo-dinjstvo 500.000 šil, posamezno napravo pa je možno kupiti že za 70.000 šil. “ „ Uradni ki s plačo v višini 50.000 šil. ne vedo za probleme delavca, ki zasluži 13.000 šil. in s tem vzdržuje hišo in družino. “ vprašanju pa zastopa izključno interese bančništva in gradbeništva. Dosledno so nas doslej podpirali EL in parlamentarci Zelenih. Kaj lahko stori posamezni občan, da se ubrani velikih fi-nančih obremenitev? Vprašanje je, ali nam bo uspelo spremeniti deželni zakon ali ne. Zato je zdaj odločilno, ali zberemo potrebnih 3000 podpisov za uvedbo referenduma za spremembo kanalizacijskega zakona. Vsak volilni upravičenenc sam sebi pomaga, če podpiše. Na občinskih uradih v Globasnici in Pliberku ima celo občinski urad potrebne podpisne formularje. Ravno tako važna pa je udeležba vsakega občana pri protestni akciji v Pliberku, v petek, 20. marca ob 17. uri. Že podobni primeri so dokazali, da samo masovni nastopi lahko prisilijo politike, da začnejo poslušati na občana. Na posameznike ustvarjajo uradniki velik pritisk in jim grozijo s kaznimi. Kakšnemu pritisku ste izpostavljeni vi? Uradniki Sicklove in referentka sama nas skušajo deloma celo z neresnicami difamirati v javnosti in nas osmešiti pred občani. Skušajo tudi občine in iniciative med seboj izigravati s ciljem, da se razbije enotno nastopanje proti velekanalizaciji. Ker pa nismo odvisni od nobenih strank ali lobijev, ne bomo klonili. V vsakem primeru se bomo do zadnjega borili za pravice »malega človeka" na podeželju, ki je itak že gospodarsko zapostavljen, ker živi v gospodarsko zapostavljeni regiji. Decentralne naprave podpirajo naslednja podjetja: Folgende Unterneh-men unterstutzen de-zentrale Klaranlagen: Tischlerei/Mizarstvo Christian Božič Hof/Dvor Šmihel/St. Michael Backerei Manfred Greiner Globasnica/ Globasnitz Tel. 04230/210 Landessprecher Sadovnik GroBkanal fuhrt in den finanziel-len Kollaps In Kartnen sind noch 50 Gemeinden ohne Kanalisati-on. In den meisten gibt es bere its Burgerinitiativen, die gegen KanalgroBprojekte kampfen und sich fur kon-stengunstigere dezentrale Losungen einsetzen. Spre-cher der Landesplattform fur dezentrale Abvvasserreini-gung ist Vizebgm. Bernard Sadovnik. Ziel der Landesplattfom ist die Anderung des Gemeinde-kanalisationsgesetzes, vvomit auch das Versickerungsver-bot fur gereinigte Abvvasser zu Fali gebracht vverden sol. Fur die Einleitung eines Volksbegehrens zur Anderung des Gesetzes sind 3.000 Unterschriften notvven-dig. Formulare liegen in den Gemeindeamtern Bleiburg und Globasnitz auf. Sadovnik: »Jede Unterschrift hilft den finanziellen Kollaps, den der GroBkanal verursachen vvurde, zu verhindern!" petek, 13. marca 1998 Decentralne naprave podpirajo naslednja podjetja in društva Folgende Unternehmen unterstutzen dezentrale Klaranlagen: Gostilna - trgovina Šoštar Globasnica tel. 04230/211 Zadruga market Železna Kapla Dobrla vas Globasnica Fackeltrager Bokvarji iz Globasnice/ Globasnitz Inštalacije Gregorič Mala vas Globasnica tel. 04230/270 Slovensko kulturno društvo Globasnica Kanalizacija: vsi so procentralnemu velekanalu Politiki iz občin Pliberk, Bistrica in Globasnica so se v pofu z NAŠIM TEDNIKOM jasno izrekli proti centralnemu velekanalu, prišli bodo tudi na protestno zborovanje 20. marca^erk in pozivajo občane, naj sodelujejo pri tej skupni akciji. Prilogo o čiščenju odplak so pripravili: Silvo Kumer - tekst Marijan Fera - slike Jorg Friesnegg -karikature Občina Globasnica oficialno podpira protest 20. marca Paul Robnig (SPo), ŽUPAN V Globasnici Držim se sklepa občinskega sveta, ki predvideva za občino Globasnica samostojno rešitev. Pretekli torek smo vrhu tega soglasno sklenili, da damo od Dl Heidingerja narediti nadkrajevno študijo, ki jo zahteva deželna vlada, kar pa ne bo spremenilo našega stališča. Občina Globasnica oficilano podpira protestno zborovanje 20. marca. Osebno pa sem bolj skeptičen, ali bosta zaradi tega deželna vlada in Sicklova spremenila svoje mnenje. Deželna svetnica Elisabeth Sickl bi najraje videla, da bi se občine Pliberk, Bistrica in Globasnica združile v skupno zvezo odplak in gradile skupno kanalizacijo, ki je po mnenju njenih uradnikov najcenejša varianta. Vse tri občine imajo izdelane koncepte za svoje občine, Bistrica in Globasnica sta ga lani tudi že v občinskem svetu sklenili. Pliberk je centralni projekt Dl Kronavvet-terja odklonil. Do 31. decembra imajo občine še čas, da predložijo deželni vladi dokončne koncepte. Ti pa morajo vsebovati tudi nadkrajevno študijo, ki upošteva možnost skupne centralne kanalizacije za te tri občine. V vseh treh občinah delujejo tudi ljudske iniciative za decen-tralno čiščenje odplak in kaže, da medseboj znatno bolje sodelujejo kot občine. Ljudskim iniciativam je namreč uspelo, da vlečejo za eno vrv in da nastopajo skupno za decentralne rešitve. Uspeh vidijo iniciative že v tem, da so občinski politiki začeli misliti drugače, predvsem pa, da so začeli raču- nati in so tako spoznali, da skupnega velekanala za vse tri občine ni možno financirati. Predpogoj za decentralne rešitve po vaseh, kjer se lahko vaščani združijo v zadruge, pa je, da pade prepoved za ponikanje očiščenih odplak. In v tej točki so politiki in ljudske iniciative enakega mnenja: „Sicklova odredba" mora pasti! Zato bodo ljudske iniciative skupno s politiki vseh treh občin 20. marca na zborovanju zahtevali, da deželna vlada spremeni to odredbo. Sem proti velekanalu in za decentralne čistilne naprave Simon Harrich, (BUL) PODŽUPAN V Globasnici Že v volilnem programu lani sem obljubil, da bom za decen-tralno rešitev, tega se tudi zdaj držim. Za občino Globasnico bi bila ekološko in gospodarsko gledano najboljša samostojna rešitev. Zadnji čas je, da se branimo proti gradbenemu in bančnemu lobiju. Naše občane pozivam, da gredo 20. marca na protestno zborovanje in s tem dokažejo, da se ne strinjajo z velekanalom. Sem pa seveda tudi v prihodnje odprt za pogovore in pogajanja. WJ KW Grem skupno z mojimi občani na protestno zborovanje Sem jasno proti velekanalu in D| pRIT2 za decentralne čistilne naprave. flodl Najti moramo socialno in ekološ- (LFA), ko najcenejšo varianto. Edino, kar podžupan manjka, je jasno skupno mnenje NA BlgTRIC, med občinami Globasnica, Pliberk in Bistrica; to seveda koristi Sicklovi, ki nam hoče vsiliti veleka-nal. Naše občane pozivam, da gredo 20. marca na protestno zborovanje; s tem bomo tudi na zunaj pokazali, da se ne strinjamo s tem, kar „tam zgoraj" v Celovcu odločajo mimo nas. Občina Bistrica že ima svojo decentralno študijo Sem realist in zaradi tega izhajam iz tega, da bomo v centralnih krajih, kot je npr. Šmihel, morali zgraditi eno čistilno napravo za celo vas ali celo več. Za obrobne kraje, kjer ni veliko prebivalcev, pa bo najugodnejše decentralno čiščenje. Naša občina ima že izdelan koncept, ki predivideva te variante, Sicklova pa zdaj zahteva še nadkrajevno študijo za vse tri občine. Kar se tiče protestnega zborovanja sem skeptičen, da bodo zaradi tega v Celovcu spremenili mnenje! Janko Pajank (spo), župan na BISTRICI Treba je doseči, da bo ponikanje spet dovoljeno Sem seveda proti centralnemu Ek. sv. kanalu. Važno je, da dosežemo, Fric Kumer, da bo padla prepoved o ponikanju (EL) in da bo dovoljeno očiščeno vodo mestni svetnik napeljati v reko Bistrico. Potem bo v Pliberku možno, da bodo po vaseh zgradili decentralne naprave, ki so po zadnjih računih znatno cenejše kot velekanal. Protestno zborovanje je zelo potrebno, ob primeru Blato smo videli, da je tako možno javnost opozoriti na odprta vprašanja. Upam pa, da bo prireditev potekala resno in stvarno. „Sicklerlaf3“ mora pasti, da bo ponikanje spet dovoljeno Doseči moramo, da bo padla Stefan prepoved o ponikanju očiščenih Visotschnig odplak. Zato podpiram protestno (spo) zborovanje 20. marca. Kot majh- Podžupan v na občina si ne moremo privoščiti Pliberku teh visokih stroškov za velekanal, edina sprejemljiva rešitev je decentralni koncept, ki so ga npr. v St. Radegundu uresničili. