GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE SubtcrlpUon $0.00 Yfarly Acceptance for mailini st special rate of postage provided for to aection 1103. Act of Oct. », 1017, authorlmi on Junc 4. 1918 dan razen sobot, nedelj ™ jo praznikov« mi HoMW». PROSVETA Uredniški in uprsvnlškl prostori: 2007 South Lawndale Ave. Office ofPubiication: 26S7 South Lawndale Ave. Tclephone, Rockwell 4004 mSZSTZ CHICAGO. ILL. TOREK. T. OKTOBRA (OCTOBER 7). 1141 ŠTEV.—NUMBER 105 emške armade začele prodirati proti Moskvi ML;ji utrpeli ogromne izgube v vojaštvu in lojnem materialu v napadih na sovjetske po-jpdje pri Leningradu. Berlin poroča, da so ■omike in rumunske čete zasedle ozemlje ob rtju reke Dnjeper pri Krimskem polotoku, ler oe vrnil na vzhodno fronto VI. 7. okt,—Nemška obo- p šla 3,000,000 mož je zahirati proti Moskvi z Jrani z namenom, da ob-ji uniči sovjetske armade, j radijsko porodilo iz ru-(»tolnice. Nemška črta se d) 375 milj dolgi fronti sera Ilmena do Roslavla v i loka. ~ V'Mj|g da hočejo Nemci za-armade na centralni katerim poveljuje mar-.... nko in katere so izvo-več uspehov v protiofen- nemškega prodiranja pro-i s severne strani je ija Velike Loke, strate-i mesta ob progi železni-spaja Leningrad , z Mos-Nemske kolone podpirajo aiiranju tanki in bojna le-Nemci so dosegli nekaj ti v bitkah z Rusi pri Jas-in Nikolsku, toda v vseh krajih fronte so sovjet-fef odbile napade na svoje k žene sile od začetka vojne z Nemčijo. Te znašajo 230,000 ubitih, 720,000 ranjenih in 178,000 ujetih in pogrešanih vojakov. Materialne izgube znašajo 7000 tankov, 89,000 topov in strojnic ter 5316 bojnih letal. 7. okt.—Nemške izgu-f vojaštvu in bojnem mate-v napadih, katerih cilj je ruske bojne črte pred lom, so ogromne. Ta-glasi poročilo uradne Ča-agenture Tass, ki je do-v Moskvo iz obleganega 6. 6kt.—Vrhovno po-i je naznanilo okupacijo > otoka Abruka na Baltii-l morju v bližini estonskega Sovjetska vojaška po-i je bila ujeta. i poročila, objavljena da otraj, pravijo, da nemške nske čete kontrolirajo pri ustju reke Dnjeper nskem polotoku. ' Sunak i polotoku je v načrtu. So-protinaskok na juin. !> bil odbit in Nemci so 1 tristo ruskih tankov. | »verni fronti se je ruska M»va izjalovila. Da ru-»Porta, ki cu skušala iz- lal»vu, sta bila potopljena. 140 poveljstvo je ponovi-v. da so v teku opera-M velikem obsegu na vzhodni- Stalin jo vrgel zadnje 1 v b>tke na tej fronti. letalci so metali bombne in municijske to-' v ^ki kotlini. Ena tovarna v Karkovu, In-P«m središču te kotline, r/Mdejsna. Bitke na fron-Ukrajini se nadalju-"ttmanjšano srditostjo. 1 Paoriiče teh je ozemlje _"J" Nemški letalci so [J trinajst ru..kih lokomo-■**ili 83 bojnih letal v ^ ukrajinsko fronto težki tf^vi sipi jejo J* Leningrad Več voja-' Je v razvalinah kot ■J^ttkega ■emci in Čerbakov je osmešil Hitlerjevo poročilo, da ruske izgube znašajo 2,500,000 vojakov. "Nem-ei bi morali vedeti o izgubah svojih armad," je iekel Cerba-cov. "Zakaj ni Hitler omenil teh izgub v svojem govoru v Berlinu? Odgovor je ta, da ni hotel )ovedati svojemu ljudstvu resnice." Čerbakov je rekel da znaša-; o nemške izgube od začetka vojne na ruskih frontah najmanj tri milijone ubitih, ranjenih in ujetih vojakov, materialne pa 11,000 tankov, 13,000 topov in in 9000 bojnih letal. On je tudi zanikal Hitlerjevo trditev, da je zunanji komisar Molotov, ko je slednji obiskal Berlin, zahteval baze v Dardanelski ožini, rusko podjarmljenje Finske in in so-yjetsko invazijo Bolgarije. Ruska vojna poročila pravijo, da so moke bojne črte bolj ravne in trdne kot so bile kdaj prej, ddfcar so nacijske kolone invadl rale sovjetsko Rusijo. Ruske čete na ukrajinskih frontah so v protiofenzivi. V bitki pri nekem mestu je bila nemška pehotna divizija razpršena in 2000 voja kov je obležalo na bojišču. Kaira Egipt. 6. okt.—Angleški etalci so metali bombe na železniško postajo in municijsko tovarno v Marina di Catanzari v južni Italiji, se glasi uradno naznanilo. Napadalci so leteli nizko nad hišami in eno letalo je zadelo ob dimnik neke tovarne Neki pilot, ki se je udeležil na pada, je povedal, da so se prebi valci zbrali na cestah in opazo vali bombardiranje iz zraka. Bombe oo porušile več tovarn in skladišč. Angleški letalci so metali bombe tudi na Bardijo Stalinova diktatura sliči drugim 2ena predsednika Rooseveltajie vidi razlike New York, 6. okt.—Žena predsednika Roosevelta je sinoči v svojem govoru po radiu izjavila, da ni temeljne razlike med rusko obliko vlade in drugimi tipi diktatorskih režimov. Sovjetska ustava sicer daje priliko za vrši-tev verskega bogoslužja, toda to se na splošno ne prakticira. "Ruska ustava da;e državljanom več pravic, ki sličljo našim pravicam, ki pa so v bistvu le teorija," je rekla. "Nedvomno je udeležba Rusov v vledi zdaj večja nego je bila kdaj prej, toda to nI popolna udeležba." Washington. D. C« 6. okt. — Rev. Edmund A. Walsh, podpredsednik univerze George-town, je dejal, da je trditev o verski svobodi v sovjetski Rusiji brez vsake podlage. "Stalin je neštetokrat naglasil, da morajo biti vere,uničene z državno akcijo ne samo v Rusiji, temveč v vseh deželah, v katerih pridejo omunisti na vladno krmilo. Vladarji sovjetske Rusije bi zadali mojstrski udarec svojim na sprotnikom, če bi y uri potrebe storili spravno gesto in ustavili preganjanje vernikov. Dokazati m morali z dejanji, ne z besedami, da je verska svoboda v Ru siji prav tako potrebna civilizaciji kot je v Angliji, Belgiji, Če-hoslovakiji, NorveškSHolandljl, .uksemburgu in drugih demokratičnih državah, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast." čet« na ozemlju ub Libija, tn italijansko vojaško ta- bombardi- Pto v u. " z**edH nadalj-blt/ini I^ningrada po F*** rusko pozicije. Fln-v vzhodni Karel i ji i * f l" *vojem govoru "7' »P"rtni palači, v ka-**jal, da je sovjetska >k *JblU Deh in da ae dvignila, vrnil Zdaj m. na->lrlT Tm *knu feldmar- « «/kt — Aleksander '•rektor sovjeUkaga iiuTh,r0jt> p0™- 1 ^jeUke oboro- boriiče pri Sollumu, Egipt Rim. 6. okt.