Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gl(l., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji se cona primorno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1'a6. uri popoludno. tev. 34. V Ljubljani, v sobota 12. februvarija 1887. Letni!k Državni zbor. Z Dunaja, 10. februvarija. Jezikovni odsek je predvčeranjera obravnaval Scharschmidov predlog. Prvi je govoril dr. Poklukar ter omenjal, da je sicer Scharschmidov predlog glavni predmet obravnave, da se hoče pa vendar tudi ozirati na Plener-jev predlog, ki je s prvim v tesni zvezi in se ne da dvomiti, da se Pražakov ukaz naslanja na čisto postavno podlago in izvršuje le zakon, ne da bi se smeli Nemci zastran svoje narodnosti vznemirjati, človeku, ki iz daljave opazuje boj med strankami na Češkem, nikakor ne gre v glavo, kako da bi bila nemška narodnost žaljena po ukazu, ki veleva, da naj se v češkem jeziku sodnijam izročene tožbe in vloge tudi pri višji deželni sodniji obravnavajo češki. Nemci jako krivo sodijo, ako mislijo, da se njihovemu jeziku krivica godi, ako se v slučajih, kjer se je čisto neopravičeno vrival, na njegovo mesto v smislu temeljnih državnih zakonov postavi drugi opravičeni jezik. Ne dii se tajiti, da novi ukaz jako pospešuje razsodstvo in justično upravo in da se prihranuje mnogo časa in stroškov. Govoril je z nekim članom Praške višje sodnije, ki mu je zatrjeval, da se ukaz ne izvršuje samo brez zaprek in z lahkoma, ampak da je tudi tolikanj pospešil poslovanje, da koncem preteklega leta ni bilo skoraj nobenih zastankov. Glavna napaka Scharschmido-vega predloga je pa ta, da se nameravana izvršitev § 19. ne ozira na določbe § 19., ampak da prav za prav odstranuje ta paragraf. To potrjuje že naslov nasvetovanega zakona, v kterem se govori o vtrjenji nemškega jezika kot državnega jezika, to potrjujejo posamezne določbe, ki v očitnem nasprotji s § 19. nemškemu jeziku prisvojujejo posebne pravice, ktere se z narodno ravnopravnostjo nikakor ne strinjajo. Ta predlog pa tudi nemškemu jeziku slabo vstreza, ker zbuja upiranje vseh drugih narodnosti in s tem dejansko škodo dela nemškemu jeziku. Šolske raz- mere na Kranjskem, kjer se nemški jezik v slovenskih paralelkah na srednjih šolah podučuje brez sile, pričajo in nedavno ogledovanje Ljubljanske gimnazije po nekem ministerskem sovetniku jasno potrjuje, da je učni vspeh glede nemškega jezika v slovenskih paralelkah večji, kakor v nemških razredih. Dasiravno pa je prepričan, da so načela Scharschmidovega predloga čisto napačna, in da se na njegovi podlagi pravična postava ne da doseči, vendar ne bode glasoval za prestop ua dnevni red, ker misli, da je vprašanje, ki se ima rešiti, za Avstrijo tako važuo in pomenljivo, da se mora njegova rešitev poskušati tudi v slučaju, ko ni ravno verjetna. Tudi z ozirom na nevarne politične okoliščine bode glasoval za Clamov predlog v nadi, da bode morda vendar-le omogočil rešitev tega vprašanja na edino pravi podlagi § 19. Za njim sta govorila levičarja Wurmbrand in Magg, ki je zlasti napadal Pražakov ukaz, dalje Bendel, Plener in Foregger. Vpisani so pa še naslendji govorniki: Rieger, Klaič, Clam-Martinic, Ohrimovič, Zeithammer, Lienbacher, izmed levičarjev pa Weitlof, Chlumecky in Rus. Kakor je bilo posneti iz dosedanjih govorov, levičarji mislijo meuda na to, da bodo pri splošnji obravnavi v zbornici državnemu zboru obrnili hrbet in se podali domu, ako večina zavrže Scharschmidov