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi namesto Sick-love imel referat za varstvo okollja član SPO ali OVP, potem bi bila FPO že zdavanj zagnala vik in krik proti velekanalu. Najti moramo najcenejšo varianto za našo občino V resnici je zadeva ta, da je Mag. Rai-čiščenje odplak v gosto naseljenih mund Grilc področjih cenejše, če se zgradi (ovp), skupna čistilna naprava, v redko župan v poseljenih krajih pa so decentralne pliberku naprave cenejše. Za občino Pliberk to pomeni, da bomo morali variirati med tema dvema variantama. Predpogoj pa je, da pade prepoved o ponikanju, za kar se bom tudi osebno zavzel na deželni vladi. Cilje protestnega zborovanja podpiram tudi jaz. Upam pa, da bo prireditev ostala stvarna in resna. Skupni centralni velekanal gopodarsko ni izvedljiv Velekanal, ki si ga predstavlja Andrej deželna vlada, za naše tri občine vvakounig gospodarsko gledano ni izvedljiv, (EL) ker bi vodil gospodinjstva in obra- Bistrica te v velike finančne težave. Naša občina ima že izdelan okvirni koncept z decentralnimi rešitvami in mislim, da je ta koncept izvedljiv. Kar se tiče protestnega zborovanja, pa sem mnenja, da je treba tudi na tak način izraziti svoje nezadovoljstvo nad ravnanjem deželne vlade. Vsak, ki ima čas, naj izkoristi to možnost protesta. Decentralne naprave podpirajo naslednja podjetja: Folgende Unternehmen unterstutzen dezentrale Klaranlagen: Restavracija -Gostišče Juenna Čepiče /Globasnica tel. 04230/271 Gasthof Ingeborg Preschern Globasnitz Gasthof - Gostilna Rischner Podjuna/Jaunstein Globasnica Malerei u. Anstrich Brettschneider Bleiburg/Pliberk Tel: 04235/21 23 ELEKTRO Schest Strpna vas/Traun-dorf Tel: 04230/709 LMBH Mascnmerbau u. Handels-GmbH & Co.KG MSIMK “* TIHOJA 2, (ST. PHILIPPEN) A-9t.lt EBERNDORF. Karnlen IT id 42 37) 2246-0. Fax 22469 Mechanisch - biologische Klaranlagen Beratung - Verkauf - Service Praktische Ausvvirkungen des Versickerungserlasses Bauwerber, Hauslbauer, Gewerbetreibende, die irgendwelche genehmigunspflichti-ge Umbauten vornehmen wollen, werden derzeit gezvvungen, ihre Abvvasser zu sam-meln und von einem konzessionierten Betrieb ausfuhren zu lassen. D as fuhrt zu finanziellen Bela-stungen, die man ohne vveiteres als ruinos bezeichnen kann. Bin Hauselbauer wird gezwungen eine verschliffene Senkgrube zu bauen (Kosten ca. S 100.000, jahrliche Entsorgungskosten ca. S 40.000), solite ein Kanal gebaut werden, muB er sich jedoch trotz-dem an die Kanalisation an-schlieBen. Noch fataler ist die Situation bei den Gevverbetreibenden. Einige Beispiele aus den Gemeinden Bleiburg, Feistritz und Globasnitz. Die Kosten tur die konzessionier-te Entsorgung betragen S 190 je m3 Abwasser. Beispiel I - Familienclubho-tel Petzenkonig Jahrlicher Wasserverbrauch: ca. 4000 m3 x 190 = 760.000,- Dem Betrieb vvurde weiters bei Bescheid verordnet, eine ver- schliffene Senkgrube zu bauen (Errichtungskosten: S 250.000). Hotel Petzenkonig bi moral zapreti, ker so stroški previsoki. Beispiel II - Gasthof Hudi Globasnitz/Globasnica Jahrlicher VVasserverbrauch: ca. 500 m3 x 190 = 95.000,-Der Betrieb hat zwar eine fertig geplante und vom Land geneh-migte biologische Klaranlage (Planungskosten S 20.000, Pro-jektkosten S 480. 000), muBte sich jedoch spater an einen Zen-tralkanal anschlieBen. Beispiel III - Gasthof Šoštar Globasnitz/Globasnica Jahrlicher VVasserverbrauch: ca. 1.200 m3 x 190 = 228.000,-Der Betrieb hat zvvar eine fertig geplante und vom Land geneh-migte biologische Klaranlage, muBte sich jedoch spater an einen Zentralkanal anschlieBen. Beispiel IV - Hotel Camping Pirkdorfersee Jahrlicher VVasserverbrauch: ca. 6.000 m3 x 190 = 1.140.000 Der Betreiber muBte in diesem Fali den Betrieb einstellen, da sich sonst fur ihn nur zwei Fragen stel-len: „Entweder fuhre ich den Betrieb in die fahrlassige Krida oder begehe einen Gesetzesbruch." Posojilnica-Bank Pliberk Poslovalnice/Zvveiastellen: Globasnica/Globasnitz, Šmihel/St. Michael Žvabek/Schvvabegg Abwasserentsorgung 15 1 1,2 Mrd. Schilling fur ledigilich 2-3 mg/l Nitratsenkung ■ ■ Okologischer Unsinn Zu den grundlegenden Maxi-men der offentlichen Vervvaltung gehort das Prinzip der Zvveck-maBigkeit und der Verhaltnis-maBigkeit der Mittel. Im Fali der geplanten Abvvasserentsorgung der drei Unterkarntner Gemein-den Bleiburg, Feistritz und Glo-basnitz wird diese Leitlinie staat-lichen Flandelns von der zustan-digen Landesratin Sickl nicht be-achtet. Denn Frau Sickl unter-laBt es beharrlich, die sich in diesem Zusammenhang stellen-den beiden Hauptfragen zu be-antvvorten, namlich um vvelchen Wert die Nitratkonzentration im Grundvvasser des Jaunfeldes abnehmen wird, wenn die drei Gemeinden ein flachen-deckendes Kanalisationsnetz bauen, und ob der erzielte Effekt in einem angemessenen Ver-haltnis zum Aufvvand von insge-samt 1,2 Mrd. S steht? Doch es bleibt nicht nur beim Unterlassen der freiheitlichen Landesratin. Die drei Gemeinden haben 1995 von der steiri-schen Forschungsgesellschaft JOANNEUM RESEARCH eine Studie uber die Abvvasserentsorgung anfertigen lassen. Ver-antvvortungsbevvuBt hatte man dabei im Sinne des Grundsatzes der ZvveckmaBigkeit und der VerhaltnismaBigkeit der Mittel von den VVissenschaftlern auch verlangt, die okologische Aus-vvirkung der einzelnen Entsor-gungsvarianten zu beurteilen. JOANNEUM RESEARCH kommt dabei zu dem Ergebnis, da!3 im Falle des von der Lan-desregierung verlangten GroB-kanals mit einer Abnahme des Nitrats im Grundvvasser von ca. 5 mg/1 zu rechen ist. Die durch-schnittliche Nitratkonzentration betragt zur Zeit 25 mg/l. Im Falle der von den Gemeinden ge-vvunschten Variante von Einzel-und Gruppenanlagen sind es 2-3 mg/l, um die sich der Nitratge-halt verringern vvurde. D. h. bei einem Ausgangsvvert von 25 mg/l kame man nach Vollen-dung des Projekts im ersten Fali auf 20 mg/l, im zvveiten Fali auf 22-23 mg/l. Der Unterschied in der okolo-gischen Ausvvirkung macht demnach ganze 2-3 mg/l Nitrat aus, das sind ca. 50% des Werts im Fali der Variante GroB- Dr. Sepp Pleschiutschnig ist Sprecher der Burgerinitiative fur dezentrale Abwasserreinigung in Bleiburg/Pliberk kanal. Der Unterschied in den Kosten der beiden Losungen betragt hingegen 67% oder 800 (achthundert!) Millionen Schilling, da die von den Gemeinden gevvunschte Losung insgesamt 400 Mili. S kosten vvurde. Fur die betroffenen Gemeinden kommt damit der GroBkanal nicht in Frage. Landesratin Sickl hat jedoch dieses Ergebnis der Grazer VVissenschaftler bis heu-te nicht zur Kenntnis genommen bzvv. zieht daraus andere, fur uns nicht nachvollziehbare Schlusse. Im ubrigen kommt JOANNEUM RESEARCH zum SchluB, daB ca. 75% der Nitratbelastung aus der landvvirtschaftlichen (Uber)DOngung stammen. Diese Feststellung findet sich auch in einem Dokument der Landes-regierung, dem Karntner Um-vveltbericht 1994, dessen Inhalt die Landesratin fur Umvvelt-schutz ebenfalls zu ignorieren scheint. Im selben Umvveltbericht heiBt es denn auch, daB eine merkli-che Reduktion der Nitratvverte im Jaunfeld (Ziel vvare, sofern uberhaupt als notvvendig erach-tet, 18 mg/l) „nur durch Aufga-be ertragsorientierter Land-vvirtschaft uber lange Jahre zu erreichen" ist (S. 197). Die Landesregierung ist drin-gend aufgefordert, anstelle von Polemik und Allervveltsargumen-ten ihrerseits eine konkrete, zahlenmaBige Aussage daruber zu liefern, vvelche okologische Ausvvirkung der von ihr forcierte GroBkanal haben vvurde, und zvveitens festzustellen, ob der damit verbundene riesige finan-zielle Aufvvand gerechtfertigt ist, insbesonders vvenn die Struktur-schwache unseres Gebiets berucksichtigt vvird. Wie vvurde im normalen Wirt-schaftsleben ein Unternehmer reagieren, vvenn ein Vertreter bei ihm erscheint, um diesen mit allerlei Argumenten zu einer rie-sigen Investition zu bevvegen, die Antvvort auf die Frage nach dem konkreten Nutzen der An-schaffung jedoch schuldig bleibt? VVasser- schongebiet Der Klarschlamm durite nach dem derzeitigen Gesetz unsinniger-weise sogar im VVasserschongebiet a/s Dunger aufgebracht werden. Decentralne naprave podpirajo naslednja podjetja in društva: Folgende Unternehmen unterstutzen dezentrale Klaranlagen Firma COBRA Produk-tions und Handels Gesmbh. Šmihel/St. Michael SPD Edinost Šteben 9142 Globasnica Gasthaus - gostilna Štekl - Hudi Globasnica/ Globasnitz GetrankegroBhandel PIUK Kiihnsdorf Tel: 04232/89 111 Gasthaus/Restaurant RČf3LWIRT Pliberk/Bleiburg Tel. 04235/2159 petek, Petek, 13. marca 1998 _13- marca 1998 Kvartet „A Capella“ - ra jubilejni prireditvi z novimi Jajbeči". Jubilej kvarteta nežnih glasov Kvartet „A capella11 je slavil 5. obletnico delovanja. Prav za rojstni dan je izšla tudi prva zgoščenka „Domovina, mili kraj/l tram von mein Lebn...