larja fahafa vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina f dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-temstvo K 30*—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* t Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	::
P«Namezna števil kat H vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nredntžn rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In Inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratoms fnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
Stev. 161.
V Ljubljani, v petek dne 15. decembra 1911.
Leto I.
Kdo vlada v Avstriji?
Vsak teden sedemkrat bi bilo treba ponavljati da je Avstrija »ustavna" država, da se ne bi pozabilo na to resnico, ki stoji črno na belem na papirju, toda — večinoma le na papirju.
Ustavna država! Ta beseda mora vendar imeti nekakšen pomen. In njen pomeu bi se moral opaziti ne le v črkah, temveč predvsem v življenju. Ustavnost, ta otrok revolucije, ki je odprla vrata potrebam novega življenja, je odpravila absolutizem, in izreka že vsled tega njegovo nasprotje. Predrevolucijska doba je smatrala vladarja za »gospodarja", narod pa za njegove »podložnike*. Kadar je bil kakor patriarh, kakor starejšina, ki mu pritičejo vse pravice po volji in milosti božji, od katere je postavljen nad vse ljudstvo in kateri edini je odgovoieo. Narod pa je bil družina, ki sama po sebi nima nobene volje in ne more iz sebe zajemati nobenih pravic. Izvrševanje vladarjeve volje, v kateri se izraža božja, je namen narodov.
Ta nazor je odpravila revolucija, ki je postavila pravico in samoodločevanje narodov v prvo vrsto. Načelo, da ravna narod sam svojo usodo, da vlada sam, je temelj in jedro ustavnosti. Popolnega in čistega izraza ni dobilo to načelo še nikjer. To je naravno, zakaj taka demokratična ustavnost bi morala imeti sposobno socialno podlago Prava demokracija bi morala biti socialna: ali skok iz fevdalnega absolutizma v socializem je nemogoč — tudi metulj se razvije šele iz gosenice.
Vpoštevamo torej, da je ustavnost omejena, v raznih kapitalističnih državah različno omejena, pa ne pričakujemo v sedanji Avstriji ljudske suverenitete. Ali vendar imamo tudi v tej državi ustavo, po kateri so javne pravice razdeljene in po kateri predstavlja parlament — po pravem ali po krivem — ljudsko voljo. Predstavlja jo; izražena pa seveda ni v ujem idealno, zakaj prvič vemo, da je pravica volitve med posameznimi narodi neenako razde Ijena, drugič vemo, da nima polovica doraslega prebivalstva — ženska polovica — nobenega neposrednega vpliva na parlament; vemo, da izključujejo razne težave kakor določba o eno letnem bivanju mnogo doraslih moških od volilne pravice; vemo tudi, da socialne razmere, v katerih so siromašni odvisni od bogatih, ovirajo Čiste volitve in izraz prave ljudske volje. Ali če ima bodočnost nalogo, da popravi te nedostatke, ima sedanjost živeti ob tistih pra vicah, ki so zajamčene vsaj v svoji omejenosti. ♦	četudi	omejeno	ustavo, ima Avstrija ven-
darle ustavo in njeno jedro je državni zbor. Njegova vloga v državnem življenju je dvojna: Dajati ima zakone in kotrolirati ima, da se izvršujejo zakoni v duhu zakonodajca. Volja avstrijskega parlamenta sicer ni absolutna; nje govi zakoni potrebujejo cesarsko sankcijo : nekatere zadeve — n. pr. zunania politika, vojna in mir — so popolnoma odvzete njegovi kompetenci. Ali njegova volja stoji vendar v prvi vrsti. O vseh rečeh, ki so oUkazane njegovemu delokrogu, ima sklepati parlament in vlada ima izvrševati megeve sklepe.
čimbolj so že po osnovnih zakonih skrčene pravice državnega zbora, tembolj bi rao.al naravno paziti, da se vsaj teh nihče ne dotakne. Logično in prirodno je stremljenje vsakega ljudskega zastop-tva, da poveča svojo moč;, a prvi pogoj za uspešnost te tendence je varo-vauje, strogo, ljubosumno varovanje že pridobljenih pravic.
V državi, v kateri ne izhaja vlada iz ljudstva iu uima občutka, da se v njej kristalizira ljudska volja, ni težko umeti. da izkuša tudi vlada povečati svojo moč. Med njo iu parlamentom so naravna nasprotja, ki se tembolj povečsvajo, čimbolj je vlada, brez parla-meutovega vpliva sestavljena, tu a parlamentu. Ali če je razumljivo, da hoče taka vlada kolikor mogoče podvreči parlameutovo voljo svoji, bi moralo biti še bolj razumljivo, da ji zoperstavi državni zbor pri vsakem takem poizkusu svoj „Quod uonl“, varujoč svoje pravice do zadnje pičice.
Ali uaš državni zbor — Bog se ga usmili! Ta ftpi mirno, da mu zdaj Bienerth, zdaj Gautscb, zdaj zopet Sttlrgkh naloži sedlo na hrbet iu da jaha ua ujem. Ta državni zbor ima enkrat tako, drugikrat drugačno večino, ali vsaka smatra za svojo prvo nalogo služiti vladi, kakor dekla gospodinji. Sedauia večina, kateri so se pridružili tudi mladočehi z našim hubim dr. Bavniharjem igia to vlogo z enako vdanostjo kakor vse prejšnje maiori-tete in jih izkuša še prekositi s svojo hlap Čevsko poslušnostjo.
Pravkar se odigrava v državnem zboru taka ljubezniva epizoda. V proračuuskem odseku je bil vložen predlog — kakor je čitate-ljera znano — da se odkaže deželam iz državnih sredstev dvajset miliouov za izboljšanje učitelj-kih plač. Predlog ie bil odklonjen in naši čitatelji se pač še spominjalo, kako komično je bilo tisto glasovanje. Ali poslanca Waldner in Pacher, člana uemško-nacionalne zveze, sta prijavila svoj predlog kot votum manjšine iu pokazalo se je, da bi utegnil v zbornici dobiti večino.
■ •
,	.vA
Starodavni most v Rhelnfeldenu.
To ni bilo všeč vladi. Sttlrgkh ne mara tega predloga — to je vse, da se ve. Ali to je famo8nim ljudskim zastopnikom že dosti če bi bilo gotovo, da bo predlog v zbornici ravno tako odklonjen kakor v odseku, bi si nič ne belili glave. Tedaj bi se lahko postavljali pred učitelji, češ glejte, mi smo vam hoteli pomagati, pa nas nasprotniki niso pustili. Ali tisti hip, ko se je zazdelo, da bi bil predlog v zbornici lahko sprejet, so se junakom uaiežili lasje, kajti — kaj poreče grof Sttirgkh? Takoj so zašumele po zraku vsakovrstne »grozne" govorice: Gosposka zbornica zavrže sklep poslanske zbornice (kar sicer nikakor ni verjetno), Sttlrgkh zaključi parlament. § 14 pride ... Ko pa vendar ni bilo gotovo, da je ves ta strah resničen, se je naenkrat prikazal Hocbenburger na obzorju, in zagrozil, da od Kži ministrsko listnic", če bo predlog sprejet. In ta gr< žuja je popolnoma zadostovala nemškim nacioualcem.
če bi bil Hochenburgerjev odstop sploh kaj hudega, vendar gotovo ne bi bilo tako zlo. da se ue bi dalo prestati. Ljudi, ki bi imeli toliko želje in navsezadnje toliko sposobnosti za justičuo ministrstvo kolikor slavni Hochenburger, bi se v Avstriji še dobilo. In z ozirom na ustavuost bi bilo še vsekakor bolje, da pade tudi boljši minister od Hochen-burgerja, kakor pa da se uklanja večina vladni volji. Ali nemško nacionalna zveza, glavni steber sedanje večine, se je vdala, iz Walduer-Pacherjevega predloga je postala po
hlevna resolucija, iz zahteve pobožna željica, Hochenburgerjev portfelj je ohranjen, parlamentarizem in ustavna ideja pa tepena.