—Vrhovno povelj stvo poroča, da so bombe, katere so angleški letalci metali na železniško postajo v Marina di Catanzari, ubile tri civiliste, dvanajst pa je bilo ranjenih. Dalje poroča, da ao italijanski letalci bombardirali angleške vojaške pozicije pri Tobruku, Libija, ln letalske ter momarične baze na Malti in Cipru v Sredozemskem morju. Bombe razdejale misijonsko postajo Čungklng. Kitajika, 6. okt -Misijonska postaja ameriških baptistov je bila porušena, ko so Japonci metali bombe na Hkijo kvan, glavno mesto province Kvangtung Sin ameriškegs misijonarja je bil ubit. Kitajska ča-sopisna agentura poroča, da je na postaji vihrsls ameriška zastava, ko so Japonci bombardirali Haijokvan Iz zraka AhiMki komunisti niso lojalni London, 6. okt. — Notranji minister Herbert Morrison je dejal, "da vlada vztraja pri svo-em stališču, da komunistična stranka ni lojalna, tej deželi," zaeno pa je namignil, da vlada ne bo preklicala odredbe, s katero Je ustavila izhajanje lista Daily Worker, glasila te stranke,. Morrison in premier Churchill sta že večkrat prej nagla-slla, da zveza med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo, sklenjena po Hitlerjevem napadu na Rusijo, ni prinesla izpremembe v opoziciji proti komunističnim organizacijam v Angliji. whitney priporoča podržav uenje železnic Bratovščine vztrajajo pri svojih zahtevah STROJNIKI* J A VRNILI DOGOVOR Chicago, 6. okt.—A. F. Whit-ney, predsednik bratovščine železniških spremriikov, je pred člani Rooseveltovega odbora, kateremu je bila poverjena izravnava spora med železničarji ln magnatl, obsodil bankirske manipulacije ieleznflkih financ in izjavil, da bo njegova organizacija apelirala na vlado, naj prevzame in podriavf železnice. Dejal jo, da je bite zui*di teh manipulacij potroienega po nepotrebnem več denar j» iz akladov železnic kot vsoto, ki jo zahtevajo železničarji V obliki zvišanja plač. Kapitalna struktura železnic je napihnjena ln treba jo je zrušiti, da se železnice postavijo na trdno finančno podlago. Whltney je rekel, da bodo bratovščine vztrajale pri zahtevi glede zvišanja plač. On je srdito ožigosal dominacijo železnic po velikih finančnih firmah z vzhoda in podprl svojo obsodbo s številkami in podatki, katere je zbrala meddržavna trgovinska komisija. "Te ttevilke in podatki potrjujejo argument, da je vrednost železnic napihnjena," je dejal Whitneyf "Komisija je odredila reorganiiiranje nekaterih železnic na *azl dognanlh dejstev. Železni* morajo plačevati visoke obresti bankirjem, železničarji pa morajo delati za nizke plače." Predsednik bratovščine železniških spremnlkov Je dalje rekel, da bi aposobna finančna uprava lahko znižal« obresti ln upoštevala pravične zahteve železničarjev, Sebični interesi, ki kontrolirajo železnice nočejo o tem ničesar slišati. Whitney je naglasil, da ae bodo bratovščine upirale vsaki izpremembi delovnih pogojev v škodo železničarjem. San Dlego, Cal.. 0. okt.—Strojniki, člani unije Ameriške delavske federacije, so zavrnili dogovor glede Izravnave mezdnega spora s Consolidated Aircraft Domače vesti ^ Bpei avina irtev Chicago. — V nedeljo zvečer, I. t. m., je bil na oeverni strani mesta do smrti povožen rojak John Dolež, član društva B6 SN-PJ. Ponesrečenec je bil star 58 let ln rojen v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem. Veaii U Pennsylvanlle Strabane, Pa.—Družina Frank Tomšič je zadnje dni dobila brhko hčerko, mladinski oddelek SNPJ pa novo članico. Čestitke) — Margareta Gmajnar iz St. Mi-chaela, Pa., članica društva 190 SNPJ, se je morala 3. oktobra podvreči težki operaciji na ie-lodcu. Člani ji tele okrevanje. - Član umrl v Marylandu Baltlmore, Md. — Dne S. t. m. je tukaj unfirl John Kraas, star 75 let ln doma is Galicije. Bil je član društva 285 SNPJ in tu zapušča ženo, dva ainova in tri hčere, četrte hčer, omoseno Mihevc, pa v VVlndsor Heightsu, W. Vo. Hitler poslal vojaško divizijo v Srbijo CETNIKI UJELI NEMŠKE VOJAKE Pogajanja glede izmenjave vojnih ujetnikov London, 6. okt.;7— Pogajonja glede Izmenjave angleških in nemških vojnih ujetnikov oo bila sinoči zaključena Izgleda, da bdita dve bolniški ladji, na katerima oe nahajajo nemški i|» jetniki, odpluli iz Newhavena v Djeppe, Francija, jutri zjutraj. Sklenjeni dogovor določo Izmenjavo 1500 nemških vojnih ujetnikov za Isto število angleških ujetnikov. Nemški ujetniki oe nahajajo v Newhavenu Že tri dni. V Londonu trdijo, da je za zavlačevanje Izmenjava odgovorna nemška vlada. Ruski teroristi aktivni v Rumuniji New York, 6. okt. — Radljoko poročilo Iz Rima pravi, ds oo ru skl padalci in teroristi še vedno aktivni v Rumuniji, zlasti na oljnem polju v dlatrlktu Ploestt. Škodo, ki so jo napravili, cenijo na tri milijone dolarjev., Poglavnik Pavelič grozi srbskim rebelem Corp. Ta Je bil docežen o posredovanjem federalnega odbors zadnjo soboto. Strojniki oo Izjavili, da bodo vztrajali pri zahtevi glede zvišanja plače za 15 centov na uro. V tovarnah te korporacije Je uposlenlh okrog 27,000 delavcev. Ženske se udeleiilef volitev v Panami Panama Clty, Panama. 6 okt. - Ženske ao včeraj prvič vol. e v zgodovini Paname Pomagale ao izvoliti člane v pokrajinske svete, katerim je nova ustava dala omejeno oblas'. Ustavo je potrdila vlada predsednika nulla Anasa Ar Trnei aleaeUlle oe LONDON. S. okt.-frbskl četnlki eo ubili čes sto Nemcev, odvedli dvesto drugih kot talce in rasdejall komunikacijske aveae v več krajih, poroča uradna ruska časopiana agenturs Taaa ls Berna, Švica. Nemška munlclj-aka akladišča ao bila pognana v srak t'Cscaku. NEW YORK. S. okt. — Poročilo U Prage, oddamo na berilo-skl radiopoatalL pravi, da )e bil OtekOr Klapka, šupen v Pragi uatreljen. Klapka Je bil obaolen v smrt sadni 1 petek na obteAbo ■arote. Caanikaroka agentura United Preee ie dobila radiiako poročilo la Londona, da je dal Heinkard Herdrlch, novi "prolektor" Češke in Moravoke. uatrelitl nadaljnjih petnajst Čekov. Val pviaa-deti ae bili čaatntkt v bivši teko-slovaikl armadi. Mm, 6. okt.