“. V dvorani v kulturnem domu SPD „Srce“ se je trto poslušalcev. Začetki vokalne skupine „A capella11 segajo nazaj v advent leta 1993, ko je provizor Janez Tratar iskal pevce, ki bi bili pripravljeni oblikovati svitno. Našel jih je med farno mladino v Andreji Sturm (sopran), Sonji Lesjak (alt) in Petru Grillizu (tenor). Peli pa so skupno s Tratarjem ter se imenovali „Farni kvartet11. Širši javnosti pa so se prvič predstavili avgusta leta 1994. Takrat so nastopili na celovškem sejmu, ki ga je avstrijski radio prenašal v živo. Medtem se je tudi že spremenila sestava, kajti Janeza Tratarja je zamenjal Hanzi Podrečnik. Na sejmu so nastopili še z imenom kvartet SPD Srce, kmalu navrh pa so se odločili, da grejo neodvisno, samostojno pot s posebnim imenom „A capella11. Pet let skupnega ustvarjanja je kvartetu pomenilo velik napor in trdo delo pa tudi vrsto lepih in globokih doživetij. Na njihovi poti glasbenega ustvarjanja niso bili sami, saj so jih vedno spremljali znanci in dobri prijatelji. Bili so deležni pomoči marsikaterih, dve osebi pa sta neposredno oblikovali glasbeno kakovost skupine: provizor Janez Tratar (predvsem v začetnih letih delovanja) in Pavli Štern (je za skupino priredil vrsto pesmi). Koliko medtem pomeni vokalni kvartet „A capella11 v Dobri i vasi, se je dobro pokazalo na njegovi sobotni prireditvi ob 5-letnici obstoja. V dvorani v kulturnem domu se je namreč trlo poslušalcev, med njimi tudi lepo število častnih gostov, na primer generalni konzul Slovenije Jože Jeraj, provizor Janez Tratar, dobrolski kulturni referent Rudi Vouk, tajnik KKZ Nužej Tolmajer ter še mnogi drugi iz našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Prišli pa so tudi zastopniki večinskega naroda, predvsem pa mladina. Mlado skupino, ki jo odlikuje nežno in tankočutno ter zelo čustveno petje, je lepo predstavil povezovalec večera Danijel Sturm. Kot gost je nastopil kvartet bratov Smrtnik, katerega pot se je v preteklosti večkrat križala z mladim jubilantom. Oba kvarteta veže mnogo podobnosti, „ena, verjetno najbolj značilna pa je ta, da so člani obeh skupin močno vzljubili petje,11 je dejal Danijel Sturm. Kvartet bratov Smrtnik je med drugim prvič zapel pesem „Pod Obirjem smo doma11 v priredbi Hanzija Artača. Načrtovan je bil še nastop Višarskega kvinteta, toda zaradi bolezni neke pevke, je moral zbor odpovedati nastop. Poleg odličnega podajanja pesmi obeh kvratetov, je jubilant „A capella11 predstavil še prvo zgoščenko „Domovina, mili kraj/1 tram von mein Lebn ...“, ki jo je posnel Gerhard Kušej. Njemu je veljala tudi posebna zahvala za izredno potrpljenje in nesebično delo pri snemanju. Slavljenec „A capella11 je bil za svoje doslejšnje uspešno delovanje deležen tudi mnogo čestitk. Javno so mu med drugim čestitali v imenu občine Dobrla vas kulturni referent mag. Rudi Vouk („težko je v zadnjih letih bilo najti prireditev v občini, na kateri ne bi nastopil tudi kvartet A capella11), generalni konzul Jože Jeraj in predsednik domačega prosvetnega društva „Srce“ Štefan Kramer. Franc Sadjak CELOVEC Velik nstop majhnih skupin Koroška poje, tradicionalni revija KKZ, je bila letos v smislu srečanja oktetov, kvintetov in kvartetov. X"\ rednja dvorana celovškega Do-Wma glasbe je bila preteklo nede-V^ljo, 8. marca, zasedena do zadnjega kotička, nastopajoči pa so pri poslušalcih brez izjeme znali ustvariti prijetno razpoloženje. Tokrat je Krščanska kulturna zveza, prireditelj tradicionalne pevske revije Koroška poje, povabila majhne vokalne skupine - pliberško vokalno skupino VOX (vodi Traudi Lipusch), Kvartet A CAPELLA iz Dobrle vasi (Peter Grilliz), družino Zvvitter iz Zahomca, škocijansko mladinsko pevsko skupino NOMOS (Ber-tej Logar), dekliško skupino STEM iz Globasnice (Klaudia Schorli), moški kvintet DIE ROSENTALER iz Šentjakoba v Rožu (Gerhard Tischler), Kvartet Borovlje (Edi Draže), moško pevsko skupino AKORD iz Gorice (Mirko Špacapan), Kvartet bratov Smrtnik in Oktet Šuha (prof. Matevž Fabijan). Koncert je bil v znamenju domače ljudske pesmi, hkrati pa prepričljiv dokaz živete multikulturnosti v naši narodni skupnosti. Vse skupine (razen družine Zvvitter, Kvarteta bratov Smrtnik, Okteta Suha in goriške moške pevske AKORD) so zapele tudi pesem v drugem jeziku (večinoma v angleščini) in tako potrdile odprtost naše mladine do drugih kultur in narodov. Nismo pa bili samo priča številnim angleškim izvedbam. Na sporedu sta bili tudi krstni predstavitvi dveh skladb Flanzija Artača („Škrjanček", „Pod Obirjem smo doma") v izvedbi Kvarteta bratov Smrtnik (besedilo za obe skladbi je napisal Ivan Sivec, »hišni pesnik" za vse znane narodnozabavne ansamble v Sloveniji). Prav tako je prijetno odmevala skladba Janeza Gregoriča „Pepek Popek" v izvedbi skupine VOX. Z njo se je skupina VOX predstavila na poti, ki jo že vsa leta uspešno hodi Oktet Suha; ta namreč dokazuje, da je mogoče odlično uskladiti pesmi domačih-slovenskih avtorjev s sodobnimi kompozicijami in temu primerno navdušiti predvsem tudi mlado publiko. V imenu prireditelja je povezovalka Danica Urschitz pozdravila častna gosta - slovenskega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in generalnega konzula Jožeta Jeraja. Koncerta pa so se udeležeili tudi predsedniki NSKS Nanti Olip, EL Andrej VVakounig, SGZ dr. Matevž Grilc in ZSO dr. Marjan Sturm. -Kuj- Zgornja slika: družina Zwitter z „le-gionarjem“ Edijem Oražejem. Poleg častnih gostov (leva slika drugi z leve minister Ciril Smrkolj) se je koncerta udeležil tudi Hanzi Artač z družino. Kvartet bratov Smrtnik (desno) je zapel dve novi Artačevi skladbi. slike: Marjan Fera Prefrigan in naiven Medved Pu (Mirko Lepuschitz). Mladi odkrivajo čar besede Krstna uprizoritev „Med-ved Pu“ v Centru k&k. Vsi, ki smo še v mladih letih prebirali zgodbe o medvedu, ki je po svoje duhovit in preprost obenem, cenimo knjigo Medved Pu zato, ker so besede takoj razumljive in tudi vredne premišljevanja. Prav, da se je slovenska prosvetna zveza zavzela za to priljubljeno knjigo in jo v obliki odreske predstave ponudila javnosti. Imamo celo odlično domačo gledališko skupini - Teatr brez - ki se lahko loti takih in še bolj zahtevnih nalog. Ker so nastopili brez v knjigi Povezovalnega človeškega lika,' so se same živali dobro vživele v svojo vlogo in je vsak po svoje blestel: Mirko Lepuschitz je bil kot Medved Pu ravno prav prefrigan in naiven, Nadja Žele kot Pujsek ganljivo odkritosrčiter in prepričljivo brihten, Aleksander Tolmaier kot Sova, ta siva eminenca s ku- pico učenosti v glavi in končno Martin Moschitz kot Sivček morda najbolj pristen pesimist, ki se mora vsem smiliti. Publika, ki se je pri premieri v soboto, 7. marca, v k&k centru trla v dvorano, je različno reagirala na besedilo, ki je del svetovne literature. Odrasli znajo poslušati posameznim stavkom in se zabavajo ob modrih izjavah. Majhni otroci, katerim je prireditelj namenil igro, so se ob komičnih situacijah veselo smejali. Težko se mladina navadi paziti na besede, odkriti v njih skrite duhovite pripombe in jih povezati z lastnimi vsakdanjimi doživetji. Mladi so pač navajeni na optično izražanje, na risanke, elektronske igre in „action“. Celo igralci sami so le s težavo tako podajali posamezne besede, da so gledalci opozorili na izrazno težo modrosti ljubkega Medveda Puja. Alojz Angerer DUNAJ__________________ Predstavitev slovenske glasbene zgodovine V četrtek, 5. marca je v literarnem centru »stara kovačnica11 predaval slovenski muzikolog prof. Primož Kuret. Predstavil je slovenski glasbeni prispevek evropski kulturi. Poudaril je, da je prav slovenski geopolitični položaj narekoval povezovanje in prepletanje različnih kulturnih tokov. V Evropi pripada slovenski