Tako vlada v Avstriji vedno ministrska volja in se razširja brezpomembnost parlamenta, le zato, ker se meščanske stranke ne upajo izvajati svoj poklic in vladati. In navsezadnje so teh klavernih razmer krivi vendarle volilci sami, ki pošiljajo v državni zbor koristolovce, omahljivce in figurante namesto ljudskih zastopnikov. Ljudstvo, ki bi imelo sedeti na vozu in imeti vajeti v rokah, je vpre-ženo in vleče, kar mu nakladajo vlade s pomočjo in odobravanjem tistih, ki jih je bilo pbslalo v državni zbor, da bi tam varovali njegove pravice in množili njegovo moč. In dokler se ne bo ljudstvo spametovalo, ne bo drugače.
NOVICE.
* Naša slika. Na levem bregu Bena ▼ švicarskem kantonu Aargau leži v romantični okolici sredi smrekovih gozdov starodavno mestece Bheinfeldeu, oklenjenood zidov in obrambnih stolpičev. Mesto, ki je bilo izpostavljeno vednim vojnim nadlogam, zlasti hudo v tridesetletni vojni, je zvezano z badensko deželo po starem, z leseno streho pokritim mostom, ki ga omenjajo listine že v 18. veku. Most, ki je dočakal tako častitljivo starost in ima le malo vrstnikov na svetu, nadomeste sedaj z novo moderno zgradbo in so ga minule dni zaprli prometu.
ANTON CEHOV:
Sirena.
(Konec.)
— Vrag vedi, kaj... — je zamrmral okrajni sodnik in odšel k drugemu oknu.
— Dva koščka poješ, a tretjega si prihraniš k juhi, — je nadaljeval zapisnikar navdušeno. — Če si končal s pašteto, zahtevajte takoj juho, da vas ne mine apetit... Juha mora biti vroča kot ogenj. Ali najboljši, moj ljubček, je boršč iz kisle repe po ukrajinskem načinu pripravljen, s prekajenim mesom in klobasicami. Zraven se poda smetana in svež petršiljček s koprom. Imenitna je tudi juha iz kislih kumaric, rajželca in mladih možgan, a če ljubite bujono, je najboljša iz korenja in zelenjadi: korenčka, špargeljnov, ohrovta in podobne jurisprudence.
— Da, imenitna reč... — je vzdihnil predsednik in se obrnil od svojih papirjev: ali takoj se je skesal in zastokal: — Sramujte se! Tako ne napišem do večera svojega posebnega mnenja! 2e četrta pola je za nič!
— Ne bom več, ne bom več! Odpustite! — se je opravičeval zapisnikar in nadaljeval šepetaje: — Ko ste povžili boršč ali bujono, naj vam takoj prineso ribo, prijatelj moj! Od teh nemih bitij je najboljši — pečen karaš v smetani; da izgubi duh po blatu in da dobi nežen okus. ga je živega pustiti v mleku štiriindvajset ur.
— Tudi kečiga ni slaba, — se je oglasil častni sodnik in zamižal; v naslednjem
hipu pa je nepričakovano za vse poskočil s sedeža, napravil živalski obraz in zaklical predsedniku: — Peter Nikolajič, ali bodete kmalu gotovi? Ne morem več strpeti! Ne morem!
— Dajte, da skončam!
— Pojdem pa sam. Vrag vas vzemi.
Debeluh je mahnil z roko, zgrabil klobuk, in ne da bi se poslovil, zbežal iz sobe. Zapisnikar je zdihnil, sklonil se na državnega pravdnika in nadaljeval polglasno:
— Dober je tudi sodak ali karp v pa-radiževi ali gobovi omaki. Ampak z ribo se ne nasitiš, Štefan Frančič; to ni glavna jed, glavno pri obedu ni riba, niso omake, temveč pečenka. Katere ptice najbolj o-božujete?
Državnega pravdnika namestnik je napravil kisel obraz in zdihnil:
— Žal da ne sočustvujem z vami; želodčni katar imam.
— Ne klepetajte, gospod! Želodčni katar so si izmislili zdravniki. Največkrat izvira ta bolezen od svobodnjaštva in od ošabnosti. Nikar ne mislite nanjo. Recimo, da se vam ne ljubi jesti, ali da vam je slabo, tedaj je najboljše, da jeste vzlic temu. Če vqm prineso za pečenko par kljunačev, in k temu še jerebico ali pa parček tolstih prepelic, pozabite na vsak katar, na mojo moško besedo. A pečen puran? Bel, masten, sočen, tak, veste, kakor vila...
— Da, gotovo je okusno, — je dejal državni pravdnik in se otožno nasmehnil. — Purana bi nemara jedel.
— Moj bog, in račko? Če vzamete mlado račko, ki je o prvem mrazu oku-
sila košček ledu, in jo pečete na ponvi skupaj s krompirčkom — ampak krompirček naj bo prav drobno narezan, da zarumeni, da se prepoji z račjo mastjo in da....
Filozof Milkin je napravil živalski o-braz in je očitno hotel nekaj ziniti, pa je cmoknil z ustmi preživo predstavljajoč si pečeno račko in brez besede je gnan od nevidne sile pograbil klobuk in bežal vun.
— Da, račko bi tudi jedel — je
zdihnil državnega pravdnika namestnik.
Predsednik je vstal, šel po sobi sem-intja ter zopet sedel.	______
— Pečenka nasiti človeka in loti se ga nasladna utrujenost, — je nadaljeval zapisnikar. — telesu je prijetno in pri duši je človeku toplo. Za posladkanje izpi-jete lehko tri kozarčke likerja.
Predsednik je zastokal in prečrtal polo.
— Že šesta pola je zanič, — je vzklik-'nil srdito. — To je že brezvestno!
— Le pišite, le pišite, dobrotnik moj! — je zašepetal zapisnikar. — Ne bom vas več motil. Čisto potiho bom. Na besedo, Štefan Frančič, — je nadaljeval s komaj slišnim šepetom, — domač liker je boljši od šampanjca. Po prvem kozarčku se loti vaše duše čuden vonj: in sanje, in zdi se vam, kakor da ne sedite doma v naslanjaču, ampak tam kje daleč v Avstraliji...
— Oh, pojdimo, Peter Nikolajevič! — je vzkliknil državni pravdnik in nestrpno premikal noge.
— Da, — je nadaljeval zapisnikar. — k likerju se poda cigara, spuščanje kolobarjev. Tedaj vam šinejo v glavo sanjave
misli, da ste generalissimus vojske, ali da ste poročeni s prvo lepotico na svetu in da plava ta krasotica ves dan pod vašimi okni v nekakem basenu z zlatimi ribicami. Ona plava, a vi ji zakličete: — »Hej dušica, poljubi me!«
— Peter Nikolajevič! — je zastokal državnega pravdnika namestnik.
— Da, — je nadaljeval zapisnikar. —* Ko ste nekaj časa kadili, privzdignete škri-ce svoje halje, pa hajdi v posteljic! Tam ležete na hrbet, s trebuščkom navzgor, pa vzamete časopis v roko. Ko se vam sprimejo oči in ko se po vsem telesu razlije prijetna dremota, potem se kaj poda politika: tam berete, da je Avstrija ustrelila kozla, tam ni Francija česa prav zadela* tam se je rimski papež pokazal upornega, nepokornega — vse to bereš in ti je prijetno okolo srca.
Predsednik je poskočil kvišku, zagnal pero v kot in z obema rokama pograbil klobuk. In tudi državnega pravdnika namestnik je pozabil na želodčni katar; od nestrpnosti ves iz sebe je tudi poskočil s stola.
— Ali se odpeljemo! — je vzkliknil.
— Peter Nikolajevič, a kaj pa z vašim posebnim mnenjem? — je zakričal zapisnikar preplašeno. — Kdaj ga napišete, dobrotnik moj? Ob šestih se morate odpeljati v mesto!
Predsednik je zamahnil z roko in planil k vratom. Tudi državnega pravdnika namestnik je zamahnil z roko in zgrabiv-ši svojo listnico izginil za predsednikom. Zapisnikar je zdihnil, očitajoče se ozrl za njima in začel pospravljati papirje.
* Napisi na železniških postajah.
Železniško ministrstvo je naročilo rsem ravnateljstvom državnih železnic, naj polagoma in po možnosti izboljšajo napise postaj z ozirom na njih vidnost in naj dado ozirajoč se ua krajevne razmere papraviti tudi na primernih železniških prostorih v večjem merilu napise, ki se bodo dali brati iz naglo vozečih vlakov Glede napisov na napravah za osebni promet s peroni med tiri so izdali nove določbe in so obenem odredili nove poskuse za napravo transparentnih, tudi ponoči čitljivih napisov iz pločevine s prelomljeno pisavo, zlasti zategadelj, ker se niso nič kaj dobro obnesli napisi postaj na šipah postajnih svetilk. Železniško ministrstvo je povabilo uprave zasebnih železnic, da tudi one uvedejo te uredbe.