—List La Stampa v Turlnu je objavil razgovor z dr. Antejem PavelIčem, poglav-nlkom "neodvisne" hrvaške države, v .katerem je naglaall notranje potežkoče ln opozicijo proti svoji stranki vstalev. Ovire so številne tn povsod naletimo na potežkoče," je rekel Pavelič v razgovoru z repor-terism omenjenega liata, "Na vserbm ogtts stoji k<*o t nabito puško, pripravljen na streljanje. Naše vojaške čete love srbske četnike v hribih ln gozdovih in mnogo naših najboljših vojakov jo bilo uatreljen Ih Iz zaoede. Poldrugi milijon Srbov, ki žive znotraj naših mej, ae bo moralo podvreči novemu tedu ali po umreti." Zagreb, Hrvešks, 6. okt.— Nemška mehanična dlvlzlja-okrog 12,000 mož—Ji bila poala na v Ju^no Srbijo, du zlomi re-volto srbskih rebolev, se glas sem dospelo poročilo Iz zanesljivih virov. Nemci prodirajo proti Belgradu, glavnemu mestu bivše Jugoslavijo, Nemški letalci kooperlrajo s vojaško divizijo. Zadnjo soboto so metali bombe no Lesko vse, Nišumko in dve diugi srbski mesti, New Vork. « -Ki Hudijako poročilo ls Lomlona pravi, da se Je razvila prava vojno med Srbskimi četnlki ln nemškimi četami v Srbiji tn Booni, Nemškim četam pomagajo bojna letala In topništvo pri zatiranju revolte Drugo poročilo se glaal, da so srbski četnlki ujeli 050 nemških vojskov, med temi 40 častni kov, potem pa so poslali noto nemškemu generalu, da bodo vsi postreljeni, če se bodo eksekuei je jugoslovanskih taleev nada I jeva le. Berlin. S okt,—Sedem nadel, njih Čeh<»v Je bilo ustreljenih v krvavi nacijski čistki, ki se ji pričela pred enim tednom Ste vilo žrtev Je s tem naraslo na 115. Med onimi, ki no bili ustre ljen i v aoboin in nedeljo, so bi trije Žid je. V smrt so bili obsojeni ns obto>bo irdajstva ln aebotaže Kduerd Kadler, bivši pf>velj-nik moravskega vojaškega dla-triki«,Je bil oproščen na «>brav-na vi p*red hai ijakliri sodiščem v Hrnu Česa )e bil obtolen, nI znano l)r Frankt-nberger, načelnik oddelka poljedelekega ml-nistrstva, je bil aretiran na obtožbo oviranja razprčavanja živil. Češki list Nsrodna politika hleva takoišnjo evakuacijo Židov Iz večjih mest, T* piše. da so Žid Je odgovorni za šušljejočo kampanjo proročajo, razne ameriške organizacije so za njim in—kakor smo o(>azili—tudi delavske unije CIO ga odobravajo. Republikanski nazadnjaki so kuj|»ada proti Lauschetu—in če je kač no Npada drugam. . . DruRi nu/adnjuk—in malo prismuknjen—je demokrat (po Imenu) in coughlinovakl npizoi Martin L. Sweeney, ki je kandidiral proti l^uschetu pri primarnih volitvah. Ce ae pridruži republikancem, popolnoma pravilno, kajti drugam ne spada kot med t cpublikanakc nuzadhjake. Kaj je rdaj dolinoat slovenskih volilcev v Clevelandu, nam ni treba poudarjati. Proaveta Je priporočila l,auachka, ko je naznanil svojo diktaturo in priponka ga ponovno kot poštenjaka in vzor moža ne glede na njegovo |x,|itično prepričanje—ako sploh ima kakšno politično prepričanje. PRED DVAJSETIMI LETI (Is Proavete. 7 oktobra 1921) Domačo voall. V Aspenu. Colo., je za porodom umrla ll-letna Ana Lukančlč. članica SNPJ. Delavake voatl. Rudarska unija UMWA ae je na svoji konvenciji v Indtanapolleu Izrekla za novo politično stranko (Farmer- Labor party). „ , r . . ^ ^ Inosemstvo. Jugoslavija in Rumunija ata polni ubežnih tuakih caristov; aamo v Bel r rad je dospelo 420 ruskih generalov. Sov letaka Rualja. Ameriška pomožna miaija v Ruaiji poroča, da sluteno deluje • sovjeti. Csfctnl ieletnttarN ta vsaiiil avtobueov v Detroltu tjlasutoio o reprosodtacill prt kolektivnih pogajanjih. Prt volitvah Je ama tate uatja AmatpaesaSod Aaan. oš Steeet Eloctrk RaUwaT It Motor Coach E»pWyga IADF). OKTOBRA J* ig PETNAJSTA SiEJA ponedeljek, 22. septembra, popoldne - ranile br Tomšič odpre sejo ob 1. uri popoldne. Za c imenuje Franka Pbdborška in Johna Mama. P. Jbor poroča, da pravopnočna zbornica šteje 336 dele-** h odbornikov. Odsotni in delno odsotni od te seje ** John Blatnik Jr., Agne* Balint, Peter Pasich, Jennie Vclrac Mavnarich in Matt Pleše, ki so vsi navedli opra-f loke odsotnosti in zbornica jih oprosti, f* L g Gorsbe čita zapisnik 12. seje od petka popoldne, PJumi popravki sprejet kot čitan. iTržčiU pozdrave konvenciji Frank Železnik iz Cleve-n nošilja pozdrave in želi mnogo uspeha konvenciji; Frank nd27 SNPJ V Frontenac, Kans., pozdravlja konvencijo v m tonu posebno pa vse delegate iz "dežele solnčnih rož"; John Petrič iz Warrena, O., pozdravlja delegate in gL XII redne konvencije in želijo najboljši uspeh organi članstvu; društvo 121 v Detroitu, Mich., izražaja željo, ILacija ponovno glasovala glede prihodnje konvencije in J* izrekli za Detroit, Mich., obenem želijo konvenciji mnogo -^ravi in nasveti se z zadovoljstvom vzamejo na znanje, i«. pravila nadaljuje s točko 66, Razredi bolniške podpore. Tnredlaga da u točka ostane, kar se tiče zavarovanja za favne podpore. Razred za $2.00 priporoča v sprejem kot allozil gl. odbor in razred za $3 tudi ostane kot doslej v ve-Prtdlog je podpiran in sprejet brez ugovora, h «7 ostane neizpremenjena. Točki 68 se doda besedilo, da ^la . "priznanega zdravnika medicinca ali pod oskrbo Črta osteopata, če zdravljenje spada pod njegovo pod- • in na koncu stavka naj se spremeni, da se bo čitalo sle-f "odloča glavni zdravnik v sporazumu z bolniškim tajni- • Podtočki a), in b) ostaneta neizpremenjeni. Podtočka for predlaga sprejem nove točke, predložene po gl. odboru, tg je podpiran in sprejet brez ugovora. »očka e) je nova in odbor priporoča, da se sprejme kot jo p gl. odbor. Podpirano in sprejeto brez ugovora, točke: f), g) in h) ostanejo neizpremenjene. b 69, Naznanilo o zbolenju in ozdravljenju. Odbor predla-pejem. novo točko, ki jo je predložil gl. odbor. Predlog je ho in sprejet brez ugovora. fc 70, Bolniški odsek. Odbor za pravila prečitajo novo toč-Hero je predložil gl odbor in jo priporočajo v sprejem, kj točki se racije živahna debata, katere se udeležijo br. .Jozanec in Žoščak. Nato br. Turk pojasni smisel nove |ki razjasni položaj. Predlog odbora je podpiran in sprejet. 71, Zdravljenje. V tretji vrsti se doda: ... "ali licencira-pata ..." in pozneje se zamenja besedilo, da se glasi... vanju z bolniškim tajnikom .. 72, Nakazovanje bolniške podpore. Odbor za pravila po-4 U točka ostane po starem brez spremembe. 73, Bolniške podpore se ne plača. Odbor za pravila preti točko, predloženo po gl. odboru in jo priporočajo v spre-Predlagano in podpirano je, da se točka sprejme kot čitana. 