narod tistim redkim, ki so svojo identiteto gradili na kulturi in ne na močni nacionalni politiki. Tako so tudi glasbeniki iskali svoj umetniški izraz predvsem v lirič-nosti, kar je izrazit značaj slovenskega ustvarjanja. Prof. Kuret je svoja izvajanja okrepil z glasbenimi posnetki slovenskih skladateljev. Omenim naj le povojni originalni nastop skladatelja Svareta, ki je po letih stroge klasike spet segel po folklornih iz Istre, kar pomeni obrat v klasični glasbi na Slovenskem. Predstavil je tudi sodobno avantgardo: Ramšova, v Franciji cenjenega Globokarja in mlado, predvsem v Švici uspešno Lariso Vrhunc. Anton Levstek KOROŠKI P.E.N. KLUB Alois Brandstatter novi predsednik Smrti predsednika Wa-Itherja Nowotnyja in tajnika Antona Fuchsa sta zapustili v vodstvu koroškega P.E.N. kluba veliki vrzeli, ki ju je uspelo zapolniti šele s pomočjo pesnika Petra Paula VViplingerja. Pod vodstvom priznangea pisatelja univ. prof. Aloisa Brandstatterja se bo koroški P.E.N. zavzemal za človekove pravice, kot so zapisane v njegovi ustanovni listini - mdr. nenazadnje tudi za dvojezičnost na Koroškem. Večkrat na leto se bo odslej javnosti predstavljal z literarnimi prireditvami. Kot novi začetek med potrebnim vztrajanjem in neizogibnim prilagajanjem je predvideno branje bivšega predsednika avstrijskega P.E.N. kluba Alexand-ra Gieserja. 18 Pogovor DR. STANE GRANDA ZA NAS TEDNIK: Slovenci so se vključili v revolucijo zelo aktivno Dom v Tinjah je preteklo sredo začel z nizom predavanj o razvoju v Evropi po revoluciji leta 1848. Prihodnjo sredo (ob 19.30) bo predaval dr. Stane Granda z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na temo: Slovenci in revolucija 1848 s posebnim ozirom na koroške Slovence. Z dr. Grando se je pogovarjal Janko Kulmesch. NAŠE TEDNIK: Marčna revolucija 1848 je bila v znamenju boja proti absolutistični oblasti, v zgodovinopisje pa je tudi šla kot „pomlad narodov". Zakaj? Dr. Stane Granda: Revolucija 1848, ki je zajela velik del Evrope, zaključuje serijo revolucij, ki so se začele z ameriško 1776 in dobile idejno podporo v francoski 1789. leta. Tako kot ni na stari celini potekal enoten gospodarski, politični in kulturni razvoj, so si tudi sočasne revolucije bile zelo različne. Francozi so si hoteli leta 1848 razširiti meje svoje dotedanje demokracije, Nemci in Italijani so, poleg večjega vpliva meščanstva na politične in gospodarske razmere v svojih državah, zahtevali tudi narodno združitev. Naši predniki v Avstrijskem cesarstvu so tudi zahtevali demokracijo, hkrati pa še odpravo fevdalizma in zlasti upravne razdelitve, ki jo je ta ustvaril. Prenehale naj bi stare kronovine, dežele, ki so združile raznorodne državljane. Tako kot Nemci in Italijani so zahtevali svojo narodno državo tudi Madžari, korak k njej s široko avtonomijo pa tudi Cehi, Slovenci, Hrvati, Slovaki, Srbi, Romuni... Združitev narodov je zahtevala preureditev dotedanjih deželnih mej. Križanje zgodovinske dediščine in političnih mitov z živimi, naravnimi potrebami narodov pa je hitro pokazalo, da prebujeni in osvobojeni narodi niso sposobni harmoničnega sožitja. Nemčija v mejah nekdanjega nemškega cesarstva, Madžarska, ki naj bi nastala iz nekdanje Ogrske z madžarizacijo njenih Slovanov im Romunov, sta znotraj zamišljenih lastnih okvirov trčili ob interese Čehov, Slovencev, Slovakov, Hrvatov in drugih. Prebuditev narodov, vzklitje njihovih narodnih zahtev, zato pomlad, ni nosila v sebi kali zime ali celo smrti, ampak skoraj 150-letnih konfliktov, ki so se pred kratkim razrešili s samostojnimi državami Slovencev, Slovakov, Hrvatov... Kako se je slovenski narod vključil v marčno revolucijo? Kdo so bili vodilni slovenski revolucionarji? Kaj je bil njihov politični program? Slovenski narod se je vključil v marčno revolucijo zelo aktivno. Mnogi so kot študentje ali tam zaposleni neposredno sodelovali pri njenem izbruhu na Dunaju. Ker je bila cesarska prestolnica velemesto in je kraji in dežele po državi zaradi drugačnih razmer niso mogli posnemati, je tu revolucija dobila še kmečki-antife-vdalni značaj in značaj narodne revolucije. Slovenci so se torej vključili v revolucijo kot posa- mezniki in kot celota od vzhoda do zahoda in od severa do juga takratnih etničnih meja. Pri rušenju fevdalizma, pri vzpostavljanju demokratičnih programov so sodelovali z vsemi. Ob pravičnih zahtevah Nemcev, tudi avstrijskih, da se združijo v svojo državo, pa so postavili avstrijski Slovani tudi lastne narodne zahteve. Nemci so razumeli interese in potrebe svojih bratov v Schlesvvigu, ki je bil danski in naj bi se pripojil bodoči Nemčiji, bili so pripravljeni braniti tudi narodne pravice sudetskih Nemcev, tudi za one v Pragi so vedeli. Podobno bi lahko zapisal tudi za Madžare. Toda, ko sta si stopili nasproti nemška in češka zgodovina, nemške in slovenske žive razmere, je bilo malo možnosti za sporazumevanje. Ker smo bili Slovenci razbiti med dežele, svoj intelektualni vrh pa smo imeli na Dunaju, v letu 1848 nimamo osrednje politične osebnosti kot Čehi v Františku Pa-lackemu, ampak je revolucija potisnila na plan vrsto voditeljev, med katerimi je treba posebno omeniti dr. Franca Miklošiča, dr. Matijo Dolenca in Petra Kozlerja na Dunaju, dr. Jožefa Muršca in dr. Jožefa Krajnca v Gradcu, dr. Štefana Kočevarja, Davorina Trstenjaka in druge slovenske Štajerce, Jovana Vesela Koseskega in Ivana Macuna v Trstu, nekatere Goričane, Janeza Bučarja in še nekatere v Ljubljani, na Koroškem pa Matijo Majarja-Zilj-skega, Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomška, ki ga je kot škofa težko označiti za revolucionarja, so pa zlasti na narodnem področju na južnem Štajerskem njegove zasluge izjemno velike. Kakšna je bila specifična vloga koroških Slovencev? V čem se je razlikovala od ostalega dela slovenskega naroda? Ko govorimo o Koroški in njenih Slovencih je treba imeti pred očmi najprej tamkajšnje razmere, ki so onemogočale povsem jasno in nesporno določitev narodnostne meje med obema narodoma. Kot je verjetno vsem znano, je slovensko narodno gibanje 1848. leta sprožil v bistvu celovški stolni kaplan Matija Ma-jar-Ziljski s svojim znamenitim člankom v Bleivveisovih Novicah Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem dobrega srca. Napisan je bil 17. marca, objavljen 29. istega meseca. Vse do svoje premestitve na Sv. Višarje, tja je odšel 5. maja, je prav on določal hitrost slovenskega narodnega gibanja in so mu ostali tako na Dunaju kot v Gradcu in Ljubljani komaj sledili. Prvi je izrazil zahtevo po Zedinjeni Sloveniji, ne da bi je imenoval, prvi jo je ozemeljsko natančno opredelil, prvi je sestavil peticijo zanjo in jo razpošiljal v podpisovanje, je o njem zapisal Vasilij Melik. Matija Majar je tudi zavrnil zahtevo, naj tudi Slovenci volijo v vsenemški parlament že pred znamenitim pismom Františka Palackega 11. aprila in ni res, da smo Slovenci v tem pogledu zgolj sledili Čehom, kar najdemo zapisano v starejši strokovni literaturi. Po njegovem odhodu je postal voditelj koroških Slovencev Andrej Einspieler. Bil je neustrašen mož v dobesednem smislu besede. Njegovi takratni članki bi zaslužili ponatis in morda bi bilo modro, da bi celovška Mohorjeva družba razmislila o tej možnosti. Predaleč bi nas odpeljalo, če bi to obravnavali do vse podrobnosti. Rad bi dodal le še to, da ni nikoli obupal, da je v vsakih ramerah iskal rešitev za Slovence. Še da- Članki Andreja Einspielerja bi zaslužili ponapis in bi bilo mogoče modro, da bi celovška Mohorjeva razmislila o tej možnosti. DR. STANE GRANDA Pogovor 19 nes bi nam vsem moral biti vzor, kako si je treba prizadevati za svoj narod. Kot pomanjkljivost mu lahko pripišemo le dejstvo, da je mogoče preveč sukal pero in premalo deloval med ljudmi. Primanjkovalo mu je tudi predanih sodelavcev, kot jih je imel graški profesor Jožef Muršec, pa tudi slovenski laični izobraženci se na Koroškem niso izkazali. Kot je ugotovil Teodor Domej je Majarja tožil škofu Udmanskemu celovški advokat Rulic, ki je bil Slovenec, žal pa to šele na tretjem mestu, saj je bil najpoprej Avstrijec, nato pristaš nedeljive Koroške in šele nato tisti, kar je dejansko