* V brezposelnosti si je zaželel Ječe. Blagajničar Anton Englisch na Dunaju je že dalj časa brezposeln. Ker se „modrou urejena družba za brezposelnike prav nič ne zmeni, je hotel Englisch družbo prisiliti, da se pobriga zanj v njegovi nadlogi. Zategadelj je očital na ulici nekemu hišnemu posestniku zločin proti nravnosti. Aretirali so ga, nakar je Eogiisch takoj preklical hudo obdolžitev ter izjavil, da se je hotel na ta način vsaj za nekaj časa preskrbeti. To se mu je tudi posrečilo, ker so ga izročili sodišču.
* Trdovratna samomorilka. Dne 12. t. m. si ie hotela na Dunaju hišna oskrbnica Marija Ulbrichova na vsak način končati življenje. Na Getreidemarktu se je vrgla na tir cestne železnice tik pred tramvajski voz in je rožnik komaj še ustavil pravočasno voz. Nato je Ulbrichova planila pokoncu in se vrgla pred avtomobil, da je šofer prav v zadnjem trenutku mogel preprečiti nesrečo in avtomobil ustaviti. Trdovratno samomorilko so dali na psihiatrično kliniko, ker se ji je najbrž omračil um.
* Rodbinska tragedija. V Gommernu pri Devinu je ustrelil delavec KOnneke svoje tri otroke od štirih do enajstih let in nato še samega sebe. Žalostno dejanje je storil iz obupa nad smrtjo svoje žene.
* Bogat krošnjar. Po Berolinu je že nad dvajset let krošnjaril čudak Frankfurter. Ko se je storila noč, je prodajal po berolin-skih nočnih lokalih čistilo za čevlje in drugo drobnjarijo. Dne 12. t. m. se je Frankfurter zgrudil na cesti in umrl. čudak je napravil vtisk človeka, ki živi v pomanjkanju, zato so tem bolj obstrmeli, ko so dobili pri njam 150 tisoč kron premoženja v vrednostnih papirjih.
* Drzen bančni rop. V Thoruu se je zgodil v pondeljek ponoči na glavnem kolodvoru drzen bančni rop. Ko je odšel ponočni brzovlak, je šla blagajničarka menjalnice Adam v spalnico poleg bančne pisarne, ne da bi bila zaprla denar ali blagajno, ker je moral kmalu priti ponočni brzovlak iz Varšave. V tem času pa se je izvršil rop. Tatovi so odnesli 22.000 kron. Roparji so prišli v menjalnico skozi okno. Za drznimi tatovi ni doslej nikake sledi.
* Tragična nsoda mladega izumitelja. V Berolinu je eksperimentiral z magnezijem 151etni gimnazijec Siebert, ki je kljub svoji mladosti že lastnik več patentov. Naenkrat je zagnalo proti njemu kos železa in ga težko poškodovalo na glavi in na očeh. Prenesli so ga v bolnico, kjer so mu moral' odrezati desuo roko.
* Zanimiv proces. Orožniške izpovedbe vživajo pri sodiščih to protekcijo, da jim gre skoro neomejena vera. Kdaj je v Nemčiji in drugod celo orožniška izpovedba prišla ob veljavo, kaže zanimiv proces izpfed potsdamske vzklicne instance. Šoferja princa Avgusta Viljema so naznanili zaradi prenagle vožnje. Že pri prvi obravnavi se je princ gorko zavzemal za šoferja in dokazoval, da ni hitro vozil. Kljub temu je sodišče obsodilo šoferja z utemeljitvijo, da princ ne more pravilno presojati naglice pri vožnji. Šofer je napravil vzklic. V obravnavi dne 12. decembra je princ zopet vneto zago varjal šoferja in pod prisego izjavil, da ga je t bližini orožnik spoznal in pozdravil, kar bi r preveliki naglici n« bilo možno. Orožnik, ki so ga tudi pozvali za pričo, pa ni potrdil prin Č6ve izjave o pozdravu. Sodišče je verjelo princu id oprostilo šoferja.
* Tatovi t zlatem rudniku. Inženir zlatega rudnika v Muszaru, Adolf Sieber, je dobil brezimno obvestilo, da nameravajo rumun-ski tatovi oropati jamo. V nedeljo zvečer je šel inženir s peterimi uradniki v jamo. da prepreči tatvino Po polnoči je res prišlo v rudnik več mlfedih Ijudij, ki jih je inženir Ustavil. Mladeniči so se hoteli postaviti v bran in je eden izmed njih zagnal proti Siebru di-namituo patrono. Inženir je takoj vstrelil nanj iz revolverja. Ko so zlikovci opazili, da so uradniki oboroženi, bo se spustili v beg. Ali ni se jim posrečilo uiti, ker so se postavili uradniki pred vhode iti stali ua straži tako dolgo, dokler niso prišli orožniki, ki so jih obvestili o dogodku. Nastal je hud boj med tatovi in orožniki, dokler nisO orožniki proti jutru prijeli vseh pet tatov, ki so imeli pištole in dinamitne p&trone. Mladi zlikovci so bili vsi iz Muszara, dva Qta bila sinova občinskega sodnika. Izročili so jih državnemu pravduištvu.
* Težka železniška nezgoda na Ruskem Poljskem- V pondeljek se je zgodila na aleksandrovski postaji ob rusko-pruaki meji
težka železniška nezgoda. Ko je vlak vozil na postajo, je skočila s tira lokomotiva in dvoje vagonov brzovlaka ter so se popolnoma razbili. Med potniki tesno zasedenega vlaka je nastala strahovita panika. Kuriač z brzovlaka je bil mrtev na mestu. Več lahko poškodovanih potnikov se je odpeljalo s prihodnjim vlakom, težko poškodovane pa eo oddali v bolnico.
* Golobi ua Markovem trgu Neki Anglež je ustrelil na Markovem trgu v Benetkah vsled stave deset golobov. Oblasti so nastopile proti njemu in *ra je obsodilo sodišče na 1000 kron globe. Dragi golobi.
* Otrovon studence. V Kadoji na Romunskem so odkrili pastirji studenec, ki je bil močno struppn z arzenikom Iz studenca je pil Rumuu, ki je kmalu umrl, drug pa je v zad njih dihih Studenec so zaprli in zastražili z vojaki.
* Ubežna kitajska princesa. Iz Pekinga je pobegnila soproga dosedanjega regenta princesa Cim. Najbrž jo je potegnila z gledališkim igralcem Jančaolum
Tržaška deželna konferenca.
(Dalje.)
Trst, 14. decembra.
Tajniško poročilo političnega odbora je podal sodr. Vencajz:
Odstopivši odbor je posloval 10 mesecev. V tej dobi so se izvršile sledeče osebne izpremembe: Odbornik Fran Novak je bil pozvan, da izstopi iz stranke, sodr. Štolfa se je pa iz službenih ozirov preselil v Gorico. Zato sta bila na dveh zborovanjih strankinih pristašev pride-ljena pol. odboru sodruga Petejan in Vaupotič.
V teku te dobe je imel politični odbor 44 rednih sej, 8 skupnih sej z italijanskim pol. odborom, 4 z volilnim odborom, 2 z odborom Ljudskega odra in 4 druge seje. Skupaj 59 sej. Priredil je v Trstu 18 javnih shodov, v okolici pa 31. Zaupniških zborovanj je imel 12. Poslal je na razne korporacije in na konference skupaj 11 delegacij. Sodeloval je pri ustanovitvi petih izobraževalnih društev v okolici.
Dalje omenja sodrug Vencajz različne snovi, o katerih se je razpravljalo na shodih in zborovanjih ter na sejah
Končal je svoje lepo poročilo z besedami: Lahko sodite naše delo kakor hočete. Priznati morate, da smo dosti storili. Ako pa nismo uresničili vseh želja in vseh upov, tedaj ne pozabimo, da se je socialno-demokratična stranka rodila pred nami, da koraka zmagonosno oznanjajoča v svet in da bo zmagovala, ko nas že davno več ne bo. Malemu uspehu bodo sledili drugi večji.
Burno odobravanje je sledilo lepemu poročilu.