74, Nosečnost in porod. Odbor za pravila priporoča v i novo toeko, predlagano po gl. odboru v celoti in z dodat- 1 odbora za pravila. Odbor predlaga še sledeče besedilo, da v to točko: "V vsakem slučaju, kjer se rodi več kot eden t ob porodu, se izplača proporčna nagrada. . .. Dalje: "Ako i ni zavarovana za bolniško podporo in vpiše novorojenčka v dobi enega leta po porodu, se izplača vsota $5.00 iz i izrednih podpor za asesment otroka." " ! odbora z dodatkom je podpiran in sprejet brez ugovora 75, Bolniška podpira Omobdlnim članom. Odbor za pra-»roča v sprejem novo točko, ki jo je predložil gl. odbor. fcj točki se vname živahna debata. Po pojasnilu Članov od-N pravila in gl. odbornikov je pfcedlog odbora za pravila pod »prejet z večino glasov. Proti je glasovalo sedem glasov 76, Odobritev bolniške podpore. V tej točki rti druge »be kot naslov tajnika se spremeni iz 'pomožnega' v 4bol- to je vse. ! 1 78, 79, in 80 ostanejo neizpremenjene. ■M.Odškodnine. Odbor za pravila prečita novo točko, ki gl odbor in katero odbor za pravila priporoča v spre- I toki so razvije debata, katere se udeleže br. Junko, Ter- i in drugi. . Jj Turk in Vider pojasnita pomen točke, nakar se debata črU vrsto pri javi jeniM govornikov in odrejeno je glaso-> P" katerem jc predlagana točka po odboru soglasno spre-. . »> ® Prijava za odškodnino. Ostane neizpremenjena •3. Operacije. Odbor za pravila priporoča v sprejem noju jo predlaga glavni odbor. porota, da ni mogoče zvišati operacijskih odškodnin ( w tu navedene na podlagi sedanjega aaesmenta. Neko Sporoča v ta sklad povišanje asesmenta, toda odbor tega val. h razlag operacijske odškodnine in pravi, da za kolikor preko navedene lestvice bi se zvišala odškodnina, toliko ■£*rno moral vzdigniti asesment v tk^klad in za ob- P^pevek ni mogoče več dati. ibtki tvorijo br. Junko, aestra Močnik, Snoj in drugi ^ * 'Prasni, da ni mogoče več povišati odškodnin, nakar sključena m se preide na glaaovanje. Za predlog je 1 £Wno število glasov in je predlog sprejet kot čitan po glasovalo le nekaj glaaov. V-88. m. 88, 89, 90, 91 M, 93, 94, 95, tfl, 87 in 9» mta-l^rmenjene. Točke 9», 100 in 101 istotako ostanejo ne V točki 102, Kvalifikacije uradnikov, se doda * bo čitalo: . . niti tajnik krajevnega druitvš podporne organizacije . . " Sprejeto brez I** bratake 115 in 1%. 106, 107, 108. 109, 110, 111, 112, 113, 114 'ho, U? neizP«wae)esw. k Društveni aaesment, želi govoriti br Barbič J? ^ < Ptedlog za spremembo U točke, če mu bo konvenčnl ' ? «uvo"ti ln predlagati novo točko. ^ " ugovarja br Barbiču, da kaj takega on ne prakti ■ Zi ****** delegatu aH gl. odborniku, če Je na me-komu pravico govora ima samo konvencija, noben _ Polaga dodatek k točki 118, ki se glas«: Društva wwjat| u društvene blagajne, katera je last vseh čla- PROSVgTA nov, za namene v podporo političnih kandidatov ali pa verskih sekt. Društvo, ki tega ne upošteva, krši načelno izjavo, ki priznava vsem članom osebno avobodo in versko prepričanje in je podvrženo kazni. Br. Petrovič vpraša odbor za pravila, če more upoštevati predlog br. Barbiča in ti sporoče, da ga ne morejo upoštevati. Sledi glasovanje o točki 118, Za predlog odbora, da točka ostane neizpremenjena, je oddanih zadostno število glaaov ln ostane kot je sedaj. Proti odboru in za Berbičev dodatek je glmaovala manjšina. ; . Odbor za pravila poroča, da pri točkah od 119 do vštevša 136 ni nobene spremembe in priporočajo sedanje točke, da ae sprejasajo brez vsake spremembe. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Točka 137 ae spremeni, da se bo glasila: "Ta pravila*so veljavna in obvezna s 1. januarjem 1942," Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Br. Turk poroča, da ima odbor sa pravila še nekaj točk, katere bodo predložili na eni poznejših sej, in sicer točko 56 ter druge glede glavnih odbornikov. Br. Medvešek predloži sledečo resolucijo: * Resoltictfski odbor predlaga, ia dvanajsti redna konvencija SNPJ izreče zahvalo in priznanje lokalnemu konvupčnemu odboru, jederacijam, Slovenskemu domu na 57th in Butler St. v Pitts-burghu in vsem onim, ki so delali in fcooperirali pri pripravah in priredbah te konvencije. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Br. Kumer poroča, da bo nocoj ob 8. uri zvečer govoril v Slovenskem domu na Butler St. minister Franc Snoj o atari domovini. Vabi vse delegate, da se odzovejo in gredo poiduiat govornika. Za torek zvečer je povabljena delegacija, da obišče Amerikan-skoslovenski Citizens Ass'n Dom v Acmetoniji, Pa. Tamkajšnji rojaki bodo preskrbeli vse potrebno za prevoz delegatov do tega Doma in nazaj. Povabljeni so vsi delegati ln gl odborniki, da a* odzovejo. Br. Župan predlaga, da se preskoči dnevni red in da se Jutri zjutraj prične z volitvami gl. odbora. Med štetjem glasov pa naj zbornica rešuje še nerešene zadeve, ki jih predtoŠe razni odbori 3foei)togie podp^an. > ___ Dalje je predlagano, da se takoj vzame na dnevni red zadeva gl. blagajnika br. Vogriča. Zadeva je bila že prej pre4 zbornico, toda vrnjena odboru nerešena začno z resolucijo za starostno pokoj nino gl. odbornikov. Br. Zaitz poudarja, da je na mestu predlog br. Zupana glede vo-itev glavnega odbora. Po njegovem bi bilo prav, da bi bili pri čeli z volitvami še zadnji petek popoldne. Volitve gredo počasi naprej, ker vzame štetje glaaov precej časa. Apelira na zbornico, naj sprejme predlog br. Zupana in da se prične z volitvami v torek zjutraj. Br. Kosič predlaga, naj se sedaj reši takoj zadeva br. Vogriča. redlog je podpiran in sprejet brez ugovora* Br. John Tavčar čita prošnjo, društva štev. 131 v Chicagu, lil., ki želijo, da konvencija nekaj stori za br. Vogriča, ki je že deljl časa bolan. Brat Vogrlč je eden začetnikov ln pionirjev Sloven ske narodne podporne jednote. Bil je glavni uradnik, glavni pred sednik tri leta in pozneje gl. blagajnik skozi dobo 20 leti Svojo službo je vedno upravljal zvesto, pošteno ln v čast ter korist naše jednote. Kot znano, je zadnje čase bolan. Od čaaa do Časa, ko je ail nekoliko boljši, je opravljal svoje delo. Plače nI prejemal, ka dar ni delal Iz raznih podatkov, katere je naš odbor dobil, Je od >or prišel do