bil. Prav njegov primer nas opozarja, da moramo Slovenci, ko govorimo o svoji preteklosti ali sodobnosti predno obtožujemo druge za svojo usodo, pogledati sami v svoje vrste. Nazadnje nikoli v zgodovini ni nihče v tako kratkem času pobil toliko Slovencev kot sami! Slovenci so 1848 podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Ohranile so se žal samo tiste, ki so jih podpisali Rožani. Predstavljene bodo na mojem bližnjem predavanju. Če sklenem misli na vaše osrednje vprašanje, moram poudariti, da verjetno koroški Slovenci niso bili vse od zgodnjega srednjega veka tako na čelu vseslovenskega dogajanja, kot ravno prve mesece revolucije 1848. Kako je marčna revolucija 1848 vplivala na nadaljnji razvoj slovenskega naroda? Marčna revolucija je odpravila fevdalizem. Cerkev je bila pos-iej svobodnejša in je lahko več storila za Slovence kot poprej, ko jo je oklepal še jožefinski jarem. Slovenci smo bili po njej, zato ima veliko zaslug že pred revolucijo 1848. leta umrli koroški Slovenec Urban Jarnik, upoštevani s strani avstrijske države kot enoten narod z enim jezikom. Celo uradni list so tiskali v slovenščini, šole so imele enotne čitanke, slovenščino so kot predmet začeli učiti v srednjih šolah, skratka uspehi niso bili tako majhni, kot so mnogi videli takrat in so o tem pisali še nedavno. Najpomembneje Pa je, da je Združena Slovenija Postala trajna slovenska zahteva za naslednjih 150 let. Seveda so v zvezi z njo gotova nihanja, vendar so jo sprejemala Praktično vsa slovenska politična gibanja. Spomnimo se slovenskih taborov na Koroškem > dvajset let po revoluciji. Slovenci moramo biti ponosni na svoje takratne voditelje, ki so ogromno naredili in med njimi imata osrednje mesto prav Korošca Majar in Einspieler. Kako ocenjujete prihodnost Republike Slovenije? Zelo sem hvaležen za to vprašanje. Čeprav sem zelo, zelo razočaran nad trenutnimi slovenskimi razmerami, sem velik optimist. Črni scenarij, ki so nam ga napovedali, tudi slovenski nasprotniki slovenske osamosvojitve, se ne uresničuje. Razočaran sem nad stopnjo slovenske balkanizacije, Poštenje, znanje, morala, narodna zavest, so zmerljivke, nasprotja tem občevalnim temeljem vsake družbe so vrline. Imamo več moral in več resnic. Tisti, ki imajo največ zaslug za samostojno slovensko državo so potisnjeni na družbeni rob, tisti, ki so bili najbolj proti njej, držijo nekatera ključna mesta. Podobno je bilo tudi po prvi svetovni vojni, ko so tisti, ki so bili za staro Jugoslavijo, izrinjali tisti, ki so bili še leto ali dve poprej proti njej. Očitno se nekatere stvari ponavljajo. Ne glede na povedano, pa moramo biti v primerjavi s tistim, kar doživljajo naši nekdanji sodržavljani bivše Jugoslavije, hvaležni vsem, prav vsem, tako na levici kot desnici, tako doma kot med zamejci in izseljenci, tudi v daljni Argentini, resnično hvaležni tudi za najmanjši drobec, ki so ga prispevali za samostojno slovensko državo. Prihodnost Slovencev v zamejstvu in zdomstvu? Oprostite, zamejstvo in zdomstvo sta dve stvari, ki nimata med seboj nobene zveze. Sem pač študent prof. Frana Zvvittra, ki na kaj takega kot je naredila slovenska vlada, ki je ti dve vprašanji združila, ne bi nikoli pristal. To je konkreten primer, kako nekateri, ki se sicer trudijo biti dobri Slovenci, nimajo osnovnega znanja iz slovenske zgodovine. Zavedajmo se samo enega. Od nas in samo od nas je odvisno, kako bo z nami. Ne bojim se slovenske vključitve v Evropo, v njej vidim celo možnost, da svoje načrte iz leta 1848 v neki za vse, tudi sosede, sprejemljivi rešitvi, uresničimo. Važno je, da bo slovenska država uspešna, častivredna, nenazadnja tudi bogata članica evropske skupnosti. Bogate „žlahte" je vsak vesel ali vsaj nanjo ponosen. Hvala za pogovor! Koroška potrebuje dobre gospodarje Mag. Janko Arah iz Slovenj Gradca je novi predsednik Kluba Korošcev v Ljubljani. Želi si čim tesnejše sodelovanje med Korošci na obeh straneh meje. Poleg nam znanejšega Kluba koroških Slovencev obstaja v Ljubljani tudi Klub Korošcev. Medtem ko se leta 1928 ustanovljeni Klub koroških Slovencev trudi, da v Sloveniji ne bi umrla povezanost s Slovenci iz Roža, Podjune in Žile, združuje Klub Korošcev v Ljubljani (KKL) Korošce iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Ustanovili so ga pred petimi leti; od zadnjega občnega zbora (5. 2. 1998) ga vodi mag. Janko Arah. „Pri našem druženju gre", tako mag. Arah, „za dva osnovna cilja: na eni strani hočemo ohraniti ali znova obuditi koroško ljudsko izročilo, na drugi strani pa hočemo naše člane seznaniti s tistimi Korošci, ki so kot strokovnjaki na svojih področjih zasloveli doma in v tujini". Trenutno šteje KKL nad 70 članov, osrednje mesto v delovanju KKL pa naj bi zavzemala gospodarska vprašanja. Predsednik mag. Arah: „Mnogi naši člani s priokusom domotožja gledajo na trenutni gospodarski položaj Koroške. Koroška potrebuje dobre gospodarje. Radi bi s svojimi dejanji pripomogli k boljšemu razvoju koroške regije." Arah se zaveda, da KKL ne more izvajati konkretnih projektov, Jahko pa organiziramo pogoje, ki omogočajo ugodne poslovne stike ali organizacijo konkretne pomoči". S Klubom koroških Slovencev -vodi ga Stane Uršič - si želi KKL dobro sodelovanje. Enako velja to tudi za slovenske ustanove na severni strani Alp. Arah: „Name-ravamo pobliže spoznati Rož, Podjuno in Žilo. Potrebno je čim tesnejše sodelovanje med Korošci na obeh straneh meje. To naj bo naš prispevek k skupni Evropi." KKL se tudi zelo dobro zaveda pomena družabnih srečanj. Najbolj odmevno družabno srečanje je gotovo letni Koroški ples v ljubljanskem hotelu Slon. Udeležujejo se ga vidni predstavniki slovenskega gospodarstva, med najbolj zvestimi obiskovalci pa sta tudi predsednik Republike Potrebno je čim tesnejše sodelovanje med Korošci na obeh straneh meje. MAG. JANKO ARAH Slovenije Milan Kučan in njegova soproga Štefka. Letošnji ples (14. 2. 1998) bo - poleg Okteta Lesna iz Slovenj Gradca in avtorja aforizmov Nika Brumna iz Črne - oblikoval Kvartet bratov Smrtnik; poleg tega se ga bosta udeležila predsednika SGZ dr. Matevž Grilc in Zveze-Bank VVili Mo-schitz. Predsednik KKL mag. Arah: „Sestava programa je simbolična; gre za simbiozo avstrijske in slovenske Koroške ter povezavo z Ljubljano, kjer bi radi tudi ostalim Slovencem prikazali utrinek iz koroškega sveta." Janko Kulmesch PRIREDITVE, OGLASI Sobota, 28. marca BOROVLJE Igra: Plešasta plesalka Čas: ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati ŠKOFIČE Naravni vrt Čas: ob 20. uri Kraj: v Posojilnici Predavateljica: Tatjana An-gerer Nedelja, 29. marca SVEČE Dan domačih jedi Čas: ob 12. uri Kraj: pri Adamu Torek, 31. marca DUNAJ Amy Lynn Barber predstavlja kompozicije za percussion Čas: ob 19 uri Kraj: Literarni kvartir, „Alte Schmiede", Schonlaterng. 9 Prireditelj: Mohorjeva založba Petek, 3. aprila ŠENTJAKOB Uspešna prireja mleka in mesa (INTERREG seminar za govedorejce j) Čas: od 10. do 16. ure Kraj: v regionalnem centru Referenti: Ing. VVolfaana Mi-k!_(odd. za živinorejo, Koroška kmetijska zbornica),: Mleko 2000 - aktualna vprašanja: kontigenti, trg in cena, uredba o higienskih predpisih, strategija mlekarn); Dl Vlado Tumpei in Dl laor Tumpei (zavod za živinorejo in vet. Ptuj): »Krmljenje krav molznic; Josef Fradler (»Karntner Rindfleisch"): »Kakovostna govedina"; dr. laor Vouk (kmet. vet. zavod Nova Gorica); »Mesne pasme goveda -uspešno pitanje in reja krav dojilj - izkušnje iz Slovenije" Prireditelj: KIS- Kmečko-izobraževalna skupnost Oglas Na prodaj: lepo, svetlo stanovanje v bližini deželne bolnice v Celovcu (Spitalberg), 93 m3, balkon in garaža. Tel. 0463/ 41 1 98 (od 19. ure naprej) Razpis „Planiranje po Kornatih" Slovensko planinsko društvo Celovec, Mešani pevski zbor »Podjuna-Rliberk" in Po-sojilnica-Bank Pliberk vabijo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije na športno - aktivni dopust v narodni park Kornatov. Možni termini: od 4. do 11. julija 1998 in od 22. do 29. avgusta 1998. Informacije dajejo člani Slovenskega planinskega društva Celovec ali Posojilnica-Bank Pliberk (04235/25 83). Prijave čim prej na Posojilnici-Bank Pliberk. Natečaj „Planine v sliki" Kot vsako leto, tudi letos vabimo planince -fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo. Slike pošljite do 30. 