Po poročilu blagajničarja je poročal sodr. Novak za kontrolo in je konferenca na njegov predlog odobrila poročila in podelila odboru absolutorij.
Potem je poročal sodr. Josip Petejan. Po lepem poročilu je konferenca sprejela od sodruga Petejana predlagani opravilnik deželne organizacije in opra-vilnik zaupniškega zbora:
Sprejeti
opravilnik za deželno organizacijo
ima sledečo vsebino:
1. Deželno organizacijo jugoslovanske socialno - demokratične stranke v Trstu tvorijo vse krajne organizacije v mestu in okolici.
2. Na čelu deželne organizacije stoji deželni odbor, sestoječ iz sedmih članov in dveh nadzornikov.
3. Deželna organizacija ima sedež v Trstu. Člani odbora morajo stanovati v Trstu ali v bližnji okolici, nadzornika se lahko volita iz oddaljenejših krajev.
4. Deželna konferenca mora biti redno vsako leto. Izredna se skliče, ako jo zahteva tretjina krajnih organizacij, deželni odbor ali pa izvrševalni odbor stranke.
5. Na deželno konferenco imajo pravico poslati:
a) krajevne organizacije, ako niso zaostale z odračunanjem strankinega davka nad tri mesece, do 50 članov po dva, za vsakih nadaljnih 20 članov po enega zastopnika;
b) vsaka delavska organizirana strokovna skupina v Trstu in okolfci po dva zastopnika, ki morata biti politično orga-ziraria,
c) sodrugi, ki so združeni v izobraževalnih in gospodarskih organizacijah, po dva zastopnika iz vsake take skupine;
C. Deželna konferenca se mora v strankinim glasilu naznaniti vsaj 4 tedne, preden sc* vrši..
7.	V področje deželne konference sodi:
a)	Poročila deželnega političnega odbora in krajevnih organizacij;
b) organizacijska, taktična in politična vprašanja Trsta;
c) zvišanje ali znižanje strankinih prispevkov;
d) predlaganje, oziroma imenovanje kandidatov za državni in deželni zbor, oziroma občinski svet;
e) volitev deželnega političnega odbora in kontrole za eno leto.
8. V področje deželnega političnega odbora sodi:
a) Izvrševanje sklepov in odredeb strankinega zbora in izvrševalnega odbora ter deželne konference;
b) ustanavljanje krajnih organizacij v mestu in okolici, vodstvo potrebne agitacije, evidenca organiziranih članov, nadzorovanje dela v krajnih organizacijah; sklicevanje deželne konference; zastopanje stranke v javnosti;
c) imenovanje zastopnikov za strankin zbor;
d) imenovanje nadomestnikov za člane, izstopivše iz odbora, o čemur je poročati deželni konferenci;
e) imenovanje uslužbencev pri deželnem tajništvu in pri drugih strankinih inštitucijah.
B. Za krajevne organizacije.
1. Krajevne organizacije se vstanove po vseh okrajih tržaškega mesta in okolice iz sodrugov, ki plačujejo strankin davek (najmanj 20 vin. na mesec).
2. Obsežne krajevne organizacije se lahko razdele v odseke (mestne oddelke), za katere imenujejo svoje zaupnike.
3. Ako zahtevajo razmere, se lahko združijo člani iz dveh ali več krajev v eno krajevno organizacijo.
4. Ustanovi se krajevna organizacija lahko povsod, kjer je najmanj 15 članov.
5. Na čelu krajevni organizaciji stoji krajni odbor, ki šteje 5 članov, med njimi predsednika, tajnika in blagajnika. Krajni odbor lahko imenuje zaupnike po potrebi.
6. Krajni odbor ima:
a) Izvrševati sklepe in odredbe deželnega in izvrševalnega odbora;
b)	organizirati sodruge, pobirati strankin davek in druge prispevke, voditi agitacije ter redno poročati o položaju, o boju in o važnih dogodkih deželqemu, na zahtevo tudi izvrševalnemu odboru;
c) sprejemati nove člane in voditi natančen seznam sodrugov v svojem kraju;
d) organizirati in izvrševati kolpor-tažo strankinega tiska, naročati potrebne legitimacije, znamke itd. pri deželnem odboru.
7. Blagajnik krajnega odbora mora zaključiti mesečni račun vsak mesec prvo nedeljo ter odračunati prejete prispevke najkasneje do 15. vsakega meseca deželnemu blagajniku v Trstu po odbitku opravičenih stroškov, ki se morajo izkazati s potrdilom.
Vsakemu članu mora izdati legitimacijo ter potrditi vsak mesečni prispevek z znamko.
8. Član, ki zaostane po lastni krivdi s tremi mesečnimi prispevki, izgubi vsako pravico, ki mu gre po strankinem štatutu.
9. Krajevni odbor mora imeti sejo vsaj enkrat na mesec in sklicavati krajne konference.
10. Krajna konferenca se vrši po potrebi, vsekakor pa po deželni konferenci, nadalje če zahteva tretjina članov ali pa deželni odbor.
11. Vsaka krajna konferenca se mora naznaniti v strankinem glasilu vsaj 7 dni prej.
12. V področje krajne konference sodi:
a) Poročilo krajevnega odbora;
b) organizacijska vprašanja kraja;
c) zvišanje strankinih prispevkov za lokalne potrebe;
d) volitev zastopnikov na strankin zbor in deželno konferenco;
e) volitev krajnega odbora za eno
leto;
f) volitev delegatov v zaupniški zbor in sicer za vsako organizacijo po enega namestnika in enega delegata.________________
Ljubljana in Kranjsko.
— Seja ljubljanskega občinskega sveta je v pondeljek dne 18. deaembra ob 10. dopoldne. Deželni predsednik je izdal o tem sledečo odredbo:	»Glasom razpisa Njegove
Ekscelence ministra za notranje stvari z dne 7. decembra 1911, št. 40.653 je c. kr. upravno sodišče pritožbo doktorja Vladislava Pegana v Ljubljani proti razsodbi c. kr. deželne vlade a Ljubljani z dne 15. junija 1911, št. 14.665, tikajoče se nove volitve občinskega sveta ljubljanskega kot neutemeljeno zavrnilo. Na podstavi §§ 55. in 21. z zakonom z dne 17. oktobra 1910 izdanega občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano odrejam torej volitev ž u p a n a na dan 18. decembra 1911 dopoldne ob 10. K tej volitvi, ki se bode vršila v mestni dvorani (Mestni trg) in sicer po določbi § 55 ai. 2. obč. volilnega reda pod predsedstvom po letih naj starejšega občinskega
svetovalca, t. j. gospoda Ivana Bonača, trgovca in posestnika v Ljubljani, 'so vabljeni občinski svetovalci s piistavkom, da tisti ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo ali pred končano volitvijo odidejo, izgube svoj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni ter da vrhutega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet, ne da bi bila zoper dotični sklep dopuščena kaka pritožba, naložiti do zneska 200 K . . .“ Pravijo, da se po izvolitvi župana občinski svet zopet odgodi, dokler ne pride za izvoljenega župana cesarjevo potrdilo.
— Za § 14. so zopet glasovali naši opo-zicionalni klerikalci v državnem zboru. Odobrili so brez ugovora vse povprek, karkoli si je blagovolil baron Bienerth dovoliti 8 § 14. Ni še davno, kar je imel dr. Šušteršič v proračunskem odseku jako „ustaven“ govor, s katerim je precej strogo čita' levite avstrijskim vladam in gotovo bodo klerikalci še dostikrat agitato-rično izrabljali tiste besedo. Ali kaj! To so besede in ostanejo besede, meso pa taka beseda ne postane nikdar. »Slovenec** jih je natisnil in če nanese prilika, da bo treba volil-cem pokazati „radikalizem“ in »načelnost" klerikalne stranke, se potegne tista številka »Slovenca" iz žepa in »korenitost“ klerikalcev je dokazana. A čim je taka govoranca natisnjena, se lahko spravi v žep za eventualno poznejšo porabo, medtem pa se začne praktična politika, ki kaže vsem načelnim besedam osle. Ko so klerikalci glasovali za proračunski provizorij, so dejali, da so morali, ker so vložili nekoliko predlogov in hočejo, da pridejo tisti na dnevni red. Izgovor je bil popolnoma puhel, ker nikjer ni zapisano, da ne bi kakšna stranka smela zastopati posameznih predlogov, če ne glasuje. za ves proračun; Duhel je zlasti zaradi tega, ker predlaga dr. Šušteršič štirimesečni provizorij, pa so klerikalci — zato! — glasovali za šestmesečnega. Ali pri naredbah po § 14. nimajo niti takega izgovora. Za te ua-redbe so glasovali samo zato, ker so hoteli storiti vladi uslugo in pa zategadelj, ker mislijo, da pride čas, ko bodo sami potrebovali § 14. Taka je klerikalna »opozicija11.
