Leto III«, šiev. 8. V Celjuf lorek due 18. sanitaria 1921. Pav&alnl franko. E^SSl i /-\\ / \v* i,ii"'j**^*^^dfl^BffiBH^B^ ^^^^^t^^^^H^i ^^B^^C^m ^^^^^^h^K ^^^^^^^^^^^^^^^0^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^Kt^^^^HI^^^^^^^^^^^^^^' ^^^^^^^^m ^^^^^^^^^L Stanc celoletno 120 K, tnesečno 10 K. — Oglasi zn vsak nun viSinc stolpca 1 K 20 v. Reklama mod tekstom, osmrtnice in zabvale 1 K 50 v. — Posantezna dtevüka staue 1 K. Izhaja vsak lorek, četrtek In soboto. Urednlštvo Strossmajerjeva^ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravn&štvo Strossmajerjeva ul. št. 1. pritlic" je. Telefon St. 65. Račun kr. poStnega čekovncga urada St. 10.066. Presto I ni govor regenta-prestolonaslednika Aleksandra oto svečanl •tvorilvl ustavotvorne skupačine due 14. Jan. 1921. Gg. narodni poslanci! Z božjo mi- lostjo, nesmrtno hrabrostjo, neomajno vdanostjo natoda in s pomočjo naših velikih zaveznikov je dovräeno osvo- bojenje in ujedinjenje našega celokup- nega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti in ki je danes tudi mednarodno pri- znano. Po volitvah v ustavotvorno skupščino, izvršenih v primernem redu \r\ svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. NaSi predniki in mi sploh nismo nikdar mislili na njihovo gra- jenje, ker je vse prejSnje, od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno s&mo v naSe osvobojenje in ujedinjenje, in moj vzviSeni roditelj Nj.Vel.kralj Peter 1. je živel vse svoje življenje v želji in nadi, da doživi ta srečni dan. Ostarel in onemogel, upognjen pod brerneni, ki jih je nosil z narodom za narod, vam po meni pošilja svoi kraljevski po- zdrav. Dobro nam doSli bratjc iz vseh krajev naSe prostranc in mile donio- vine z željo, da srečno vršite svoje velike zgodovinske posle. Orožja ]e storüo svoje delo za danaSnje stanje. Na) ga m-jdrost narodnih poslancev izpopolni in krona! Gg. narodni poslancii Prepritan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvi ustave itneli pred očrni samo splošno dobro našega naroda in da ne boste izgubili \z vida v nobenem tre- notkn, da je ta narod stoletja trpel muke pod sovražniki, ki so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo ter oneinogočili tistanovitev močne države. Zavirali so njegov na- rodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali njegovo kri za oja- čcnje moči osvojiteljev, in sarno p,lo- boka nada, da bo enkrat prišel trcnotek njegovega osvobojenja in narodnega ujedinjenja, ga je vzdržala v življenju. Gg. narodni poslanci! Moje za- upanje v narod je neomajno. On je s svojo poiitično zavestjo na višini na- loge, ki je pred nami. Treba je, da se tn nafoga zavrSi tako, da naša ustava v vseh svojih tistanovah in perspekti- vah. ki jih ustvari, ostane veliU doku- ment nas'ega vsestranskega napred- ka. NaSi pradedi so sc tu naselili in mi smo osvobodill ter prvikrat ujedi- niti na?o narodne pokrajine v eno dr- žnvo. Ta drünva je naše prvo dobro i-,1 naSa najvecja pridebitev. Ustava tma bit? obdana z vseml modcrnlm! Avgust Strindberg.*) \i nižin je prize! Avgust Strindberg, sin dekle. Hlapec po rodu, aristokrat po sreu (saj je bil umetnik), bogat in vseobseien po duhu, ie nosil v sebi elemente porajajočega ' se človeStva, novih neoskrunjenih piasti človoške družbe, ki silijo kviSku s svojimi ne- degeneriranimi voljami in energijami. V Strindbergovi »GospodiČni Juiijj« zmaga hlapec Žan! KakSiia nezasliša- nast za tedanje oficijalno gledaližče, ki ga je štiridesetletni zreü revoHicijo- narec >revolucijoniral do tal. Gori na provincijalnem Švedskem so se na gledali^kih deskah sprehyjali ted&i sam! krajji in princi in vitozi, kveceirw Š.