3. 1998 na Slovensko planinsko društvo, Tarviserstr. 16. 9020 Celovec. VABILO NA KMETE Dajte oceniti svoje proizvode Od 24. do 27. aprila bo v Ptuju razstava »Dobrote slovenskih kmetij", na kateri bodo tudi ocenjevali domače kmečke specialitete. KIS (Kmečkoi-zobraževalna skupnost) vabi koroške kmete, da sodelujejo. Do 12. marca zbira KIS sledeče proizvode: olje, kis, žganje, suho sadje. Do 21. aprila je treba oddati sledeče proizvode: mlečne izdelke, salame, suhe klobase, slanino, šunko, pršut, kruh, pecivo, pogače. Ocenjeni izdelki bodo razstavljeni na razstavi od 24. do 27. aprila. Za vse, ki bodo pri ocenjevanju sodelovali bo KIS organizirala ekskurzijo na razstavo v Ptuj. Podrobnejše informacije: KIS, tel.: 0463/54 8 64 Objave prireditev Dragi društveniki! Prosimo Vas, da nam sporočite pri- Naš tednik tiskamo vsak teden v če- reditve do tega roka po telefonu ali trtek dopoldan. Uredniški zaključek P° faksu, za prireditveni strani je zaradi tega v Telefon: 0463 / 51 25 28* 24 sredo opoldan ob 12. uri. Faks: 0463 / 51 25 28* 22 Tinje: Prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak Spet zanimiva serija predavanj v Katoliškem domu v Tinjah. Tokrat o razvoju v Evropi po revoluciji leta 1848. Prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak (France Prešeren). To so bile sanje srednjeevropskih narodnosti, ki so se borile za osvoboditev izpod absolutistične oblasti. Kar je iz njih nastalo, ko je revolucija cilj dosegla in so si »narodi" osvojili oblast, je bilo popolno nasprotje tega in bi se moralo imenovati ..ko vrag, ne sosed je postal mejak". »Pomlad narodov", kot nacionalistični zgodovinarji imenujejo revolucijo leta 1848, se je razvila v razkosanje Srednje Evrope na nacionalne države. Danes, ko se izteka obdobje nacionalizma, moramo postaviti revolucijskemu letu 1848 nova vprašanja: ali neracionalna narodnost sploh more imeti revolucionarno vsebino? Ali se za narodnostjo skrivajo drugi revolucionarni faktorji? Kaj je prinesla »pomlad narodov"? Na ta in podobna vprašanja naj odgovori serija predavanj v Katoliškem domu prosvete v Tinjah v marcu, aprilu in maju ob 150. obletnice revolucije 1848. Sreda, 18. 3. 1998, 19.30: Slovenci in revolucija 1848 s posebnim ozirom na koroške Slovence. Predava dr. Stane Granda. Sreda, 1. 4. 1998, 19.30: Volitve 1848. leta in slovenski poslanci v Državnem zboru. Predava univ. prof. dr. Vasilij Melik. Sreda, 18. 4. 1998, 19.30: Revolucija 1848 med nacionalnim in razrednim. Predava dr. Igor Grdina. Sobota, 9. 5.1998,17.30: »Ko vrag, ne sosed, je postal mejak". Podijska diskusija pod vodstvom univ. prof. Andreja Moritscha. NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slo- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na na- vencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe slov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, upra- 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik ve in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Ce- naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,— šil.; zrač- lovec, 10.-Oktober-StraBe 25/lv. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das- na pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. ®@[H W TOKI-M ca tr 04239/26 42 od petka, 13. marca, od 15. ure do sobote, 14. marca, do 13. ure Seminar za cerkvene pevce Voditelj: prof. Jože Ropitz od petka, 13. marca, ob 19. 30 Predavanje: Hrepenenje po življenju Predavatelj: univ. prof. dr. Karl M. VVoschitz od petka, 13. marca, od 15. ure do sobote, 14. marca, do 17. ure Seminar: kako pravilno govoriti? Voditelj: Phillip Karl Maurer v torek, 17. marca ob 19. uri Ponovitev cikla predavanj o bibličnih likih: »Človek in njegov Bog: Rut“ Predavateljia: mag. Marija Perne v sredo, 18. marca, ob 19. 30 Serija predavanj: 1848 »Pomlad narodov" - »Slovenci in revolucija 1848 s psoebnim ozirom na koroške Slovence" Predava: dr. Stane Granda v čet., 19. marca, od 9. do 11. ure Dopoldnasko izobraževanje: »Preobremenjeni otrok" Predavateljica: dr. med Barbara Eichvvalder - Schaidinger v četrtek, 19. marca ob 19. uri Avtogeni trening Voditelj: dr. Peter Smolnig v soboto, 21. marca, od 9. do 17. ure Duhovna obnova za žene, nem. Voditelj: dekan L. Silan v soboto, 21. marca, od 15. ure do nedelje, 22. marca, do 17. ure Duhovna obnova za mlade: »Moj svet - božji svet" Voditelj: bo posebej objavljen v soboto, 21. marca, od 14. ure do nedelje, 22. marca, do 47. ure Retorično šolanje za mlade med 15. in 18. letom: »V sebi odkriti dobrega govornika" Tečaj vodi: Tončka Godina Potovanja: Od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998 Izobraževalno potovanje v Baltik Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Kopeinig. od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998 Izobraževalno potovanje po Nemčiji (Wurzburg, Bamberg, Nurnberg, Regensburg) Vodstvo: ravn. dr. VValter Asper-nig, Linz T A T E D E N R A PETEK, 13. marca 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 14. marca 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 15. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (Monika Novak) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 16. marca 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 17. marca 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 18. marca 18.10 -19.00 Glasbena mavrica (predstavitev zgoščenke kvarteta A Capella). 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 19. marca 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE Ufe 3.30 NEDELJA, 15. marca '98,1 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - Oj zapojte tisto pesem: pestra revija ..Koroška poje" - Gledališče rata? vrednota ali pot- - Je likovna umetnost ilustracija literature? Križev pot Jožeta Bartolja. - Razstava novih slik Gustava Januša v galeriji Šikoronja. Pred izidom je tudi pesniška zbirka »Krog je zdaj moje okno". - Iz domačih umetniških delavnic: kipar Valentin Tschertou - Končnica tekmovanja v odbojki SK Aich/Dob - Innsbruck - Le še dva tedna do prvenstva v RL: SAK gostuje v Lienzu Petek, 13. marca CELOVEC Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin (zaključek) Čas: ob 8. uri „Sen kresne noči" Kraj: v Mohorjevi, 10. Okt. Str. 25 Čas: ob 9. uri „anders mensch" in ob 12. uri »Figo-le Fagole" Kraj: v Modestovem domu Prireditelj: KKZ MEŽICA Veseloigra: ..Zdravnik po sili“ Čas: ob 19. uri Kraj: v narodni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Vogrče Sobota, 14. marca ŽVABEK Veseloigra: ..Zdravnik po sili" Čas: ob 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Vogrče Prireditelj: KPD Drava ŠENTJANŽ Delavnica „Slike prijateljstva" (Delavnica za izmenjavo slik - prijave: 0463/ 51 43 00 -22) Čas: ob 15. uri Kraj: v K & K centru Prireditelj: K & K in SPD Šentjanž VOGRČE Nagradno kartanje Čas: ob 19. uri Kraj: pri Florijanu Tudi s temkovalnjem za ženske Prireditelj: DSG Vogrče ŽELEZNA KAPLA Proslavitev mednarodnega dneva žena Čas: ob 14. uri Kraj: v hotelu Obir OBIRSKO 31. srečanje od ..Pliberka do Traberka" Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Kovaču Nastopa: MePZ Podjuna Pliberk Nedelja, 15. marca BILČOVS Otroška igra: ..Čarovnik iz Oza" Čas: o b 11. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: otroška igralska skupina SPD Borovlje Prireditelj: SPD Bilka Bilčovs ŠENTPRIMOŽ Začetek plesnega tečaja Kraj: v kuturnem domu Vodi: Gregej Krištof Prijave: do 13. 3. (tel. 04236/2472) Prireditelj: SPD Danica in Farna mladina Šentprimož RADIŠE Lutkovna igra: ..Tobija" Čas: ob 10. 30 (po maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce“ Prireditelj: SPD Radiše ŽVABEK Lutkovna igra: ..Tobija" Čas: ob 15. uri Kraj: v ljudski šoli Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce“ Prireditelj: KPD Drava Žva-bek SELE Vigredno velikonočno br-klanje Čas: ob 19. 30 Kraj: v farnem domu Vodi: mag. Pepca Olip PLIBERK Igra: „Sen kresne noči" Čas: o b 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše Prireditelji: MePZ Podjuna, SPD Edinost in fara Pliberk Ponedeljek, 16. marca ROŽEK Biološka medicina, kinezio-logija Čas: ob 19. 