— »Slovenski Narod* vestno notira vsako klerikalno glasovanje in ga redno graja. Obsodil je glasovanje klerikalcev za proračunski provizorij in z naslado javil, kako so bili dalmatinski neklerikalni poslanci ogorčeni zaradi tega. Obsodil je tudi klerikalno glasovanje za Bienerthove naredbe po § 14. čisto prav. Ali zakaj ne obsoja z enakim vatlom politike drja Ravniharja, ki podpira vlado na vseh koncih in krajih, ki ji dovoliuje proračunski provizorij, ki odobrava § 14., skratka opravlja Stiirgkhove posle kakor postrešček ? Klerikalna politika je hinavska, to je že res. Ali v svojih efektih je Ravniharjeva politika čisto enaka, torej ravno tako slaba Grajati klerikalce zaradi te politike, Ravniharju pa vsak teden posebej izrekati zaupanje zaradi enake politike — to se slabo vjema.
— „Slovenec“ ne razume, zakaj da se »Zarja“ poteguje za Njeguša. „S!ovenec“ še marsikaj pametnega ne razume. Ali potegoval se je že za veliko slabše zločince kakor je Nje-guš in če bi o slabšem članu klerikalne stranke podal psihiater tako nezaslišano »izvedeniško-mnenje, bi katoliški list bruhal ogenj in žveplo nanj. Toda o takih rečeh se ne kaže prerekati s »Slovencem", ker mu manjka vsaka sposobnost, da bi jih razumel. Saj niti tega ne razume, da je Njeguš nesrečen človek;, saj tudi krščanskega usmiljenja ne razume. Kako naj torej zahtevamo, da bi razumel, kar presega njegov horizont?
— Iz Šiške. Piše nam čitateljica našega lista: Večkrat sem že v »Zarji“ brala, da je treba v naši Šiški boljših cest in potov ter, da bi bila dolžnost občine te ceste in pota urediti. Ampak še nekaj je prav potrebno. Namreč: urediti trg v Spodnji Šiški. Tisti prostor, kjer branjevke in kmetice prodajajo, je nezadosten. Napraviti bi se morala nad celim prostorom streha ter tla posuti, da bi se ob deževju voda odtekala. Danes po vsakem dežju stoji voda na trgu in polne čevlje je imaš, Če le prestopiš. Zadnji čas bi bil, da bi se tržno vprašanje naše Šiške vzelo v pretres ter uredilo vse potrebno. Tega je precej.
— Rimske izkopine na zemljišču nemškega reda. Oktobra t. 1. sta nsŠla dva dijaka ko so kopali na podaljšku Gorupove ulice cestni kanal, med prstjo dva siva kovi-nststa kosa v obliki pravokotnih, le sirovo obdelanih plošč. Poslala sta najdenino dr. Valterju Šmidu v Gradec, ki jo je izročil hu-mizmatikn ,Luschinu pl. Ebengreuthu y znanstveno preiskavo. Že lani je našel dr. Šmid na zemljišču nemškega vitežkega reda poleg večje množine kovanega rimskega denarja devet palic srebra, ki pa niso bile prav nič obdelane in tndi ne puncirane. Te dve ploči pa imata stisnjeni cesarsko glavo (ena Magnencija, druga Flaviana) in pečat gvardfana (predstojnika) oglejske peneznice. Manjša tehta 819 gramov (rimski fimt v pozni cesarski dobi je tehtal 327-459). večja pa 640 gramov. Zlato in srebro v palicah so izdajali v rimskih časih, če je bilo za plačilo velikih zneskov treba izdelati aahitro večje množine debaija, iu so imele te palice značaj zasilnega denarja. V Avstriji do-
slej takih fdenar nadomestujočih palic niso našli; najdeuini bodo uvrstili v emonski muzej, ki se ustanovi ; doslej se nahajajo štir take srebrne palice i' pozne rimske dobe v „Brithish Museum“ v Londonu in tri v han-noverskem deželnem muzeju.
— Iz Tržiča. Člani konsumnega društva za Ljubljano in okolico v Tržiču so že dobili prvo divideudo. 424 kron dobe povrnjenega.
V teh nekoliko mesecih so skupili ža 10.607 kron blaga. Kdor ima že vloženih 30 kron deleža, bo dobil že za vsako krono iztrženo v naši prodajalui 4 vin. nazaj, kdor pa nima še teh kron, se mu pa dividenda v njegov prid k deležu pripiše. — Prvi korak je že tu. Upamo da bodo odslej še ostali delavci pristopili v naš konzum!
— Pijan prodajalec. Dne 13. t. m. so videli pasanti na Vodnikovem trgu nenavaden prizor. Pijan prodajalec in njegov pomočnik, ki je bil v enakem položaju, sta metala s stojnice svoje blago naokoli. Priti je moral stražnik, ki je pijana človeka odvedel na njiju stanovanje. Blago so spravili v varnost mestni delavci.
— Če t Novem mesta nemško pojo...
Eoa izmed rodoljubnih postav se glasi:	Ne
poj tujih pesmi! če se vesela družba „nižjih“ ljudi spozabi kdaj preko tega kategoričnega imperativa, zareglja takoj tetka Edinost, zmaje z glavo cča Slov. Narod in razposajeno otroče Jutro kar končati ne more povesti o ogroženi narodnosti, o izdaui domovini in o drugih grozotah. Da je temu res tako, lahko pričajo tudi novomeški železniški uslužbenci in nekateri drugi tukajšnji uslužbenci, če pa se pre-greše zoper omenjeno pravilo ljudje, ki so šli preko akademiških tat, če ti ljudje s sokolskim župnim načelnikom vred v narodni gostilni s huronskim vpitjem popevajo burševske pesmi, no, potem seveda o celi stvari ni nikakega glasu v junaških zaščitnikih rodoljubnega slovenstva. Kako to? Ali je narodnost bolj ogrožena, preljuba domovina kaj manj izdana ? Kajpada: Quod licet Jovi, non licet bovi, ali po domače: Ja, Michel, da ist was anderes, vvenn .. .
— Nezaslišan rop občinskih glasovnic. (Iz Prečne pri Novem mestu nam pišejo : Prve dni tega meseca so se vršile v Prečni občinske volitve ob asistenci vladnega komisarja. Oddane glasovnice so spravili v zaboj, ga zapečatili in spravili v sobi poslopja prejšnje šole. Ker vrata te sobe niso imele ključa (!) so zapečatili tudi vrata. . 12. t. m. bi se moral višiti skrutiuij, a med tem časom so vdrli v sobo, odprli zaboj in uničili nebroj glasovnic. Kdo je povzročitelj tega junaštva, se z gotovostjo že ne ve. Sum pada na pristaše farovške stranke. V strahu, da izgube dosedanjo vlado v občini, so bojda pokončali glasovnice, da povzroče na ta zločinski način nove volitve. Uspehe sodnega poizvedovanja še priobčimo prilično.
Štajersko.
— Velenarodnjak Roblek in njegovi 'delavci. (Dopis iz Liboj.) G. Boblek je velik narodnjak pred Bogom in pred ljudmi; na podlagi te zasluge eo ga bili liberalci poslali pri prejšnjih volitvah v državni zbor zastopat „narodu. Kakšna je ljubezen tega narodnjaka do delavcev (ki tvorijo večino naroda), kaže dejstvo, kako jih plačuje. Pri podiranju stare glažute mu delajo trpini od ranega jutra do poznega večera za — 70 krajcarjev. Nerazumljivo je delavcem volilno nasprotstvo med Bob lekom in Korošcem, zakaj oba si v bratski slogi lahko sežeta v roke. Delavci, zapomnite si, kako Boblek delavce plačuje in kako jih dr. Korošec v državnem zboru zastopa, če pride ob volitvah k vam liberalen ali klerikalen agitator, naženite ga z metlo I — L i b o j s k i socialni demokratje.