« dobro situirani meSfani, in odigi.t- vaie so se melodramsko gonljive di- tirambskc traged'je tor psevdoklasid- stfčne in psevdcrealistiCne drame. V sreu, Evrope, v Pa:i;:u, pa je tksplo- diralp iz zadušijivega ozračja rwmantike (* 22. Jan. 1849 v Stokhqlmu. t H.njaja 1912. ravnotam.) pogojl trajnostl In nadaljnega raz- voj a. Preizkušajte in določite, gg. po- slanci, te pogoje! V tern so vaše pra- vice in vaša svoboda popolnoma za- jamčene. Jaz obračsm pozornost na enega teh pogojev. Mislim na najvaž- nejše: To je pravica, pravJca vsem deloni našega naroda, pravica vsem verolzpovedanjem, pravica vellklm In nialim, inočnfm In slabim, pravica vsetn, kl nlso našega imerta in ple- mena, pa so naSl sodržavljanl. Raz- voj družbe in države posebno obrača našo pozornost gospodarskl pravlci. SploSno je prepričanje v svetu in sploSna težnja, da je narod vse več in več. Edino tako se ijudska civilizacija za- varuje pred dosedaniimi periodičnimi pretresi. Verska borba med tjudml In narodl Izginja ter stopa v ozadje. Tudi nar dna borba se bo ublažila, toda poostrila se bo gospodarska, ako ne zanesemo v vse mlsH, delo In odnošaje v gospodarskem in so- cljalnem Živfjenju težnfe po pravlci, Tako bo naSa država, zasnovana na popoli.i ravnopravnosti in najširžem Uemokratizmu, omogočua harmonl- Čen razvoj \seh narodnih sil in ustva- rlla pot tudi najsiroma^nejšemu, da B svojim umc m In delom pride do največjiga ugleda v dnižbi In n^j- važnejšega mesta v državl. Gg. narodni poslanci I Verni zapu- ščini, ki so jo nam ostavili mil« naSi padli junaki, je treba, da z ustavo za~ gotovimo naše narodno in državno edinstvo. V to ime naj bo srečno delo ustavotvorne skupščine, naj ga blago- slovi Bog in naj so završi v rsdost tako celokupnega uaSega naroda kakor tudi naših preizkuženih prijateljev ter naj povede na5 celokupni narod v ve- liko in svobodno dobo v svetovni xgodovini. Da živi narod Stbov, Hrvatov in Slovencev! Da živi naša mi la domo- vinal Da žive vsi državljani naSe mla- de domoviiifc! EM. L1LEK. Rayjiuttrivaiija o aktu- iünih državnih in ustav- nih vprašanjih. 1. Kaj Je država, kaj ustava, kaj koustituanta ? Pokojni vseučiliščni profesor dr. Gmnplowicz piše v svojem delu »Ein- novo svtže geslo, nova vrednota. Kot osvajjijoč val se je razlil naturalizem v Evropo in trčil ob njene predsodke. Z intuitivnostjo nmetnika je zaznal Strindbevg ta fluid. In .postavil je na oder hlapca 2ana, to do golega sle- čeno figuro, robustno in proietarsko, kakor iz grobega kamna izsekano, ter nji nasproti eternc, živčno, ari- stokratsko Juli jo. In plebejec je zma- gal tiad aristokratko ... Kritika je za- kričala, oficiialni krogi so obstrmeli, nesrečni avtor je bii dtležen vsega zasmeha, prezira in zaničevanja. A zmaga! je hlapec Žan: zmagal je Strindberg. Zakaj hlapec Žan je Strindberg sjim, Rojen je bii v neznatnih, poni- žujočih nizinerah kot sin malega pro- vincijalnega naroda. In Brandes je de- jal, da ie prokletstvo za pisatelja, če je sin ntalega provincijalnega naroda. Strindberg je premagal to prokletstvo, njegov dinamičnl duh je razmeknil ozke meje domovine. Z ra^.krajajočo redko silo svojega peresr», z brezpri- memo energijo, z drzno impetuozno leitung in das Staatsrecht«, da ni dr2ave brez i.stave. To je res. Ali njegova definicija pojma države in nstave ni ne razumljiva ne točna. »Den Inbegriff der socialen Einrichtungen