30 Kraj: v novi ljudski šoli Predava: dr. Ivan Ramšak SVEČE Kako zdravo živimo? Čas: ob 19. 30 Kraj: v stari šoli Predava: dr. Stanko Smol-nig Sreda, 18. marca LEDINCE Otroške bolezni in pogovor z otroško zdravnico Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Borovcu Predava: dr. Marta Stradler - Rutar KOTMARA VAS Biološko kmetovanje Čas: ob 19. 30 Kraj: v stari šoli Predava: dr. Hans Mad-ritsch (KIS) Četrtek, 19. marca ŠENTJANŽ Težki čas ne vrni se - (video-dokumentacija) Čas: ob 19. 30 Kraj: v K & K centru Petek 20. marca DUNAJ Koncert na klavirju - igra Bojan Goričnik Čas: ob 19 uri Kraj: Literarni kvartir, „Alte Schmiede", Schonlatern-gasse 9 Prireditelj: Mohorjeva BILČOVS Koroška in koroški Slovenci leta 1938 Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Predava: dr. Teodor Domej SELE - KOT Dia - predavanje o Južni Ameriki Čas: ob 19. uri Kraj: v ljudski šoli Predvaja: L. Milisavljevič CELOVEC Srečanje z dr. Valentinom Inzkom ob njegovi 75-letnici in v spomin na slavljenčev prispevek k spravi na Koroškem Čas: ob 17. uri Kraj: v Modestovem domu Program: ..Življenjske in delovne postaje dr. V. Inz-ka“ - predstavitev slavljenca; predavanja: „Sprava na ozadju Božje besede" (K. Einspieler); ..Spornost sprave (V. Ošlak); okrogla miza na temo: „Aktulanost spravnega procesa ob koroški škofijski sinodi leta 1972 in geste dr. Inzka do nemško govorečih" (Sodelujejo: dr. J. Marketz, Sonja VVakou-nig, dr. M. Sturm, N. Olip, A. Kokot. Pogovor vodi M. Novak). Prireditelji: KA, Dušnopa-stirski urad, Mohorjeva Sobota, 21. marca ŠENTJANŽ Razstava: mladina za mladino Čas: ob 19. 30 Kraj: v K & K centru HODIŠE Koncert: Pesem združuje -Gesang verbindet - II canto unisce Čas: ob 20 uri Kraj: pri Habnerju v Plešer- ki Nastopajo: „Die 5 Gailta-ler“, »Oktet Suha", »Gruppo vocale Farra" (I), »Dekliški kvartet »Kapljica ljubezni" (SLO), Oktet Hodiše Povezuje: Danica Urschitz Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo,, Zvezda" ŠENTPRIMOŽ Igra: ..Vsiljenka" Čas: ob 19.30 Kraj: v kuturnem domu Nastopa: »Gledališče senc" iz Šmihela Prireditelj: SPD Danica PLIBERK Igra: ..Priložnostni dohtar" Čas: o b 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Drava Torek, 24.. marca SELE Puberteta - čas razvoja in odraščanja Čas: ob 19. 30 Kraj: v farnem domu Predava: mag. Melitta Ha- ber - Smolnig Četrtek, 26. marca DUNAJ Koncert Tomaža Svete (lastne kompozicije za kvartet saksofonov, klavir, kvartet godal in elektroniko) Čas: ob 19. uri Kraj: Literarni kvartir, »Alte Schmiede", Schčnlaterng. 9 Prireditelj: Mohorjeva založba ŠENTJANŽ Nemška manjšina v Sloveniji Čas: ob 19. uri Kraj: v K & K centru Predavata: prof. Doris Debenjak in August Grili Petek, 27. marca TINJE Uspešna prireja mleka in mesa (INTERREG seminar za govedorejce - prekomejna izmenjava izkušenj) Čas: od 10. do 16. ure Kraj: Kat. dom Prosvete Referenti: Dl E. Brunner (dir. za živinorejo pri Koroški kmetijski zbornici) »Mlečni trg v pregledu; Dl Vlado Tumpei in Dl laor Tumoei (zavod za živinorejo in vet. Ptuj): »Krmljenje krav molznic"; .losef Fradler (»Karnt-ner Rindfleisch"): »Kakovostna govedina"; Dl Jože Prat-nekar (Kmetisjka svetovalna služba Ravne): »Mesne pasme goveda - uspešno pitanje in reja krav dojilj" Prireditelj: KIS - Kmečko-izobraževalna skupnost BOROVLJE Načrti regije CARNICA v Rožu za leto 1998 Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Predava: Dl Franz Rau- chenberger ŠENTPETER Igra: ..Plešasta plesalka" Čas: o b 19. 30 uri Kraj: v telovadnici šole Nastopa: mladinska igralska skupina SPD Bilka Prireditelj: SPD Rož 22 Šport PLANINSTVO_________________ Morsko-planinski dopust na Kornate Slovensko planinsko društvo Celovec, MePZ „Podjuna" iz Pliberka in Posojilnica-Bank Pliberk vabijo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije na morsko-planinski dopust na Kornate. Ponujata se dva termina: o ....od 4. do 11. julija ©.... od 22. do 29. avgusta Odhod bo na predvečer z zasebnimi vozili (ob večjem številu prijav je možen dogovor za skupen prevoz z avtobusom) v Kamnik. Iz Kamnika bo organizirana nočna vožnja s posebnim avtobusom v Zadar. V zgodnjih jutranjih urah odhod s posebno ladjo na Dugi otok v Šali. Tam bo nastavitev v prenovljenem hotelu v dvoposteljnih sobah. Za vse dni bo dan prej pripravljen poseben planinsko-morski program. Tri dni bo križarjenje z barko proti jugu v narodni park ter vzpenjanje na vrhove otokov in obisk značilnih točk Kornatskega arhipelaga. Planinsko manj navdušeni pa bodo med drugim lahko z barko ogledovali lepote tega kraje. Pohodi za planince bodo organizirani po lažji poti ob strokovni spremljavi članov slovenske planinske zveze. Oprema naj bo športna, primerna za letovanje na morju in lahko planinarjenje. Priporoča se med drugim: trenirka, vetrovka, lažja planinska obutev, kopalke idr. Izlet bo stal približno 3300.- šilingov in vključuje sedem polnih penzionov, ladjo za tri celodnevna križarjenja ter prevoz Zadar - Šali - Zadar. Posebni avtobusni prevoz Kamnik - Zadar - Kamnik bo stal dodatno 800,- šilingov in se poravna ob prijavi pri Posojilnici-Bank Pliberk. Ker se bo skupina s Koroške pridružila skupini iz Slovenije in se bodo prijave upoštevale po vrstenem redu, je priporočljiva čimprejšnja prijava pri Posojilnici-Bank Pliberk, Velikovška cesta 1a, 9159 Pliberk (tel.: 04235/2583). Dodatne podatke oz. informacije, med drugim o natančni ceni, času in poteku, prejmejo interesenti ob prijavi na Posojilnici-Bank Pliberk ali pri članih Slovenskega planinskega društva Celovec. Dob je podlegel Innsbrucku s 3:0, sedaj le še boj za 5. mesto? Dob - Innsbruck 0:3 (10:15, 11:15, 3:15). Po tem jasnem porazu Dobljani tudi na povratni tekmi ne vidijo več „luči“. PUNTKAMB? 9AS6iligt“8$ Legionar Bojan Mlakar je bil na tekmi proti Innsbrucku še najboljši „Dobljan“, kljub temu ni zadostovalo, niti za zmago niza ne. Ekipa trenerja Bojana Ivartnika je bila na prvi tekmi v seriji „best of three" proti Innsbrucku (v VVolfsber-gu) brez možnosti. Medtem ko sta bila prva niza še izenačena in po rezultatu tudi tesna, je potekal tretji niz enostransko, kajti Dobljani so bolj ali manj predčasno vrgli puško v koruzo - spoznali so namreč, da je bil tokrat Innsbruck jasno močnejši. Poraz pa vsekakor ni bil presenetljiv, kajti že pred tekmo so Dobljani vedeli, da bo tokrat precej težko. Zaradi poškodbe je namreč manjkal Himer, prav tako je bil podajač Torej okrnjen zaradi poškodbe na roki, kapetan Micheu pa je igral z vročino. Tako je bil ves trud, predvsem odličnega legionarja Bojana Mlakarja, tokrat zaman. Povratna tekma bo v soboto, od katere Dobljani ne pričakujejo posebno kaj. Micheu: „Vse, razen jasnega poraza, bi bila senzacija." Računati je torej, da bo Dobljanom preostala le še tekma za 5. mesto, za katero se bosta borila podleženca te serije. Po vsej verjetnosti bo to Sokol. Prva tekma za 5. mesto bo že v soboto, 21. marca. Tekmovalo pa se bo prav tako po načinu „best of three". F. S. Se bo Pacu uresničila srčna želja? Na dirki po Južni Afriki je Peter VVrolich iz Loč silovito dokazal, da je zrel za profesionalce. Zelo zadovoljivo se je odrezal tev srčne želje, ki jo že nekaj let naš kolesarski izvesek Peter „Pa- „nosi“ v sebi. Vsekakor se „Paco" co“ VVrolich iz Loč na 6-etapni ko- čuti zrelega in predvsem dovolj lesarski dirki po Južni Afriki (Giro močnega za ta posebni izziv, del Capo), kjer je vozil za svetov- F. S. no znani profesionalni klub „SAECO“. VVrolich je na skorajda vseh etapah vozil zelo iniciativno ter bil mnogim profesionalcem kos. Uspeli so mu tudi nekateri begi, še posebej učinkovit je bil ta na zadnji etapi, ko je s „klubskim kolegom" Mor-scherjem po 15 km kakor pravi profesionalec pobegnil polju. S tem uspešnim nastopom je „Paco“ močno opozoril nase ter se zelo priporočil profesionalnim klubom. Vsekakor bi zanj pomenila pogodba pri takšnem klubu uresniči- SMUČANJE_____________ Daniel Užnik letos le povprečen Tudi na zadnjih tekmovanjih je bil pri Užniku očivi-den zaostanek treningov (jeseni minulega leta zaradi poškodbe v kolenu ni mogel redno trenirati), kajti predvsem v zadnjih delih proge izgublja mnogo časa. Kljub temu je na primer v Spitalu am Pyrn v Fis-veleslalomu zasedel 13. mesto, na Južnem Tirolskem (prav tako Fis-veleslalom), kjer je bila zasedba podobna tekmovanju v evropskem pokalu, pa 15. mesto. Konec tega tedna se bo udeležil tekmovanj v Švici, prihodnji teden pa je na Predarlskem na sporedu vseavstrijsko prvenstvo. 