— Mlad ubijalec. Dne 2. septembra je pilo v Kapelah v zgornjeradgonskem okraju Več fantov iz Kapel in sosedne vasi. Vsled zavžitega alkohola je nastal med fanti obeh vasi prepir. Zlasti bojaželjnega se je kazal 10-letni Jožef Žilavec iz Kapel. Med 1. in 2. uro ponoči so se sosedni fanti odpravili, Kapelčani ho jim pa sledili, da jih nabijejo. Ko so dospeli fantje sosedne vasi v domačo vas, so se Ustavili in takoj sta se pričeli obedve stranki krepko zmerjati. Ves dogodek se je vršil pred hišo Franceta Antoniča in njegov 141etni sin je stekel na cesto pogledat, kaj se godi. V tem hipu ga je sunil Žilavec z nožem v levo prsno 8tran in mu predrl pljuča in srce, da se je deček takoj zgrudil in izdihnil. Mladega ubijalca je obsodilo mariborsko sodišče na petletno težko ječo.
—
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico v letu 1911.
V okusno opremljenem »Zadružnem koledarju« za 1. 1912 izšlo je tudi računsko in poslovno poročilo »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico, ki se je ustanovilo stoprav pred tremi leti. Iz poročila
razvidi, kaj se da tudi v tako kratki dobi treh let napraviti. »Koris. društvo za Mubljano in okolico « izkazuje že v tret-
jem poslovnem letu, ki obsega le 11 mesecev — 1,033.764 kron 12 vinarjev denarnega prometa. Blaga pa se je prodalo v teh 11 mesecih v zadružnih osmih prodajalnah za 404.648 kron 83 vinarjev. Tri prodajalne so bile komaj po 6 mesecev odprte, kar pove, da je društvo v znamenito procvetajočerti stanju. Najboljša je prodajalna v Spodnji Šiški, kjer zadružniki, glavno sodrugi železničarji, kažejo s svojim razumevanjem krasen zgled vsem ostalim delavcem slovenskim. Prodajalna v Spodnji Šiški izkazala je v 11 mesecih ca. 139.000 kron blagovnega prometa.
Članov šteje »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« že nad 1500. Deleža so vložili ti člani v teh treh letih obstoja 26.286 kron 26 vinar. — Rezervni sklad je zrasel že na 4247 kron 23 vinarjev, z letošnjim čistim dobičkom na 6000 kron.
Hranilni odelek kaže v letu 1910./11. 65.143 kron dohodkov, izdatkov pa 22.427 kron — tako da je stanje hranilnega sklada sedaj 42.716 kron in stanje obresti 1894 kron. Hranilne vloge se obrestujejo po 5% od dne vloge do dne vzdiga. Kakor je iz navedenih številk razvidno, so člani že lepe denarce zaupali svojemu društvu. Prav je tako; kaj bi nosili svoje prihranke drugam, kapitalističnim zavodom, ko imajo svoje lastno podjetje?! Da je društvo v veliki prid uporabljalo zaupani denar,,jka-že svota, ki jo vidimo v dohodkih pod naslovom: skonto. Ker društvo vse fakture in račune v trgovskem smislu »kassa« (to je v 30 dneh po izpostavitvi) plačuje, prejelo je na popustih — 7768 kron 09 vin.
Uslužbencev ima društvo 23, ki imajo svoj penzijski fond, ki znaša že 1248 kron; z dotacijo letošnjega čistega dobička bo znašal 2000 kron, tako da je upati v dogledni dobi na lepo svoto, ki bo vsakemu uslužbencu društva na stara leta v tolažbo in oporo. V poročilu beremo, da ie društvo že ob novem letu 1911 zvišalo vsem tedanjim 16 uslužbencem mezde ter je v svrho zboljšanja uporabilo 1350 K; letos se bo zboljšalo z ozirom na nastajajočo draginjo zopet mezde; v proračun je vzeta vsota 2500 kron le za ta namen! Delavni čas se je v 1. 1911. zopet znižal, tako da gre tudi v tem oziru društvo z lepim zgledom naprej. Načelstvo pa obeta v poročilu, da pojde v tem oziru še dalje in upa, da ga bode članstvo podpiralo tudi v tem stremljenju.
Res je: »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« napreduje na celi črti. Naprej, le naprej — je parola! Prav je tako. V dobi današnje draginje je dolžnost konzumentov, da se strnejo v mogočno falango. Sveto resnico je izrekel letošnji strankarski zbor nemške socialne demokracije v Inomostu; proglasil je v resoluciji:
»Dokler ni sila delavskega razreda dovolj velika, da iztrebi v razmerju političnih sil tičeče vzroke draginje, more poboljšati svoj položaj samo z okrepčanjem svojih gospodarskih organizacij. Delavstvo mora ojačiti konzumne zadruge, da naraste njegov vpliv na cene blaga.«
Tudi v znanem draginjskem predlogu, ki so ga socialno demokratični poslanci predložili državnemu zboru, pravijo predlagatelji:
»Prekupovalstvo pa se more izločiti samo z organizacijo konzuma. Le če se združijo konzumentje v velikih konzumnih društvih, če se ta konzumna društva snoje v velikokupne družbe in če nabavljajo velekupne družbe blago naravnost od producenta, se prekupovalstvo popolnoma odstrani. Zahtevamo zato odstranitev vseh zaprek, ki dandanes ovirajo razvoj konzumnih zadrug.«
Socialistične nemške žene zbrane na svojem kongresu 28. in 29. oktobra t. 1., pa so v svoji draginjski resoluciji zaklicale vsem svojim tovarišicam v Avstriji torej tudi onim na Slovenskem:
»2ene, pristopajte vse bolj nego doslej v konzumna društva! Kjer je že to mogoče, bodi dolžnost vsake delavske žene, da nakupuje vse svoje potrebščine v delavskih konzumnih društvih, ker so le ta najuspešnejše sredstvo v boju proti oderuštvu z živili.«
Priporočamo zato tudi mi vsemu slovenskemu delavstvu, da se oklene svojih konzumnih društev. Imamo jih že lepo število. V Hrastniku, v Zagorju, v Trbovljah, v Idriji, v Nabrežini, v Trstu, v Podgori in Borovljah so že samostojna, lepo se razcvitajoča društva. »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« pa je omrežilo že Ljubljano in okolico s 5 prodajalnami in Gorenjsko plat s tremi, namreč z 2 na Jesenicah in z 1 v Tržiču. Pripravlja se še ena v Koroški Beli ter še na Notranjskem dve. Dela dovolj!
Kdor razume, kar so svečano izgovorili zgoraj navedeni zbori in poslanci —
deluj za povzdigo konzumne organizacije. »Konz. društvu za Ljubljano in oko-ico« pa želimo najlepšega procvita v ponos slovenskega delavstva!
»Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« je imelo redno občno zborovanje za 1. 1911. na praznik 8. dec. v Ljubljani. Zbranih je bilo 53 delegatov, pet članov načelstva in 12 članov nadzorstva, ki so zastopali 1505 članov, bivajočih po Ljub-jani, Šiški, Viču, Mostah, na Jesenicah in Javorniku jn v Tržiču. Predsedoval je so-drug Josip U d o v č, ki je predsednik društvenega nadzorstva, poročal pa je o delovanju in računih predsednik društva, ravnatelj sodr. Anton Kristan. Zbrani delegatje so izrekli načelstvu enoglasno svoje zaupanje in odobrili predloženo poročilo. Pri nadomestni volitvi v načelstvo sta bila izvoljena zopet izžrebana člana sodr. Anton Vadnal in Ivan Svetlin. V nadzorstvo pa sodrugi: K i-t e k Josip, uradnik južne železnice v Ljubljani, Ivan Klemenčič, podurad-nik drž. železnice in posestnik v Šiški, B i 11 n e r Ulrih, kurjač južne železnice v Novem Udmatu, Anton Z u g w i t z, kovinar na Savi in J e r e š a Franc, železničar na Jesenicah.
Cisti dobiček v znesku 16.610 kron 45 vin. se razdeli med člane v obliki 4 od-stotne dividende._______________—c.
Strankin vestnik.
Podružnice Slov. del. zveze „Vza-Jemnost,“ imajo v tekočem tednu bledeče redne mesečne sestanke:
Viško-glinška podružnica ima v soboto ob 8. zvečer „pri Bobenčku" sestanek. Sodrugi, pridite vsi!