zum Zwecke der Herstellung einer Rechtsordnung nennen wir Staat' to je njegova kratka definicija države. Dr. Rauchberu, profesor javnega prava na nemški univerzi v Pragi, definira državo v svoji »Oesterreichische Bürger- kunde« z besedami : »Der Staat ist vor allem eine rechtliche Ordnung«. Tudi ta definicija ne pogodi bistva dr- žave, ker imamo n. pr. pri prirodnih narodih države, v katetih ni nobenega pravnega reda, v katerih se ne vlada po pravnem čustvu večine naroda, am- pak po nasilju in samovolii državnega poglavaria in ker država ni nekaj ab- straktnega, ampak živ Organizern, sestoječ" iz treh k o n k r e t n i li delov, namreč iz zemljišča, prebivalstva in oblastnih funkeijonarjev, in samo iz enega abstraktnega elementa, to je neodvisnost gornjih delov od zunanjega sveta. Pojem države je potemtakem se- stavljen od 4 znakov ali elementov. Pod državo imamo razumeti: 1. omejeno z e m l j i § č e ; 2. narod, ki ima pravico, da starrn je na tem zemljiSču; 3. oblast, ki upravlja in vlada s tem zemljiščem in narodom, ki se briga za notranji mir in red in za si- gurnost napram zunanjemu svetu; 4. popolna politiČna neodvis- nost od drugih narodov. Tudi Rauchberg je na str. 18 pri- znal te dele države, čeravno je na drugi strani 19 poc^al pomanjkljivo defini- cijo države. Na str. 1S piSe: »Auch der Staat ist seinem Wesen nach ein ge- sellschaftlicher Verband.....Seine Herrscherge walt ist die höchste im Staatsgebiete . . . und schliesst dieOewalt jedesanderen Staa- tes aufseinemGebieteaus. Die Unterlage der Staatsgewalt ist das Staatsgebiet; seine Bewohner sind das Staatsvolk«. V drugih nemških knjig«h se naštevajo samo trije kon- kretni elementi države. Tako piše Dr. Hans Kelsen, profesor na 'Junajski uni- verzi, v svoii knjigi: »Die Verfassungs- gesetze der Republik Deutschösterreich« na str. 33: »Die drei wesentlichen Elemente des Staates, die völkerrecht- lich für seine Existenz erforderlich sind: Staatsgewalt, Staatsgebiet und Staats< volk ...« Tudi v broSurici »Das Staats- recht« (Miniatur- Bibliothek 66) se pod napisom »Die Erfordernisse des Staa- tes« n^števajo samo: »1. Ein Volk, 2. bojevitostjo, nečuveno odkritostjo in svojim univerzalnim znanjem je postal sin dekle pisatelj svetovnega slovesn, kot človek svetoven problem, s kate- rim se je pečala vsa intelektualna javnost, magnet, ki privlači in odbija, mož, ki se ga syet spominja poleg največjih mož preteklega stoletja. In ko je nekaj let pred vojno ta vekomaj iščoči in vekomaj nemirni duh ugasriii, je bil tako dolgo zaničevani, prezirani In neljubljeni sin dekle pokopan po kraljevsko. — Nemogoče je, deskripttvno na.-'.na- čiti genezo in razvoj Sirindbcjrgovega genija. To ni linij** življenja filistrovega, ki v premi smeri teži k svojemu poln. Njernu ne pade resnica z tieha, da hi jo pobral in sc- obogati! ž njo: vse njegovo življenje je neprekinjena veko- veüna borba. Genij-revolucijonar, ki ruši star« temelje, in zidar, ki stavi nove, 8narhist, ki razkraja človeSko družbo, hreüenef po sintezi vseh osnov globljega, resričn^jStga, pravičnejaega Živiienja, notiarijega inzupanjega. Tem svojim borbam, ki so hkrati seeijalne, Kin Land, 3. Obrigkeit u.Untertanen (?)