predlog. Kakor se danes iz Gradca poroča, se nemški klub ruši in se bode večina njegova združila z avstrijsko-nem-škim klubom, da bode soglasno ravnanje tem laglje mogoče; protisemiti pa bodo neki osnovali lastno zvezo in Pernerstorfer če celo pričeti novo socialistično stranko v zbornici in ostati samec, dokler ne dojde kaj več somiselnih tovarišev. Hranilnični odsek imel je včeraj prvo sejo, v kteri je stavil poslanec Vošnjak predlog, da naj se za hranilnice, ki so bile vsled posebnega vladnega dovoljenja ustanovljene pred 1. 1844, osnuje poseben zakon, po kterem bi oskrbovanje takih hranilnic prešlo v last deželnih zastopov. Ta predlog je bil soglasno odobravan od obeh strank , izvzemši liberalnega tirolskega poslanca Angererja, vendar se pa druzega ni še nič sklenilo, kakor, da se pokliče k prihodnji seji vladni zastopnik in vpraša, kaj in kako vlada sodi o Vošnjakovem predlogu. Ako se posreči napraviti tak zakon, bode vstreženo željam, ki so se glede kranjske hranilnice pred dvema letoma razodevale v deželnem zboru. Ausserer in Vošnjak. V današnji seji izročil je poslanec Vošnjak predsedniku dr. Smolki dokaze, da je Ausserer slovenski narod v resnici imenoval „lumpigere Be-volkerung". Dr. Smolka je zbornici naznanil, da je te dokaze od Vošnjaka sprejel, in da si jih vsakdo pri njem lahko ogleda. Prvi je po njih segel dr. Rus, potem pa si jih je ogledalo več drugih poslancev. Ti dokazi so trije listi nemške „Marburger Zeitung-e". V št. 138 z dne 17. novembra 1887 ta list namreč popisuje neko veselico — deutsch-nationale Kneipe — ktere se je vdeležil Ausserer, in precej obširno omenja govora, ki ga je Ausserer pri tisti priliki imel. Priporočal je Nemcem odločnost in povdarjal, da se morajo naseljevati po češkem, Poljskem in Slovenskem. Nekdaj so Slovani segali do Labe in do Inihina na Tirolskem, pa krepki Nemci so jih potisnili nazaj. Enako krepko morajo Nemci tudi sedaj postopati, potem jim ne bo le mogoče spodriniti Poljakov, ampak tudi to . . . mnogo prebivalstvo. Konservativna „Siidsteierische Post" je vprašala, kaj pač po-menjajo pike v omenjenem poročilu „Marb. Ztg.", ki je v št. 141 dne 24. novembra 1S86 odgovorila, da pomenjajo besedo „lumpigere". Ako Ausserer tega izraza ni rabil, naj bi bil toraj raje prijel nemško „Marburger Zeitung", ki mu ta izraz podtika, kakor da je v zadnji seji trditev Vošnjakovo imenoval laž. V tretjem listu „Marburger Zeitung", ki ga je Vošnjak izročil predsedništvu, se v št. 150 dne 15. decembra 1886 nahaja članek, v kterem omenjeni list Slovence imenuje narod z dvajsetimi prsti, to je opice, ne da bi se bilo državno pravd- LISTEK. Domača umetnost. V bukvami Giontinovi izpostavljena je na ogled slika „Wocheiner-Feistritz mit dem Triglav-Gebirge", nach der Natur gezeichnet und gemalt von M. Koželj. G. Koželj je že znan po svojih križevih potih, kterih je že mnogo slikal za razne cerkve na Kranjskem in po freskah, ktere je izvršil v nekterih cerkvah in kapelah. Tu pa je prvič javno pokazal drugo stroko slikarstva, posnel je po naravi Bohin-sko Bistrico z gorovjem okolice na severo-zapadu. Slika je široka 95 cm., visoka 60 cm., povzeta je raz podnožja Črne prsti od juga proti severu; kaže se nam v večernem mraku, ko je solnce že zatonilo, le na vrhovih gora in na obnebje odseva se svit večerni. Obseza gorovje od Pršileca do Koprivnika in sicer v ozadji kažejo se v večernem svitu: De-belivrh, Konjavec, Kopica, Triglav; nekoliko