487 Letnik 41 (2018), št. 2 Ključne besede: ar hi vi, zgodo vina t ele vizije, medicina, TV -pr ogr am, zdr a v stv ene or g anizacije A bstr act Key-words: ar chi v es, hist ory of t ele vision, medicine, TV pr ogr amme, health or g anizations 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.25:654.197(497.4) UDK 654.197(497.4):61 Pr ejet o: 29. 9. 2018 Živa dediščina – filmski zapisi o medicini v arhivu TV Slovenija JO ŽICA HAFNER ar hi vistk a r azisk o v alk a TV Slo v enija – Služba za ar hi vir anje in dok umentacijo K olod v orsk a 2–4, SI-1000 Ljubljana e-pošta: jozica.hafner@rtv slo.si Izvleček Ar hi v T ele vizije Slo v enija je bil ustano v ljen ist očasno k ot sama TV , ki je začela s v oj r edni pr ogr am oddajati leta 1958 in odtlej hr ani gr adi v o na r azličnih no - silcih: filmsk em tr ak u, magnet osk opskih tr ak o vih, analognih in digitalnih k a - setah, hr ani tudi f ot ogr afije in t ek st o vno gr adi v o v seh oddaj, v današnjem času pa gr adi v o v digitalni obliki na str ežnikih. Medicina je že od v seg a začetk a za - st opana v TV -pr ogr amu k ot str ok a, znanost , ki naj g ledalca poučuje, inf ormir a, oza v ešča; hr animo pa tudi oddaje in prispe v k e o r azličnih zdr a v stv enih usta - no v ah, njiho vi deja vnosti, or g anizir anosti, t eža v ah, pa portr et e ug lednih zdr a - v stv enih dela v ce v , njiho v e dosežk e ali uspehe slo v ensk e medicine nasploh. TV Slo v enija pa je v s v oj pr ogr am u vrščala tudi tuje dok umentarne oddaje in pri - spe v k e s podr očja medicine, saj so tudi tuje agencije r edno pošiljale prispe v k e o medicinskih dosežkih po s v etu, odkritjih ali pr oblemih na t em podr očju. Abstract LIVING HERIT A GE - FILM REC ORDINGS ON MEDICINE IN THE AR CHIVES OF TV SL O VENIA The ar chi v es of TV Slo v enia w er e established at the same time as T ele vi - sion in Slo v enia itself. Its r egular pr ogr amme first br oadcast ed in 1958 and has been k eeping ar chi v es on v arious media fr om then on: film, magnetic tapes, analogue and digital tapes, phot ogr aphs as w ell, t e xt mat erial of all pr ogr ammes, and no w ada y s mat erial in a digital f orm on serv ers. Since the beginning, medicine has been pr esent in the TV pr ogr amme, as a pr of ession, science that should t each, inf orm and r aise a w ar eness; ar chi v es also k eep pr ogr ammes about v arious health car e institutions, their acti vities, or g ani - sation, pr oblems, portr aits of r espect ed healthcar e w or k ers, their achie v e - ments, as w ell as success of Slo v enian medicine in gener al. In its pr ogr amme, TV Slo v enia also included f or eign documentary films and pr ogr ammes in medicine, because f or eign agencies ha v e been r egular l y sending pr ogr ammes about medicine achie v ements all o v er the w or ld, disco v eries or pr oblems r e - g ar ding the field of medicine. 488 Jožica Hafner: Ži v a dediščina – filmski zapisi o medicini v ar hi vu TV Slo v enija, str . 