V Z a g o r j u ob Savi je v nedeljo ob 3. popoldne ustanovni občni zbor podružnice BVza|emnosti“ v dvorani g. Michelčiča.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališ a.
Jutri v soboto se igra prvič dramska noviteta danskega pisatelja Walterja Obristmasa „MI-lionar* v štirih dejanjih. Dejanj« se godi v Londouu v palači lšletnega milionarja Filipa Bowlyja, v velikem moduem magacinu in v podstrešju. Glavne vloge igrajo: ga. Iličideva, ga. Avg. Danilova, ga. Šetrilova, gdčua. Win-trova, g. Skrbinšek, g. Danilo, g. Šimaček, g. Bukšek in ga. Bukšekovn. Komedija je zelo zanimiva in zabavna. Predstava se vrši za par-abonente.
Državni zbor.
Dunaj, 14. decembra. Današnja seja je začela s poimenskim glasovanjem o Seitzovem predlogu, da poslanska zbornica ne sprejme v vednost cesarskih naredb, s katerimi si je Bienerth pomagal do denarja. Predlog je bil odklonjen z 254 proti 151 glasovom. Za Seitzov predlog so glasovali socialni demokratje, Rusini, češki radikalci, poljska ljudska stranka, Italijani in dalmatinski poslanci. Bienerthovo očitno postavolomstvo so odobrile ostale stranke, med njimi tudi slavna klerikalna opozicija; zaradi lepšega je ta večina sprejela nedolžno in brezpomembno resolucijo dr. Steinwenderjevo, ki graja najetje posojila s pomočjo cesarske naredbe.
Nato se je nadaljevala proračunska specialna debata.
Dr. Šušteršič je utemeljeval svoj predlog, da se dovoli namesto šestmesečnega štirimesečni proračunski provizorij.
Dr. Korošec izjavlja, da njegov klub ne nasprotuje načeloma italijanski fakulteti, ampak v tem vprašanju se ne smemo prav nič vdajati vnanjim vplivom. Ni pravi čas, da bi sedaj izvršili to zahtevo italijanskega kraljestva, ko na meji kar mrgoli vojakov. Če praviš, da odpadeta na pet italijanskih vojakov dva avstrijska, te zmerjajo s hujskačem. Poslance zmerjajo, prestolonaslednika zmerajo, češ da ne sme politizirati (medklici soc. demokratov). Voditelj soc. demokratov je odrekal prestolonasledniku pravico do politiziranja. Pa v Avstriji sme vsak fant politizirati, samo prestolonasledniku naj bi bilo prepovedano politiziranje.
Posl. Seltz (soc. dem.) izjavlja, da si bo pasje ponižen bizantinski govor klerikalnega dr. Korošča in njegove neslane in neresnične napade na socialno demokracijo privoščil, kedar mu poslovnik tega ne bo branil. Nato utemeljuje svoj predlog, da država nakaže deželam 20 miljonov K Za regulaciio učiteljskih plač.
Vsak doslužen feldvebelj ima možnost, da se vstopivši v državno službo, povzpne iz 11. v 8. činovni razred, in za učitelje bi bil dosežen najvišji cilj njih desetletnih bojev, če bi dobili plače uradnikov od 11. do 8. činovnega razreda. Če bi bilo učiteljstvo boljše plačano, bi imelo prebivalstvo od tega tisočero korist, ker
bi se povišala splošna ljudska izobrazba. Sreča je, da je predlagal zvišanje učiteljskih plač član vladne večine, zakaj soc. demokratje smo ostajali s podobnim pred-ogom vedno sami in razkričali so nas, da uganjamo demagogijo. Nato je govornik opisal cincanje nemškega »National-verbanda«, ki je najprvo predlog sprožil, a ga potem na vladno povelje zopet umaknil in ga nadomestil z resolucijo, ki romala — v finančni odsek, odkoder težko še kdaj zagledala beli dan. Vsa stvar izgleda zelo humoristično, ker kaže
komedlantovsko vedenje meščanskih strank,
v resnici pa je od sile resna. Če bi soc. demokratje uganjali čisto strankarsko politiko, bi niti z mezincem ne genili za učitelje. Kakor ima klerikalizem svoje stalne agitatorje v župnikih, prav tako ima narodnjaška stranka svoje agitatorje v učiteljih. Ampak mi dobro vemo, da je ljudska šola najvažnejši zavod za delavstvo, in da je procvitanje ljudske šole odvisno od materialnega položaja učiteljstva. Če zdaj, tik pred božičem, ko ste v neštevil-nih učiteljskih rodbinah užgali iskro u-panja, tega upanja ne spolnite, tedaj se to postopanje po vsej pravici lahko imenuje frivolna igra.
Nemški nacionalec VValdner predlaga da se vsi učiteljski predlogi odkažejo finančnemu odseku in predlaga resolucijo, pozivajočo vlado, da čimprej uredi deželne finance in omogoči deželam regulacijo učiteljskih plač.
Posl. dr. Diamand (soc.) utemeljuje predlog, da se deželam nakaže iz bonifikacij za žganje. Ostro napada kontin-gentiranje, ki nese knezu Auerspergu 84 tisoč kron na leto, članom cesarske rodbine 76 tisoč kron na leto, njegovi pre-svetlosti knezu Antonu Dreherju (veselost) 124 tisoč kron letne apanaže. Enaka je s Potockim,; Badenim, Goluchovskim itd. skratka z vsemi (klici: Zganjarskimi bratci!) ne, s člani gosposke zbornice.
Izjava ministrskega predsednika.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh izjavlja, da je Waldnerjeva resolucija načeloma in praktično edino prava pot (ki pa ne pripelje drugam kot v finančni odsek odkoder ni nobenega izhoda več!) in da želi sanacijo deželnih financ, ki bo omogočila regulacijo učiteljskih plač.
^ Demonstracija za reformo zakona.
Posl. Malik utemeljuje svoj predlog za reformo zakona. Med njegovim govorom je prišlo do živahnih prepirov; eden najhujših klerikalnih petelinov, ki mislijo, da se da socialni razvoj zagraditi in ustaviti s tridentinskimi dogmatičnimi formulami, je bil dr. Jarc. Po govoru so na galeriji zbrani pristaši i pristašinje zakonske reforme priredili demonstracije za zakonsko reformo. Klici: Nič več nočemo veljati za priležnice in naši otroci ne za pankr-te. Proč s § 111. Živela zakonska reforma. Z galerije se usujejo agitacijski listki v dvorano.
Prihodnja seja jutri._______•________
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Zavzetje Tadjure.
Pariz, 14. dec. Italijani so zavzeli T a d j u r o brez odpora.
Krvava bitka pri Bnmellani.
Carigrad, 15. dec. IzDehibata poročajo: V pondeljek smo napadli z 9000 možmi, med njimi je bilo 650 mož rednih čet, italijanske pozicije pri Dželel-Hailu, štiri kilometre od Bumeliane. Prišlojedo najbolj krvave bitke v vsej vojni. Najpreje smo vrgli Italijane nazaj z izgubo 6 0 0 mož. dveh topov in 42 zabojev muni-cije. Imeli smo 240 mrtvih in ranjenih. Ob 2. popoldne je pričel sovražnik v veliki premoči z napadom. Vsled uničujočega streljanja topov nas je prisilil, da smo se morali umakniti izdoblenih pozicij. Italijani so nas zasledovali. Prišlo je do morilnega boja moža proti možu. Naše čete so še enkrat prisilile sovražnika, da se je umaknil. Topot so izgubili Italijani 2 4 0 m o ž in tri častnike. Bojevati se h o-čemodo zadnjega moža, da zopet osvojimo Bumeliano. Bojišče je podobno krvavemu jezeru. Dobivamo ojačenja. Nova b i t-kaje pred durmi.
Lokavi Arabci.
Pariz, 15. dec. V Tripolisu bo prijeli 15 arabskih šejkov', ki jih dolže sporazuma s turškim glavnim poveljnikom. Šejki so hoteli odvrniti sum od sebe s tem, da so priredili v Tripolisu slavnostno pojedino na čast italijanskim častnikom.
Dardauelsko vprašanje.
Carigrad, 15. dec. Baski poslanik je baje iijavil porti, da se ne bo več ude-
leževal razgovorov o dardanel-8 kem vprašanju. Zato pa je porta za-
Sotovila ruski vladi, da bodo smele pluti skozi lardanele ruske trgovske ladje tudi tedaj, če bi bile Dardanele vsled vojne zaprte.