soglasnega zaključka, da je SNPJ vedno zagovarjala delavske zakone in se bQJcUf za socialne pravice, Uko Je odbor prepričan, da bomo znali upoštevati tudi gl odbornike, ker Je tu-caj prizadet naš gl. blagajnik br. Vogrijč. Naš odbor predlaga, da se br. Vogriču izplača njegovo polovično plačo za čas pjegove bo- ezni. - »,. Razvije se živahna debata, katere se Udeleži večje število delegatov in gl. odbornikov. Odbor za prošnje in pritožbe se posvetuje glede visokosti vsote odškodnine ali nagrade gl blagajniku. Sestra Močnik predlaga v imenu odbora, ki se je zedinil soglasno, da te nakaže br. Vogriču $500.00. Predlog je podpiran ln sprejet. En glas jc bil proti. Br. Travnik želi, da predno se o važnih predlogih črta lista govornikov, naj se vendar da prilika govora kateremu delegatu izmed angleško poslujočih društev. . Delegat se pritožuje, da na podlagi sedanjega zaključka vidi, da ni enakopravnosti pri jednoti. On je tudi že čez 30 let član Jednote, bolan nad tri leta in nesposoben za delo, pa se mu nič no prizna. Dokler je mogel, jc delal in plačeval asesment za svojih sedem otrok, sedaj morajo otroci zanj plačevati "v- Br. Beček opozarja konvenčnega predsednika, da se nI še glaso valo o predlogu br. Zupana, da ae preide na volitve. Br. Petrovič prizna, da se nI še o tem gla*>valo, toda danes Je že itak pozno pričeti z glasovanjem. Jutri pa pridejo vdlltve gotovo na dnevni red. .... Br. Fifolt predlaga, da se volitve gl odbornikov prično v torek zjutraj. Predlog je podpiran in z večino glaaov sprejet. Nato odbor za pravila predloži konvenciji spremembe k obstoječim pravilom mladinskega oddelka SNPJ. Točke 1, 2 ln 3 so sprejete kot Jih je predložil gL odbor. V točki štiri, odbor predlaga, da se spremeni številko Iz 16 na 18 glede starosti, ostšlo besedilo pa ostane nelzpremenjeno. Sprejeto soglasno. V toč4 10 odbor priporoča, da sc sme sprejeti nazaj otroka do enega letrpo datumu črtanja. Predlog je podpiran in sprejet. I ■ Točke 5, 7, 8, 9, U, 12, 13, 14, 15 »n M ao na predlog odbord sprejete kot predložene po gl odboru. Br Turk pojasni, da se bodo v bodoče lahko v gotovih državah sprejemali otroki v mladinski oddelek brez zdravniške preiskave to je v tistih državah, ki to zakon dovoljuje. ■ Odbor za pravila predlaga, da ae naj sprejmejo vse točke pravi mladinskegs oddelka, ki so ostale po starem kot tudi vae ^premem be, ki so tu predložene po gl odboru s popravki teg* odbora in konvencije. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Odbor za pravila predlaga razne vrste nove oerti/ikate, da ae jih naj vpelje za mladinski oddelek kot 20-letno doživljeniko zavarovanje, endowment in druge. / Br Lotrič zagovarja sprejetje predloga za take certifikat« ln nravi, da se nalaga glavnemu odboru, da Jih uvede Br Kuhel ae pridružuje br LotrUHi In letotako zagovarja upe-jjavo novih modemih certifikatov, ki bodo shižlli kot Izvrstna reklama za organizacijo in za pridobivanje novega članstva. Br Medvešek pravi da je to jako razveaeljivo, ko ae s takim razumevanjem zagovarja predlog se uveljaviUrv več vwt certifikatov ea mladino V zagovor predlogu govorita še br. Vepotlč ln »estrs Mečnik Predlog je podpiran ln soglasno npiejet. Br Fifolt predlags. naj konvenčni- predaednik naroči vsem kon venčnim odborom, da »končajo nocoj svoje posle ln jih pred- lože konvenciji Jutri. . 4 olnikov, kajti ves ostali prostor zavzamejo poštne pošiljke. Predlog glede ^ kontrole cen . V^ J Omejitev profilov na otetn odstotkov Waahlngton. D. C.. 6. okt. — Kongresnlk Gore, demokrat iz Tcnneaseeja, jč predložil kon-. greau osnutek glede kontrole cen, ki naj bi postavil strop stanarini, mezdam, profltom ln Miljedelsklm produktom. Gore jc član zborničnega odseka za bančne in denarne zudeve, ki adaj. razpravlja o načrtih, ki naj bi preprečili Inflacijo. V tem tednu prevladujoče cene naj bi tvorile podlago predki-ženemu oanutku. Gore je dejal, da ae je posvetoval a ekonomi ln Bernardom M. Baruchom, načelnikom vojntfujnduatrij v prvi avetovnl vojni, preden je predht-žil osnutek "Katastrofa inflacije ae ne moro preprečiti s polovičnimi načrti," je dejal Njegov načrt predvideva ustanovitev urada za kontrolo Influcije. Ta urad naj bi upravljala ena o-sebu, ki jo' imenuje predaednik Kooaevelt in potrdi senat. Stanarina v mestih, ki Imajo 10,000 ln več prebivalcev, o-stune na stopnji tega tednu. Strop nad cenami poljedulskih produktov, mezdami in plačami ter omejitev profilov na oso m odstotkov. To nuj bi veljalo za ' vse Industrije, ki ao udeležene v produkciji boji;e-opremo. ' V tottetfi&iatke bi imela administracija oblast določitve cen navzgor uli navadni v soglasju s potrebami. Strop nad cenami naj bi bil v veljavi do 20, junija 1. 1943. REKORD S PADALOM Kakor poročajo ameriški listi je argentinskemu letalcu Toma au Picaaau uspelo; da Je dosege nov svetovni rekord v odskoku s padalom. DoeleJ je držal to pr venstvo Američan Oeorge Volt Putaaao je odakočll 29 krat, Volt pa 38 krat. Tomas Picaaso je začel skaka ti Iz letala na aerodromu San Kernando v bližini Buenos Al« resa v marcu. Navzlic vremen sklm motnjam, je nadaljeval i o« laka kovanje do večera. Očivldno Je hotel še nadaljevati s svojimi skoki, toda polici ja, ki Je videla, da je mož že popolnoma Izčrpen, Je zaradi močnega vetra, ki je od ure do ure bolj naraščal, 'idsfranlla rekof derja s letališča. Picaaao je že večkrat akušal potolči Voltov rekord, toda Imel je vaelej kakšno amolo. Nekoč ae je precej hudo pobil ln aamo arečnemu naključju gre hvala, da nI plačal velike dr zrnati S svojim življenjem. Hullova izjava o obrambi Amerik Brezobzirna vojna proti aamikim podmornicam Washlngton* D. O.. 6. okt. ~ Urševnl tajnik Cordell Hull Je podprl Rooseveltovo zunanjo politiko z deklaracijo, da Je obramba Amerike prva In da ae Združene države ne bodo ozirale na načela ln določbe mednarodnega prava v zadevi nemških podmornic In bojnih ladij, ki.na* padajo in potapljajo ameriške pamike. "Obramba Združenih držav postavlja na stran načela in določbe mednarodnega prava", je dejal llull v razgovoru z repor-terJI. "Potop parniku t C. VVlil-ta je nadaljnji doka* nacijskega razbojnlštva