* Še celo v knjigi »Die Staaten Europas« od Brachelli-ja in Juratschek-a bererno na str. 714: »Seine Elemente (sc. des modernen Staates) sind ein bestimmtes Territorium, auf demselben angesiedelte. Menschen und eine oberste Willens- macht (Staatsgewalt), welcher Land und Leute unterworfen sind«. V vseh teh knjigah je pozabljeno na s amosto j n ost, ki je blstven del države. Zemlja, ki te nima, je samo pokrajina, kakor n. pr. Slovenija, ki ima tudi svoje omejeno zemljišče, svoje prebivalstvo z domovinsko pra- vico, v»n tudi svoje obiasti, ali Slovenija nima ne samostojnosti v notranjem po- litičnem življenju, še manj pa samo- vlastnega nastopa napram zunanjemu svetu. Neki nemški pravniki, pa tudi slo- venski, Se vedno govorijo o podanikih. Teh mi ne poznamo več v pravnih dr- Žavah, ampak samo svobodne dr- Ž a v 1 j a n e. Kaj pomen? beseda ustava? Pod ustavo razumevamo sploSno način ali pa red, po katerem se upravlja v o- bitelji, občini, mestu, deželi, državi ali pa cerkvi. In tako razlikujemo obi- teljsko, občinsko, mestno, deželno. dr- žavno in cerkveno ustavo. Hočemo tu- kaj razpravljati samo o državni usfavi. (Ako beseda »ustava« nima natančneje oznake, potem se razumeva pod njo državna ustava.) Prvo definieijo o njej nam je podal v svoji »PoUtiki« grški filozof Aristotcl. Po njem je u- stava »oni red za države, ki se tiče obiasti, ki mejuie način njihove razdelitve in ki odrejuje, kdo ima biti vladajoči faktor v državi«. h te defi- nieije je razvidno, da jo je Aristotel prikrojil v smislu razvito atenske de- mokraeije. Gumplowicz definira tako pojem ustave: »Unter Verfassung versteht man die dauernde, suf eine still- schweigende oder ausdrückliche Anerkennung seitens der überwiegenden Mehrheit beruhende Gestaltung der gegenseitigen Machtverhältnisse der socialen Bestandteile des Staates«. Ni res, da ima ustava nekaj stalnega. Švicarska ustava se revidira . skoro vsako leto; v Združenih državah se- verne Amerike so menjali ustavo od leta 1789 naprej menda že 10 krat! Tudi ni res, da se ustavna ureditev osniva na tihem pripo7,navanju rned- seboinih družabnih sil. Definicija državne ustave je od- visna od obüke države, oblike vlada- vine. V despotiČni monaihiji je ustava način, kako v svoji vlasli neomejeni verske, umetniške, znanstvene bot be Človeškega intelekta preteklega po!- stoletja, je postavil Strindberg vidna znamenja v svojih avtobiografskih konfesijnh: Sin dekle (1886). Razvoj duSe (1887), Bedakova izpoved (1888), Inferno (1897), Legende (1898), Raz- dvoien (1902) in Samoten (1903). Že po teh naslovih samih si je mogoüe prcdoCiti rast notranjega lica Strind- bergovega. To je prva mladost, ki jedva zaznava umazar.ost in podlost krog sehe, da ju tembolj oWuti, prvp borbe du§e, ki ne najde utehe v pre~ iirani pobožnosti pietizma, razevet umetnika in strahovit srčen poraz, ki mu sledi popoln bankerot vse^a riö'r, traujega in zunanjega 2ivljenja,"'l?(RS od svota v «krivnostno carstyo alki- mijp, magijo in drugih okult.iüh V.^,' swedenborgska zamaknjen.o.st y irafijs-' cendentalne lepote misticlzmä,..^. straS- nojSii rslzcepljer.ost, ki riiejl. nä'bla^r nost, dokler ne pricie veJikji ORroŽfujoČi, mir samotev ki ufyarij.c. '{üJoveka pr,«kem odseku mini- strstva za soc. politiko v Novem Sadu. To bodi možu, ki ga je klerikalna de- Selna vlada lansko leto sredi sezone brez vsakega povoda odstavila in mu dala za naslednika znanega nasilnika Dolenca, ki je zdraviiišče tekom svo- jndi in wr-vdrsra^t last ih h'iä čez K 7.C00 COO. Eden najstarejših slovenskili denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Fcnancipa industrij- [QtHtDiiEbtai ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. cQuDuQhDiiDj Stanje hranilnih vlog čez K 30,000.000. Denarni promet v letu 1920 čez K 300,000.000. \ Edina slovenska specijalna trgovina z barvami In lakl. Agenfura in komf* sijsko podjefie. Iv. %WL JLJ VITA &tiri in pel od »to 4^ |2 |oj? Rezervni xaklad 80.000 K. 401 156-103 Oenarni promet 60,000.000 K. Dr. med. Vladimir Mogilnlcklj, Nadežda Mogll- nickaja javiva vsem sorodmkoni,.pnjatljem in znancrtn prežalostno vest, da je zapustil brata, sestro in naju sin d;'nes, dne 14. januarja pred polnočjo naglc smrti v 131/2 leta starosti. Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 16. tm. ob 4. uri popoldne \z hi5e žalosti na poko- pališče v St. Jurju ob juž. žel. Sv. maša zaduSnica se bode brala v pondeljek, dne 17. tm. v farni cerkvi v St. Jurju ob juž. žel. §t Jurij ib juž. žel, dne 1S. jan. 1921. Za vse dokaze sočutja povodom smrti gospoda Armina Gradisnik-a kakor za zadnjc spremstvo k večnemu počitku se tern potom vsem iskreno zahvaljujcjo žalujoči ostali. Spalna soba moderna, mehka, se ceno proda pri tvrdki Herman, Zg. Ložnica pri Žalcu. Zamenjam 56 1 odgovarfajočo količino trdih drv (do- stavijene na dom) za dobro ohranjen otroSki vozrtuk, Ponudbe pod H. A. na upravniStvo. Urtlar, 62 2-1 mladf, neoženjen, vjeSt i povrtljar- stvu i U7gajanju cviječa tiaži se za odmah. Ponudesuv.etima pače i pre pjsima svjedodžba poslati na Vlaste- (instvo Jalkovec kod Varaždina. Semenska tTgovina AL Korsika v Lfubfiani naznenjii, da je nien cenik za ieto 1921 izSel 'in jo brezplačno na razpoli.RO. Pozor! 61 3-1 Naznanjam cenj. občinstvu, da začnem z dnem 24. januarja 1921 izdelovati _^ ^ • _ S spoštovanjem Oil6. ?ranc Klrac, %F Škofjavas pri Celju. Prodajaika z dobrimi spričevali, se sprejme v tr- govjni /. meSanim blagom M. Berdajs, Maribor. 50 3~1 Prisina haloška in bizeljska uina oddajem radi prcmestitve vinske trp.ovine po ze!o ug'odni ceni v .astni kieti na B;egu St. 9, Celje. Za obiina naro^ila se priporoča: 59 AX. Mittelčič. 3~i Na debelo in drobno kupite ** *jbo5jie pri tvrdki Janko Bovha CeSjc, Kralja Petra c. Celje, pgtpif«, zvexh®, svinčni- ke, pereßö, radirke in vse tVuge šolske in pi» sarnišfee poirebšLine»4i Kmetovalci pozor! Neverjetne uspehe dosežete pri prašičili, govedi !.t. d., ako prime- Sate krmi redilni prašek E^EDlKf Jekarnarja Pkcoli-ja v Ljubijanl. CENE ZMERNE! Hiiiiiu in lii TRGOIfiliA Celje, SCraSta Pefrs c. : se pripqroca za : ^ ronogobrojen obisk. I «POSTREŽBATOČNA! Ivan Sirelec tapetnik v Celju, Samostviiska ul. % Prcvzame vsa tapetarska del«, kakor napravo Žimnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz.- vrSuje točno in ceno. ToCas v zalogi rnorska 205 trava, afrik in žima za modroce. 5U-38 ilud. Zoittič Celje, Kocenova ail. 2 (v bližlnl lioEocivoi's). Izde!ovanje vseli vrst čevljev, od prlprosilti do na|« I viejsSh po dncv- nlti cenah. 2 Staybesio in galao* ' terljsKo Kleparstvo Ant. Joftt« nasl. Celfe, «raflta Petra cesla 6 se priporoöa za lzdelavo vaufeovrutnih stavbonib in ffalantoiijskih del. Kritja r streb, zvonikov, popvavila l3tih, r.-- I pvava »trelovodov ltd. Izvriitcv točma, Oeue ziuarne. Za lzvržena dola «e Jainfii. mjjk prve vrsfe I B «in Jalio oRus^e. ¦ 13: dobivM se pevsod 31 B Prva hrvaiska tvornlca salam, H H suhega mesa In ma t) H ¦ M. Gavrilovič sinovi ¦ ¦ d. d. Petritifa. ¦ fl3 WÜ Prlporoča se tnodna In manufakturna trgovina DRÄGOTIN SIHEC, Celje, 41 Cankarjeva uHca štev, 4 zraven davkarije. 50-2 Ha (IroDiü! B===5= WÄFKO SALMIČ Celje» Nar. dom. Zens mi •» nevesie! PrlporoCam Yarn najcesiejše In najlepüe VellKa zürog; U7, zlafntne srebrnine» uLal l.t.d. 54 i?«p1 ai-ttji iočn , xanes'jHa in po ni/K4ln cenah. ..-