23 Šport Danny Roy ali prapravnuk ciganke, ki živi za nogomet 24-letni defenzivni igralec Danny Roy preseneča z izredno telesno pripravljenostjo; pridobil si jo je mdr. s samostojnimi treningi. Privatno miren, prijazen in vedno v ozadju, na igrišču pa borben in agresiven - defenzivni igralec SAK Danny Roy. Minulo nedeljo se je članska ekipa SAK vrnila s štiridnevnih priprav v Poreču, kjer je prav uživala ob odličnih tamkajšnjih razmerah. Trener Tellian: „Na tem mestu bi se rad zahvalil vodstvu kluba, ki nam je kljub finančni stiski omogočilo zelo zadovoljive priprave. Za ekipo so bile namreč zelo pomembne in koristne, tako s športnega vidika kakor tudi z vidika utrjevanja skupnosti." Ekipa v Poreču ni veliko vadila le tako imenovane fine zadeve, ampak je odigrala tudi tri pripravljalne tekme. Vse tri je jasno dobila (4:0, 6:0, 18:0), vendar je potrebno dodati, da so bili nasprotniki najmanj za dva razreda slabši. Igralci so jih kljub temu jemali zelo resno, kajti bliža se prvenstvo in s tem boj za majice. Tellian: ..Nekateri mladi so se presenetljivo močno priporočili za mesto v ekipi." Kako bo enajsterica sestavljena na prvi vigredni prvenstveni tekmi (v soboto, 21. marca ob 16. uri na tujem proti Lienzu), pa Tellian zaenkrat še sam ne ve povedati. „Upam, da bom jutri, po generalki proti koroškemu ligašu Marija na Žili (ob 15.30), pametnejši," pravi Tellian. Danny Roy. Eden, ki ima svoje mesto zagotovljeno, je 24-letni defenzivni igralec Danny Roy. Ne le zaradi tega, ker bo Proti Lienzu manjkal Zanki (četrti rumeni karton) in bo Roy zavzel njegovo mesto v obrambi, ampak predvsem zaradi njegove izredne telesne pripravljenosti. Roy, ki je visok 190 cm ob teži 86 kg, je namreč pozimi zelo resno izpolnjeval igralcem naložene samostojne treninge, kar se mu sedaj v veliki meri obrestuje. „Redko-kdaj sem doživel telesno tako odlično pripravljenega igralca," pravi trener Tellian. Roy sam v svoji telesni pripravljenosti ne vidi nič Posebnega, saj živi za nogomet in za klub kolikor le gre. „Vezan sem na SAK oz. se čutim za klub zadolženega, zato dam zanj tudi vse. Takšen sem pač po značaju." Sploh se je Roy, ki je jeseni 97 prišel k SAK (prej Trg/Feldkir-chen), zelo dobro in hitro vživel v ekipo, čeprav mu je slovenski je; zik popolonoma tuj. Da mu je medtem slovenščina že nekoliko bližja, se je videlo na pripravah v Poreču, ko si je v pogovorih z natakarji pomagal kar z nekaterimi slovenskimi besedami ... Od kje izvira njegovo, za Koroško povsem netipično, družinsko ime Roy, pa ve odgovor le od pripovedovanj. „Oče mi je nekoč dejal, da je bila praprababica ciganka in da se je pisala Roi. Pozneje so ime spremenili tako, da so namesto i zapisali y. Igralci pa so mi povedali, da beseda Roy lahko prihaja tudi iz slovenske besede roj, ki pomeni skupina čebel ali podobno." Vsekakor ga izvor lastnega družinskega imena trenutno sploh ne zanima, skrbi ga namreč popolnoma druga stvar - bolezen. Od nedelje zvečer namreč trpi gripo. „Čutim, da gripa zapušča sledove v telesu in to je tako kratko pred pričetkom prvenstva žal korak nazaj." Franc Sadjak SVG PLIBERK ...___________ ...že v odlični formi Konec minulega tedna je ekipa trenerja Polanza premagala koroškega ligaša VVietersdorf kar s 4:0 ter s tem zopet dokazala odlično formo. Trener Polanz je sicer vesel odličnih nastopov, toda celotna zadeva se mu zdi malo sumljiva. „Ne vem, ali smo mi toliko napredovali, ali pa so bili nasprotniki v pripravljalnih tekmah slabi. Zato natančno ne morem povedati, kako daleč je že ekipa. Več bom vedal povedati po generalki proti močnemu koroškemu ligašu Šmihelu iz Labotske doline, ki bo v soboto, ob 15. uri v Pliberku." BILČOVS________________ Odlična legionarja Aleksič in Rajnovič „Pegi" Raj- Ekipa trenerja novic bo tu- Struggerja je di v sezoni tam odigrala 98/99 igrat štiri pripravka Biičovs. Ijalne tekme, med drugim proti Krku ter ga premagala s 3:1. Trener Strugger je bil s potekom priprav v celoti zelo zadovoljen, le nekatere malenkosti bi bile lahko boljše. Proti pričakovanju sta se odlično predstavila legionarja Aleksič in Rajnovič, ki prej v tem letu še nista trenirala z ekipo, pač pa svobodno. Vodstvo kluba se je z njima tudi že domenilo za pogodbo za sezono 98/99. Strugger: „Nisem pričakoval, da se bosta oba tako odlično pripravljena pridružila ekipi, kar me je seveda zelo presenetilo. Nenazadnje zaradi tega smo se z njima takoj na kraju mesta dogovorili že za prihodnjo sezono, ki bo za Rajnoviča po vsej verjetnosti zadnja." DSG SELE_______________ Trening z omejenimi možnostmi 3. februarja so pričeli Selani z rednimi treningi za vigredni del prvenstva. Ker doslej domače nogometno igrišče še ni bilo uporabno (še vedno je sneg na igrišču), se je moral trener Mirko VVieser večinoma omejiti na tek v naravi ali pa na treninge v dvorani - le redkokdaj so Selani lahko trenirali na igrišču DSG Borovlje. Ob koncu tedna pa so na programu redne pripravljalne tekme (v soboto tekmujejo Selani v Železni Kapli proti tamkajšnji ekipi, ob 14. uri), katerim pripisuje VVieser velik pomen, saj si igralci drugače le težko pridobijo igralno prakso. Doslej so odigrali že štiri tekme, načrtovanih pa je še tri. Nas-plošno pa je trener VVieser s potekom priprav ter pridnostjo in pripravljenostjo igralcev zelo zadovoljen. KRIŽARJENJE ... GLAS IZ LJUDSTVA ... po Dnjepru od Kijeva do Črnega morja Od 11. do 26. julija 1988 Prijave najkasneje do 25. marca. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Antonu Malleju, tel.: 04228/2664 OSEBE & DOGODKI FRLOŽEV LUKA NOV VETER PRI EDINOSTI MoPZ „Foltej Hartmann“ SPD Edinost se je preteklo soboto prvič predstavil z novim zborovodjem Dominikom Hudlom. Na 31. srečanju pevske revije „Od Pliberka od Traberka" se je preteklo soboto v Vogrčah predstavil MoPZ „Foltej Hartmann“ z novim zborovodjem. Boža Hartmanna, ki je od leta 1985 naprej vodil zbor, je nasledil letos januarja mladi študent konzervatorija in učitelj Glasbene šole Dominik Hudi iz Globasnice. Pod njegovo taktirko je zbor zapel zelo sveže in pravijo, da je v prihodnje pričakovati še marsikatero glasbeno presenečenje. Na pevski reviji so nastopili še Vokalna skupina „Lipa“ iz Velikovca, MePZ ..Markovič Kristl" iz Črne, vokalni oktet „Tro“ iz Prevalj in MePZ župnije Ravne. Zaključni koncert letošnje revije bo 21. marca na Ravnah. Zvedelo se je, da na finančnem uradu zahtevajo na vsako vlogo v slovenščini kolek za 180- (sto-osemdeset) šilingov. Seveda, Slovenci naj plačujejo za tako predrznost, da oddajajo vloge v tej slovenščini! Ko pa bi bili oni tam više pametni, bi na vsako vlogo v nemščini zahtevali kolek za 180 šilingov. To bi bilo denarja! pevec okteta Suha, na Suhi obhajal prestopno noč v peto desetletje. Velikemu narodnjaku, kulturniku, pevcu, politiku in učitelju ob osebnem jubileju od srca čestitamo. Čestitkam se pridružujejo KPD Drava, EL Suha in predvsem Oktet Suha, ki se Pepeju od srca zahvaljuje za vse sodelovanje, podporo in dolgoletno prijateljstvo ter mu kliče: „Pa naprej še štek fejst bodi! »Pevski most“ iz Šentjakoba Moški kvintet v službi miru in narodnostnega sožitja. Imajo odlične glasove prihajajo iz večinskega naroda, lansko leto sep' tembra so imeli krstne predstavo, obvezali s<) se, da bodo po možnost na vsakem nastopu zapeli tudi slovenske pesmi preteklo nedeljo pa so navdušili obiskovalce koncerta Koroška poje Gre za skupino „Die Ro-sentaler" iz Šentjakoba v Rožu. S svojim delovanjem želi predvsem prispe vati k zbliževanju meo obema narodoma na Koroškem. Pevovodja je Gerhard Tischler (tretji z desne), ostali člani pa sc (z leve): Harald Konig (predsednik), Karl Ku-cher, Bernhard Fugger \fl Thomas Tischler. slika: NT/Fera