na morju," Ta jiarnlk Je bU napaden ln jiotopljen 27. septembra v bližini brazilskega obrežja, ko je bil n« Joti Iz Curncaoja v Cupetown, užnoafrl&ka unija. Ztumdcutfm Udmralniga vrhovnega »odiiča VVashington, D. C, 6. okt — Po štlrlmoaečnlh počltnlrah - Je federalno vrhovno sodišče danes otvorilo svoje zasedanje. Novi načelnik sodišča Je Uuilun F, Stone, ki je dobil to pozicijo po resignaclji Charlesa. K. Kuglte-aa. Dva nova člana sta zuaedlu svoja scdeia. To sta Jumes F. Byrner> in Knlwrt H Jaekhon. O-ba sta bila imenovana sa vrhovna sodnika, ko sta Hughes In James C. MeIteynolds P'a v |>oknj. Varčaost — Koliko stane likanje obleke? — 20 Dio — Potikajte ml torej aamo aa 10 Din eno stran, ker se dam fo> tograluati v profilu. w Preiskava japonskih aktivnosti predlagana VVashington, D. C„ 6 okt. — Senatorja Guy M. Gillette ln Kdwin C. Johnom sta predlagala ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi preiskoval prevrat« ne In špionake aktivnosti rvpre-zentantov jtt|»*isk*ge poelanlšt* va In konzulatov, Ta odbor naj bi sodeloval a federalnim detektivskim medom. Pred antični« kipom bres rok _ Tudi vidite posledice grde razvade nekaterih ljudi, ki d grizejo nohte. • , * • Zakonca bree etvek 2ena pile mali o?las: Proda se otroški voalšek . . Mož Ne pozabi pripiaatl: Ponudbi pod Piazen". n i i :.Jp' i r.fr r* i* prosveta ZELENI GRADOVI Ljubezenski Spisal W. H. HUDflOM fef^^ fnoo morilk Ih divMn • Prevedel IVAM JONTEZ (Se nadaljuje.) "Voda, samo voda. Ali ti nisem povedal?" sem jo neizprosno zavrnil, kajti jaz sem bil med drugim potopil tudi panamsko ožino, da sem si olajšal svojo zemljepisno nalogo "Voda? Okrog ln okrog?" "Da". "Voda in ničesar onostran nje? Samo voda — vedno le voda?" Jaz nisem mogel več vztrajati pri tako ogromni laži. Ona je bila prevW razumna in jaz sem jo preveč ljubil. Zato sem vstal ter jI pokazal oddaljena pogorja ln osamljene gorske vršace. "Poglej na tiste le vrhunce!" sem dejal. "S tem svetom, na katerem živimo, Je prav taka kakor z onimi le vršaci: za njimi se skrivajo drugi kraji, le naše oko jih ne more doseči; in in onostran morja, ki obliva vea »vet, toda zelo daleč — Uko daleč, da bi vzelo dolge m*w-v ce, preden bi jih dosegU z velikim čolnom — so otoki, nekgUri majhni ln drugI veliki kakor Ule svet. Ampak Rima, ti kraji so Uko daleč* da Jih je nemogoče doseči in je odveč, govoriti ali razmišljati o Um. Za naju pomenijo toliko kot sonce ali luna ali zvezde, na kaUre ne moreva poleUti. Zdaj pa sedi ln se odpočlj, ker zdaj veš vse." Ona me je vznemirjeno pogledala. "Ničesar ne vem — ti ml litat ntfesar povedal. Ali ti nisem povedaU, da reke, gore ln gozdovi nič ne pomenijo? Povej ml kaj o ljudeh. Glej! Um čez je Cuzco, mesto, kakršnega nI nikjer drugje na svetu — ali nisi Uko rekel? O ljudeh nisi nič povedal. AH se razlikujejo od vseh drugih na svetu?" "Povedal ti bom, Rima, če mi boš odgovorila na eno vprašanje." Ona se mi je približala, radovedna, toda molčeča. "Obljubi, da mi boš odgovorila", sem vztrajal ln ko je le molčala, sem prlsUvll: "Ali naj U ne vprašam?" "Reci", je zamrmraU. "Zakaj bi rada slišala o ljudeh v Cuzcu?" Ona me je ošiniU s. pogledom, nato se pa obrnila proč. Tako je nekaj trenutkov oklevala, nato pa prišla bliže, se doUknlla mojega ramena ln mehko velela: "Obrni se stran, ne glej vame!" ' Jaz sem jo ubogal, ona pa se je sklonila U-ko nizko nadme, da sem čutil na vratu njen vroči dih ln zašepeUla: "AH so ml ljudje v Cuzcu podobni? Ali bi me razumeli — stvari, ki jih te ne razumeš? AH veš?" Njen glas je drhUl od razburjenja. Zdaj sem začel razumevati, zakaj me je prlvedU na to goro ln zakaj bi šla rada v svet ln spoznala različna ljudstva. Ko me je srečala, sem si mislil, je spoznaU, kako je sama m kako različna od drugih ljudi, IHočasno pa sanjala, da morda le žive nekje ljudje, ki so jI podobni ln ki bi razumeli njeno skrivnostno govorico ln se znali približati njenim mislim ln čuvstvom. "Na to vprašanje ti lahko odgovorim, Rima", sem odgovoril. "Ne, ubogo dete, Um ni nikogar. ki bi ti bil podoben — niti enega, niti enega človeka. Med vsemi ljudmi, ki jih najdeš tam — duhovniki, vojaki, trgovci, težaki, belci in črnci, rdečekožci ln mešanci — ni enega, ki bi razumel sladko govorico, katero rabiš." Ona je na to molčala ln ko sem se obrnil, sem videl, da je sklenjenih rok, povešenlh oči ln z Izrazom največje brezupnostl na obrazu korakaU proč. Jaz sem skočil na noge ln pU-nll za njo. "Cuj!" aem jo uaUvil. "Ali ti je morda znano, da bi bili kje ljudje, ki bi U razumeli?" "O, vem. Da, mati mi je povedala. Jaz sem biU mlada, mati, ko ai umrla, toda oh, zakaj mi nisi več povedala?" "Ampak kje?" "Oh, aU ne mislil, da bi šU k njim, če bi ve-deU — da bi ne izpraševala?" "Ali Nuflo ve?" Ona je odkimala ter užaloščeno nadaljevala svojo pot. "Pasi ga kdaj vprašala?" aem vztrajal Nenadoma se je usUvila. "Poglej," je rekla, "spet stoj Iva v Guayani. In Umle je Brazilija, ln gori proti Kordiljerom so neznani kraji. Tam id ljudje. Pridi, pojdiva in poiščlva Um moje ljudstvo. Z dedom, toda brez psov; oni bi preplašili živali in nas z Ujanjem izdali hudobnim možem, ki bi nas pomorili s strupenimi pšicami." "Oh, Rima, ali res ne moreš razumeti? Predaleč Je. In tvoj ubogi ded bi na potu v kakem tujem gozdu omagal od izčrpanosti in | lakote in umrl." "Umrl bi — sUri ded? Potom bi ga pa midva pokrila s palmovimi listi in ga pustila Um. Saj bi ne pustila za seboj deda; samo njegovo truplo bi se povrnilo v prah. On bi iel daleč —- tja, kjer so zvezde. Midva pa bi ne umrla, Um več šla naprej in naprej in naprej." '' r Zdelo se je brezupno, nadaljevati to razpravo. Zato sem molčal in razmišljal o Um, kar sem slišal iz njenih ust — da žive nji podobni ljudje nekje na tei ogromni gozdnati površini, Uko površno raziskani in kjer se nahajajo obsežne pokrajine, kamor še ni stopila belčeva noga. Res je bilo čudno, da nI še noben raziskovalec ali potnik slišal o kakem Ukein plemenu; toda ob moji strani je bila Rima, živ dokaz, da je Uko pleme obstojalo. Nuflo je nemara več vedel kot mi je razodel; meni nI uspelo, dobiti več podatkov od njega na lep