Italijansko brodovje na Egejskem morja.
Solun, 15. dec. Sem so pripluli trgovski parniki in poročajo, da so videli v d a f -niškem zalivu pri Atosu šest italijanskih bojnih ladij. Uradno poročajo, da so se pojavile tudi pri K e -šadju tri italijanske vojne ladje.
Protiitalijanski bojkot.
Carigrad, 15. dec Glavni ravnatelj otomanske banke je odpustil na zahtevanje porti vse ravnatelje in višje uradnike, ki so italijanski drža v 1 j a n i.
Italijanski bojkot proti Nemcem.
Berlin, 15. decembra. K nameravanemu bojkotu nemškega blaga v Italiji
poroča »Koln. Ztg.« iz Rima: Italijanski zdravniki so sklenili bojkotirati nemške farmacevtske izdelke, ako tovarne izrečno ne izjavijo, da ne odobravajo napadov nemških listov na italijanske vojaške zdravnike. Gibanje izvira iz Milana in se je že zelo razširilo po Italiji. Zastopniki nemških tvrdk poročajo, da so jim italijanski odjemalci sporočili, da začasno ne bodo kupovali nemških izdelkov. Zveza kemijskih tovaren se je že pečala z bojkotom, ki se že čuti.
Volitev r delegacije.
Dunaj, 14. dec. V posebni seji je poslanska zbornica izvolila danes člane delegacij. Izvoljeni so sledeči socialni demokratje : dr. E11 e n b o g e n , Nemec, P i t -toni, Schuhmeier in Tušar. Za Kranjsko je izvoljen dr. Korošec, namestnik dr. Šušteršič; za Štajerko : Huber in Marckhl; za Istro: Spinčid, za Goriško: Faidutti.
Osamljeni vohunstva.
Lvov, 15. dec. V Galiciji zavzema vohunska afera Vedno večjo obsežnost. Doslej so aretirali 16 oseb.
Volitve na Hrvaškem.
Zagreb, 15. dec. Danes so volitve v 61 v o 1 i 1 n i h okrajih, ki tvorijo dve tretjini vseh volilnih okrajev, Včeraj so vladni organi nadaljevali z nasilstvi, V uredni-Stvih opozi c* ionalnih listov so izvršili preiskave, ali brez uspeha. Volilne lepake opozicije trgajo, vladnih kandidatov lepaki pa se lepijo s policijsko pomočjo. Večino opozicionalnih kandidatov so izgnali iz njih volilnih okrajev. Včeraj so konfiscirali vse opozicionalne liste, tako da je prekinjena slehrna zveza med strankinim vodstvom in pristaši po deželi. Iz Avstrije je dospelo sera vojaštvo.
Ponesrečen parnik.
T a n g e r , 14. dec. Parnik „D e 1 b i“ je nasedel. Na njegovem krovu sta bila vojvoda in vojvodinja Fife s hčerami, ki so jih rešili z velikim naporom in bi bili kmalu potonili. Parniku je prišla prva na pomoč franeoska križarka „F r i a n t“.
Mesto v nevarnosti.
Lizbona, 15, dec. Mesto E s -p i n h o, par ur od O p o r t a , je v nevarnosti, da ga odplavijo valovi atlantskega oceana. Ob obali so silni viharji, ki so prevrnili že 2 5 hiš v morje. Med meščani je panika.
Homatije v Turčiji.
Sprememba turške ustave.
Carigrad, 15. dec. Krožijo vesti o razpustu parlamenta, ki pa so vsaj prezgodnje. Pač pa je gotovo, da namerava izvesti veliki vezir svojo konservativno politiko in spremeniti ustavo. Že jutri predlože parlamentu zakonski načrt, ki daje sultanu pravico, da sme razpustiti parlament brez senatovega dovoljenja, oziroma ga odgoditi za eno leto. V zbornici računa Sajd na dvetretjinsko večino, v senatu pa si bo pomagal s tem, da bo imenoval 15 novih, večinoma mlado-turških senatorjev. Sprememba ustave je torej s k o r o da sklenjena stvar („Liberalni“ mladoturki torej s polnim parom jadrajo v reakcijo.)
Praske ob bolgarski meji.
Carigrad, 15. dec. Praske med tur-
škimi in bolgarskimi obmejnimi stražami pri Tomrašu se nadaljujejo.
Položaj na Kreti.
Atene, 15. dec. Iz K a n e j e poročajo : Vodstvo krečanskeievolu-cionarne skupščine poziva ljudstvo, Daj se ukloni odredbam velevlasti in naj ne napravi nikakih izgredov proti mohamedanom.
Rusija in Perzija.
Proti Rusiji.
Frankobrod, 14. dec. Mednarodni mirovni urad je poslal vsem državam haške pogodbe nujno vlogo, da bi s skupnim postopanjem odvrnili Busijo od n a d a 1 j n i h vojaških odredb proti Perziji.
Rusija in Turčija.
Berlin, 14. dec. Iz Teherana javljajo: Lahko, da nastanejo resne homatije med Busijo in Turčijo. Verjetno je, da Turčija mobilizira v Mali Aziji. Pet ba taljonov turške pehote je že ob perzijski meji. Pravijo, da je položaj veliko bolj kritičen kakor v Tripolisu, Albaniji in Maeedoniji.
Revolucija na Kitajskem.
Novi nemiri.
London, 15. dec. V L j a o j a n g u so izbruhnili novi nemiri Proti M u k d en u se je napotilo 600 upornikov ; nad mestom so proglasili obsedno stanje. V Peking je došlo 350 ruskih vojakov.
Odgovorni urednlK F t a n B a r 11 Izdaja in salama založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Irva la
suha, trda in mehka
odpadki od stavbnega lesa
se dobe v tovarni V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico št. 16, za državnim kolodvorom.
Učiteljska tiskarna
Ijubljana, Frančiškanska ulica 8
r. z. z o. z.
s::
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za ,\ shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotipija. @ Litografija.
3E
Kavarna
••
••
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
•• • •
se priporoča.
3E
(iHAMOl 0\E
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
I vo Uajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. II (Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plo-Sče k K 3-50. 1000 igel K 2-—.
Hotel Tratnik
„Ziata kaplja“ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
i
Jlustrovani Tednik
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '80. Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
Naročajte se na Zarjo!
BONČAH
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . * v Gorici. * *
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 .skupaj). — Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (19.07 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje* v Ljubljani.
I
Priporočamo novo trgovino z manufak-
turnim
blagom
Ijubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
! VESELO POROČILO I
posebno onim, ki se čutijo onemogle In ■labotne.
I/ rJ • in okusni zajtrk ima-* • tisti, ki ne pijejo dni-
Moč!fX3fjm Zdravje!
imenujemo .Sladin*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuStvu Dobiva ae
Kvsod, tndl pri trgovcu, voj l/* kg velja 50 n. Po pofiti se naroča najmanj pet savojev. Olavna zalogi v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstldterstrafle 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Oradec, SackstraSe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Tmkoczy poleg rotovža v Ljubljaul m tudi odda o zdravila p. L članom okr. bol. blag. v Ljubljani, M. ut*, e. kr. tob. tov. in bol. blag. Jul železnice.
Kavarna »CENTRAL"
Sv. Petra nasip 37* poleg jubilejskega mostu
danes in vsak dan
Začetek ob 8. uri zvečer.
KONCERT.
S spoštovanjem
Vstopnina prosta.
Štefan Miholič, kavarnar.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezlje
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 Rom. najfmejšifi oBleR za gospode od fC 8'— naprej.
2000	„	naj finejši S pooršniRoo, športnih in zim s Rili suRenj od I{ 16'— naprej,
3000	„	pelerin od I{ 4' naprej.	\
2000	poaamezn. Glae in telooniRoo od f( 4'— naprej.
8000	oBleR za deeRe in otroRe od 4'— naprej.
15000	„ najmodernejše RonfeReije za dame in deRliee, jope	in	dolge paletot za
dame od f{ S'— naprej, Rnla in Bluze od I{ 2'—	naprej.
Priznano nizke cene
Solidna postrežba!
%
t
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica šiev. S, (lastna hiša),
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sa»ajevu, Gorici in Celju.
Rez. fond nad K 800.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'A7<>.