bližej: Draškivrh, Debelapeč, Javoršnica, planina Pokljuka; najspredej pa Rudnica in Babna gora. V podnožji gora se vidi na desnici vas Bitnje, na levici Brod, reka Sava. Na planjavi se nam razprostira vas Bistrica s farno cerkvijo, na levici Cojzov grad, fužine, last kranjske obrtnijske družbe in nekoliko vode Bistrice. Vas Bohinjska je delana prav natančno, tako, da bi lahko spoznal vsak svojo hišo; prav tako so posneta drevesa prav po naravi. Ne bomo natančno opisovali slike iz umetniškega stališča; kolikor je bilo mimo gredoč možno opazovati, je ona partija gora v ozadji žareča se v žarkih zahajočega solnca najboljša; živo se odsevajo žarki na oblakih, kar sliki daje življenje in gotov značaj. — Pokrajine slikati ni lahko. — Brezdušna narava nima svojega posebnega dušnega razpoloženja, toda v svojih oblikah iu v izpreminjajoči se osvitljavi o raznih dnevnih dobah je nalična raznoteremu dušnemu razpoloženju, sposobna je toraj tudi izbujati v ogledovalcu razno voljo, to je, delati ga veselega, tožnega, žalostnega itd. Drugače je to pri slikanji človeških podob. Tu se kaže razpoloženje dušno že na obrazu, zlasti v očesu, v zrcalu dušnem, čegar miren, jasen pogled tako resnično in prozorno odkriva dušni mir; bliskeče oko naznanja jezo ali živahnost duhd; zmišljanje in žalovanje očesa, smehljanje njegovo v solzah tako prozorno odkriva vse gube človeškega srca, njegovo veselje in žalovanje — vse to slikar s svojimi barvami z največjo naravno resničnostjo pokaže na sliki svoji. Pa ne samo to, marveč vse duševno življenje: otroško nedolžnost, deviško čistost srca, veselost žive vere v Boga, mla-deniško srčnost, pešajočo moč starčeka, razne značaje, — vse nam pokaže in predstavlja slikar s svojimi barvami. Vzemimo pa sliko, predstavljajočo kakovo arhitekturo; tudi tu more slikar k nam govoriti, nas postaviti v kakovo gotovo dušno razpoloženje. Se ve, da tu slikar ne sme posneti samo oblik stavbinih, marveč znati mora pokazati pomen te arhitekture za človeka; z okolico, s zrakom mora jo znati pre-stvariti v umetnino. Tudi v pokrajinski sliki mora slikar znati govoriti k ogledovalcu. Ako se slikar postavi v individualno gotovo razmero do narave, more učiniti v ogledovalcu razpoloženje dušno, vsaj nekoliko sorodno njegovemu lastnemu razpoloženju in način, kako on shvati oblike narave, kako jih osvetljuje itd., more napraviti močen umetniški učinek. Ni nam treba omenjati posebej, da slikar, hoteč slikati pokrajine, biti mora dovršeno izurjen v tehniki, poznali mora natančno linearno perspektivo, barve mora imeti popolnoma v svoji oblasti, da more pred* . f s \ č ) ništvo, kakor pristavlja Vošnjak, spotikalo sad takim' psovanjem slovenskega naroda. VHttve. V današnji seji so se najprej vršile nektere volitve, ki sem jih glede nadih zastopnikov omenjal že v zadnjem poročilu. Za namestnika v kontrolno komisijo državnega dolga Bta bila izvoljena ieski poslanec B1 a v k a in nemški konservativec grof B r a n d i s. Za državno sodišče pa so bili nameeto ranjkega poljskega zastopnika Madejskega od desnice priporočani Poljaki: na prvem mestu dr. Z y b 1 i-k i e w i c z, ua drugem mestu dr. S t o j a 1 o v s k i, na tretjem mestu Czajkovski. Levičarji so imeli svojega kandidata, namreč gorenje - avstrijskega poslanca dr. Eignerja, s kterim so pa ostali v manjšini. Bolniške blagajnice. Zadnja točka dnevnega reda je bil načrt o bolniških blagajnicah za delavce. Zoper ta