način, zgr-da se ga pa nisem hotel lotiti. V očeh Indijancev je pa biU zgolj predmet vraževernega strahu — Dldlneva hči — ln o njenem izvoru niso ničesar vedeli. In ubogo dekle samo je imelo, samo meglen spomin na nekatere besede, ki jih je v otroški dobi čula od matere ln verjetno napak razumela. Medtem ko sem se pečal s temi mislimi, je Rima molče sUla zraven, morda čakajoč, da jI dam odgovor na njene zadnje besede. Čez čas pa se je sklonila k tlom, pobraU kamenček jn ga vrgla tri ali štiri korake daleč. "SI videl, kam Je padel?" je vzkliknila ter se obrniU k meni. "To je na meji Guayane — ali nI? Pojdiva najprej tja." "Rima, kako me tiraš v obup! Midva ne moreva iti tja. Pot vodi skozi divjine, ki so komaj malce znane ljudem — bele lise na zemljevidu --" "Zemljevid? — ne govori o stvareh, katerih ne razumem!" Jaz sem ji na kratko raztolmačil pomen te besede ; svoj namen bi bil dosegel tudi z manj besedami, Uko hitro me je doumela. "Ampak če je U prostor bela lisa", me je zavrnila, "poUm ne veš o nobenih zaprekah, ki bi ovirale pot — o nobeni reki, katere ne bi mogU preplavati ln o nobenih hribih, kakršni ao oni, na katerih stoji Qulto." (Dalje prihodnjič.) bodo, da bi ubiU duh odpora v JugoeUviji in s tem novim zločinom niti za en trenutek niso usUvili velik pohod do zmage, ki prihaja, da prinese izmučenemu svetu pravico in svobodo. N. ... — V ... — Angora, 30. septembra. — Po poročilih tujih vojnih dopisnikov v Angori nemško težko topništvo bombardira vasi v zapad-ni Srbiji v prizadevanju, da za-tre upore srbskih četnikov in da se maščuje zaradi ponavljajočih se napadov. Težko topništvo je popolnoma uničilo dele srbskih vasi Kru-panj, Lužnica in Ljubovka. Hkratu so Nemci zagrozili, da bodo s Topčiderja bombardirali Beograd, če četniki ne bodo prenehali s svojimi nočnimi pohodi, rušenjem ln streljanjem v okolici Beograda. \ Italijani so pričeU z zračnimi napadi tistih vasi v južni ln srednji Srbiji, ki so Jih razvpili kot središča odpora, Nemci pa, kot trdijo poročila, v pomanjkanju bomb za zračne napade uporabljajo težko topništvo. Ve-J like zaloge topovskega streliva (155 mm), ki so jih pripeljali v Beograd v času bojev v Jugoslaviji in Grški, se zdaj uporabljajo v odprti vojni proti Srbom. Po vestih kratkovalovne po-staje v južni Srbiji je število prebivalcev v Skoplju. ki je prej bilo 00,000, zaradi smrtnih obsodb, zapiranja in pobegov preživelih v severno in srednjo Srbijo padlo na 20,000. Ubežniki iz Skoplja se umikajo v gore in pridružujejo četnikom. Poročajo, da so v zadnjih desetih dnevih Paveličevi "vstaši" s pomočjo GesUpa m nemških čet ustreliU več sto Srbov v Bosni. Med žrtvami je tudi Dušan Jefremovič iz ugledne sara jevske srbske rodbine, znani radikalni prvak in narodni delavec. Dušan Jefremovič je fyil zet lastnika paroplovne družbe, g. Petrinoviča m lastnik znanega sarajevskega hoUla "Evropa". Dušan Jefremovič je bil dobro znan mnogim ameriškim potnikom, ki so potovali po Jugoslaviji. Kratkovalovne radiovesti iz Črne gore poročajo, da iuiijani pošiljajo v svoje vojašnice nove divizije težko oboroženih fašističnih in rednih čet z velikim številom topov-in letali "Savoia Marchetti", bombarderji, ki pri-sUjajo in se dvigajo z albanskih ravnin in koprskega zaliva. IU-lijanske bojne ladje so začele obstreljevati dalmatinsko obalo, kjer se ponavljajo izpadi Črnogorcev in Dalmatincev. Po teh vesteh je tretjina Budve porušena z ognjem težkega topništva. - i- London. 30. septembra.—Začetek tretje, še bolj mračne zime v Uj novi svetovni vojni je v znamenju poročil o vsUjah, na-silstvu in krvavih maščevanjih. Vesti iz podjarmljene stare domovine Nov način sverlnstve Nemčije la njenih prisrajčnikov VVaahlngton. D. C.. 2. okt — —Dan 27. muca Je kil težak moralni udarec sa nemški novi red. Srbski narod, ki so se mu pridružili Hrvati m Slovenci, je v dobi našega prerojeva-nja dal hraber odpot Nemčiji in Italiji in pozneje Madžarski le Bolgariji, odpor proti njihovemu novemu redq, ki v resnici pomeni pohlepnost in goepodovalnost. S svojim krstkim, a krvavim odporom je Jugoslavija neprecenljivo koristila zavezniškim bojiščem na Srednjem vzhodu, položaju v Indiji, Iranu. Iraku in Palestini kakor tudi ruakemu odporu proti nemškim napadom. C) tem »o pisal! vsi listi svobodnega sveta, tako tudi severnoameriški liati. ♦ Najbolj!« dokaz, krko reanično je vse to, Je divjaška surovoet. nc&tevilna zverinstva. ki Jih Nemčija. lUlija. Mrdžarska In Bolgarija počno v vseh pokrajinah Jugoalavlje. Toda bombardiranje Uilc Je n«»v način zverinstvn, ki doslej še ni bil zapisan v zgodovini sveU ln ki ga doslej tudi aama nacijaka Nemčija m zagrešila. To je prvič, da je v zasedenem ozemlju neko mesto bilo Uničeno ln bombardirano i najhujšim nemškim u bojnim orožjem "Stu-ka". Užice, okrožno mesto t 12.000 prebivalci—ženami, otroci, sUrč-kl, s šolami, bolnišnicami ln s vsemi mestnimi ustanovami, je uničeno. Užice niao uničene v vojni, ne na bojišču, temveč tisoče kilometrov daleč od bojnih črt. v ozemlju, ki je še šeat mesecev zasedeno s nemško vojsko; ln to v državi, ki je njena vojska bila premagana na bojnem polju ln skoraj vsa odpeljana v ujetnlška taborišča v Nemčijo. Ni dovoljeno bojevati se bret vojne napovedi; kakor drugod so Nemci ln njihovi prisrajčnlkj napadli Jugoslavijo brez vojne napovedi. NI dovoljeno bcvnbiar-dtratl nezavarovanih meet; kakor drugod so Nemci a svojimi ne junaškim i soudeleženci divja ško bombardirali Beograd In druga srbska mesta NI dovoljeno ubijati nedolžnih taloev; ka- kor drugod, vedno v isti družbi, so Nemci ubijaU v Jugoslaviji tudi talce. Nemci ao a svojo družbo kakor drugod mučili ln ubijali ugledne ljudi; pravoeUv-nega škofa PUtona ao ubili na divjaški način; mnogo ln mnogo drugih zločinov ao zagrešili. Kot zadnjega z žalostjo beležimo ne-izzvano ustrelitev uglednega bsograjakega razumnika Dragana Mlllčeviča. Kakor drugod Ntmci ln njihovi pomagačl IU-lljani. Bolgari ln Madžari ropajo, kradejo, delajo naallje. ubijajo . . . Vendar, kakor nikdar doriej; kakor nikjer Nemci v za saden e m ozemlju. Um, kjer se hvalijo, da ao prišli uvajat "nov red", ae maščevalno znesejo zaradi upiranja nerednih čet, ki ae po gozdovih, nad mirnim om. Obkolijo a topništvom, privedejo s bojišč najatrašnejše orožje, kar ga imajo, "Stuke", in s sdruženim ognjem uničijo malo mesto Užice . .. kulturno središče pokrajine, s vsem žitjem Ta novi način zverinatva je moral srbski narod prvi okusiti. Jugoslavija bo tudi U krvavi aločin doatojanatveno zdržala Zblazneli nemški rarod Je \ družbi svojih pomočnikov za-shamoval novo črno stran v debeli knjigi svojih rlcčlnov. Toda ti Meilniki so s Uktin svojim poletjem dosegli samo, da ao še na drug, nov način pokazali svojo (telesnost, a niao doeegli in ne Ta poročila govore o "uporniških" vaseh, porušenih do Ul in o mestih v Jugoslaviji, ki so jih italijanska leUU in bojne ladje zasule s težkimi bombami. Uradna ruska poročevalska družba 'Tass" pravi, da je italijansko bredovje s pomočjo leUl-skih sil zravnalo z zemljo mnoga mesU ln vasi na dalmatinski obali, da bi zadušili upore dalmatinskega prebivalstva, ki je doslej uničilo mnoge italijanske vojašnice. "Tass" pravi, da se je upor Uko razširil, da so biU Nemci prisiljeni posUti še 45,000 vojakov v Jugoslavijo. Potniki, ki prihajajo v Carigrad, pripovedujejo, da so srbeki četniki porušili prpgo Beograd-Niš in da so veliko šUvilo častnikov ju goslovanske vojske poslaH v koncentracijska Uborišča. Nemci so razglasili, da bodo za vsakega ubiUga vojaka v Srbiji ustrelili petdeset do sto srbskih častnikov. Vendar, poudarja "Tass", se uporniško gibanje v Jugoslaviji navzUc maščevalnim ukrepom še dalje bolj širi . . . — V . . . — Veatl U nepokorjene Jugoslavije Nemci so zaprli znanega časnikarja m bivšega načelnika glavnega Tiskovnega urada, Milana Marjanoviča, in ga odvedU v koncentracijsko Uborišče v Nemčijo. Milan Marjanovič je med našimi najboljšimi književniki. V zadnjih letih je skupno z Nikom Bartulovičem izdajal v Beogradu več naprednih Čaaopi-sov, naj omenimo dva najboljša, "Javnost" in "Vidici", Med prvo svetovno vojno je živel v Sev. Ameriki in ae udeleževal narodnega dela pod predsednikom Jugoslovanskega odbora Nikom Grškovičem. Milan Mar-janoVič je prihajal v Sev. Ameriko na obisk tudi po prvi svetovni vojni. Iz 2eneve poročajo, da je v Zagrebu Izginil najboljši Jugoslovanski likovni umetnik, svetovno znani Ivan Meštrovič. Iščejo ga švicarski Rdeči križ in mnoge mednarodne ustanove, a ga ne morejo najti. Razmere v koncentracijskih taboriščih niso povsod enake. Najstrašnejše so one na otoku Pagu. Nekoliko boljše v Gospiču in Delnicah. Povsod pa zmanjkuje hrane. V koncentracijskem taboru v Kerestincu pri Zagrebu so malone vsi zagrebški od vetnlkl. Tam so razmere atraš-ne. Pavellčev policaj Artukovlč je hrvaUklm kmetom sabičal, da smejo prodajat Srbom in Židom svoje pridelke samo od devetih do desetih zjutraj. Pa so se uprli in prodajali vsevprek. Potem so jih pognali z Jelačice-vega trga. Pa so šil in prodajali Srbom od hiše do hiše. Ce ni bi lo denarja, so jim dajali zastonj. Nemški vrhovni policaj v Srbiji je bil Ačimovič. Pa je zbolel. Tako vsaj pravi Budimpe-šU. Zamenjal ga je MIlan Nedlč in Ukoj posUl prošnjo vsem po- WORTHWHILE BOOKS B f LOUIS ADAMIČ M j Amerlea ................................. The Nathre's Keturn From Manr Lsndi.................*..»......, Crsdle of Life.••••.4..........••••«•••••.•••, Grandsoas ........ Ysrnsy's JusUea .. .»8.75 . 2.78 • »., .««••«.»« . . . I I ..'•>.. I > •••••• I By UPTON SINCLAIR World's End------------------------------ Between Two Worlds America« Outpoat _ Bt»m Ckock ..i,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,..,,,,.. Cry for Jastiee...,.......................... Gosllnga ..........a.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, JflRfll ......*>..*......««............*....• Jkearie BiggIna i,..,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Coa| .........,,,«..,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Hoadred Percent Moaey Changers Mammonart Mountaln Clty Oil I "iflU of R«Hiirinn........................... The Wat Parada ............m.............. Tkajr Call Me Oarpenter...^................. OTHER BOOKS ŠŠC ef mfteaMa*ary laa...»».«.•«•••...•• Amerfoa*a W»jr Oat (Norman Thoma«)....... Ivb« (i »»vid Kartner)........................ Kiurllih-Stevene kvader (Dr. t. J. Kara)...... ■sit Matf (W. Liebkaeeht).................. Manaal far Seeiallat 8p*ak*rs W.irkrr« In Amtrieaa Hl.Urjr (Jamas Oneel).. Trtnitjr of Plunder (Aogast Claeaeeas)........ Erolutton ef Prsparty Aneieat Soektjr (Levla H. Morgan) «...............................i • ••••••«•••••••••••»••«....... i .......»»...............««•••........... i ....<•.t..,.. ............. M® ............. ............. JO »40 »JO 2.00 ............. 1J0 ............. 1J0 eaeeeaeaeesee UP !J» LN 1J» i*............ t JO i............. >............. 8J0 .............. i............. uo je leeeeeaegeeeee »eeeeeaeaeeeee eTft ...............71 .........t... ............. ............. »»*»j»....... ............. i............. .7» >...........•. »JO i............. Jo ........... ».................. i i*.......... ORDER FROM: PROLETAREC 2301 SOlLAWNDALE AVE. . . CHICAGO, ILL. David L. Clendenln, tajnik De-Uvake obrambna liga. Id J« bil nedavno ubit v avtni nesreči pri Philllpaburgu, Kana. licijekim in orožruškim postajam, naj ga podpro. V borbi proti komunistom, pravi. V koncentracijskih taboriščih so med drugimi Avgust Cesarec, dr. Kun in Krsto Hegedušič Preden se je senator dr. Ma-žuranič ubil, je napisal pismo. In pravi: "Mažaruniču ne bo nih če prepovedoval, da ne sme govoriti ne s Hrvati, ne v Srbi, ne s Slovenci, ne z naprednjaki, ne z demokrati, ne s prostozidarji, ne z Židi. Mažuraniču ne bo nihče ukazoval, kod naj hodi, kaj naj dela in s kom naj govori!" Po pravilih mednarodnega Rdečega križa morajo vojaki in častniki v ujetniškib taboriščih dobivati isto plačo kot so je imeli v svoji državi. iUlijani puščajo naše vojake in častnike brez denarja in čeato ^ ne. Kar zadeva iin, w 80 naši ljud7vt£r kaj imeh. Pa so iim^i velijo za^H novejšem tečaju", taJco^ da! Ta 'J * mu * Mi ---r 4) ft) la ga m tkt Ft*"* 1 r -...... ^ rM prtpOftie k -»U ti * Čl ***** * ti *