načrt so govorili poslanci Bobizinski, Czajkovski in M a u t h u e r ; zanj pa C h a m i e c . T u r k in A d a m e k. Preden sta govorila Mauthner in Ada-mek, predlagal je poslanec Romaszkan konec splošnje razprave, pa tako tiho, da ga skoraj nihče ni umel, toraj tudi ne zanj glasoval, in da je bil vsled tega konec razprave odklonjen. Glavne določbe dotičnega načrta so te-le: Vsak delavec, ki se mora vsled zakona zavarovati proti nezgodam, se mora zavarovati tudi pri kaki bolniški blagajnici in gospodar je odgovoren za dotične doneske, kterih dve tretjini plačujejo delavci, eno tretjino pa gospodarji. Velikost te premije se ravmi po velikosti delavske plače. Trije krajcarji od goldinarja je najvišji znesek, ki vtegne delavca na leto zadeti. Za ta znesek dobivajo delavci, ako zbole, skoz dvajset tednov, porodnice pa skozi štiri tedne potrebno zdravniško pomoč in 60, oziroma tudi 75 odstotkov svoje dnevne plače. Ta zakon ne veljtl za kmetijske in gozdne delavce, razun za nje, ki delajo s stroji. Vsestransko pa se je priznavala korist takih blagajnic tudi za hlapce, dekle, dninarje itd. ter se je sprejela v zakon neka določba, po kteri bi imela vlada pravico, zavarovanje raztegniti tudi na take delavce. Ali večina je te misli, da so to bolj deželne, kakor državne zadeve, zato se bode nasvetovala in gotovo tudi sprejela taka prememba te določbe, da se deželnim zborom prepušča za kmečke in gozdne delavce osnovati bolniške blagajnice, ako bi se jim potrebno zdelo. Danes se vtegne sploSnja razprava skleniti in pričeti nadrobna obravnava, ki bode trajala dve ali tri seje. Z Dunaju, 12. februvarija. V današnji seji ste se obravnavali zahtevi dveh sodnij, da bi se dovolili sodnijski preiskavi proti poslancema Schonererju in Vašaty-ju. Ker je pa glede obeh pretekel obrok in je zatožbo zoper Schonererja sodnija sama umaknila, državni zbor ni pritrdil omenjeni zahtevi. Včeraj je mestna delegirana sodnija Dunajska nekaj enakega tirjala za-stran poslanca Pattai-ja, ki ga poslanec "VVrabetz zarad nedavno omenjenih dogodkov v zbornici toži zarad žalenja časti. MtfikeNagaJriee. SploSnja obravnava včeraj ni bila dovršena. Po govotu Mauthnerjevem, ki je v resoluciji priporočal ustanovitev zavarovalnega urada, kteremu bi bile podložne vse zavarovalnieq proti nezgodi in vse bolniške blagajnice, je predsednik ob treh popoludne sejo sklenil. Danes se je splošna razprava nadaljevala in sta za dotični zakon govorila Adamak in Kaizel, potem pa poročevalec Bilinski. Kaizel ja naznanil k § 3. premembo, v kteri se bode deželnim zborom prepuščala pravica, ustanovljati bolniške blagajnice za kmečke in gozdarske delavce. Na Solnograškem imajo že tak deželni zakon, ki je bil lani sklenjen in od presvitlega cesarja tudi potrjen. Dotična prememba, kteri se je pa v odseku vlada ustavljala, je tem koristnejša in potrebnejša, ker so razmere v posameznih deželah različne in se more le v deželnih zakonih na nje ozir jemati. Ker je vlada med tem časom pritrdila takemu zakonu za Solno-graško, je upati, da bo pritrdila tudi nameravani premembi, ki enako pravico pridržuje vsem drugim deželam. Ker so se vsi pomisliki in vgovori zoper pretresovani načrt naznanili v splošni razpravi, posebna obravnava menda ne bo dolgo trajala. V današnji seji izročila se je tudi interpelacija dalmatinskih poslancev do kupčijskega ministra, so li doguane z ogersko vlado obravnave zarad po-vzdige knpčijskega mornarstva? Wiii