487–494 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Predstavitev arhiva TV Slovenija 1 Ar hi v T ele vizije Slo v enija je bil ustano v ljen ist očasno k ot sama t ele vizija. Če t or ej ne št ejemo ek sperimentalnih oddaj iz leta 1957, obstaja od okt obr a 1958, k o je začela r edno pr ed v ajati s v oje oddaje. Odtlej hr animo v se gr adi v o lastne pr oduk cije na r azličnih nosilcih. Star ej - še gr adi v o hr animo na A V -zapisu: filmsk em tr ak u, magnet osk opskih tr ak o vih, analognih in digitalnih k asetah, hr animo pa tudi f ot ogr afije in t ek st o vno gr adi v o (sinopsisi, por očila, snemalne knjige, scenariji …); v današnjem času ar hi vir amo oddaje v digitalni obliki na str ežnikih. V se gr adi v o naj bi bilo hitr o in enosta v - no dost opno upor abnik om, pr ed v sem našim a vt orjem in no vinarjem, saj z njim pr a viloma ponazorijo in obog atijo s v oje prispe v k e in oddaje. Ar hi vir amo oddaje v lastni pr oduk ciji v seh ur edništ e v: inf ormati vneg a, k ulturno-umetnišk eg a, športneg a, r azv edrilneg a in se v eda izobr aže v alneg a, k amor sodijo tudi oddaje o medicini. K er se je t ele vizija u v elja vila k ot no v in pomemben medij, lahk o v Kr oniki R TV g lede njeneg a mota pr eber emo: »TV pro- gram mora biti odraz našega življenja in naše stvarnosti in mora v čim večji meri posredovati kulturne vrednote, ki so na voljo prebivalcem republiškega centra tj. Ljubljane, čim širšemu krogu prebivalcev .« 2 Če izr azimo v št e vilk ah, v TV -ar hi vu danes hr animo: • 170 tisoč enot pisneg a gr adi v a (sr ajčk e, snemalne knjige, t ek sti, dialog list e, scenosledi – tudi zelo pomembno za oddaje, kjer se r azen t ek sta ni ohr anilo nič drugeg a) za domače in nek at er e tuje oddaje; pisne sr ajčk e, ukinjene k onec leta 2013, zdaj elektr onsk e; • KF – gr adi v o na filmsk em tr ak u : 16.100 filmo v (oddaje, prispe v ki, do l. 1968 tudi TV -obzornik); • KF D – 5501 prispe v ek na filmsk em tr ak u: za TV Dnevnik, Obzornik, Zrno … ; • v0KF – 7757 oddaj, prispe v k o v – sur o v o, nemontir ano gr adi v o na film - sk em tr ak u (zelo isk ano), tudi prispe v ki tujih agencij: Visnews, UPI, Spiegel , rusk e, poljsk e, fr ancosk e in druge, ki so pošiljale gr adi v o od začetk a TV ; • V KA D – 8500 dne vnoinf ormati vnih oddaj na k asetah (TV Dnevnik , Po- ročila , Odmevi – do mar ca 1990 le nek at eri prispe v ki, pot em v celoti v dogo v oru z od go v ornim ur ednik om in dir ekt orjem TV) in še 77 oddaj Slo- venske kronike ter Pozdrav Sloveniji ; • MGS – 26.451 ar hi vir anih od daj v seh ur edništ e v na kasetah (SP , digitalne, IMX, HD); • V KA – 4 500 ar hi vir anih odd aj v seh ur edništ e v na k asetah; • 0VKA – 11.665 kaset z neobja v ljenim gr adi v om in prispe v ki tujih agencij (Visnews , Reuters , Spiegel , Deutsche Welle , Japan Video Topic , Swiss World …); • P AM – 2770 pr esnetih enocolskih magnet osk opo v (od leta 1965 do 1989; dr agoceno gr adi v o, ki so g a začeli pr esnema v ati na SP -k aset e in ar hi vir ati leta 1991 (pr ej v domeni posameznih ur edništ e v , dosti brisaneg a); • V PR – 10 tisoč enocolskih tr ak o v , ar hi vir anih in pr esnetih na k aset e pri - bližno četrtina; • FNF – 9327 f ot oneg at i vi lajk af ormat : izjemno dr agocena zbir k a f ot ogr afij od začetk a TV (tudi oddaje, ki niso ohr anjene, se lahk o s pomočjo t ek sta in f ot ogr afij r ek onstruir ajo); • FNF 6 – 3127 f ot oneg ati v o v f ormata 6 x 6 , tudi iz začetk o v TV . 1 Prisp e v ek je nastal v okviru prv e t ematsk e št e vilk e publik acije Ar hi vi v letu 2018 (letnik 41, št . 1), ki je imela naslo v Ustvarjalci, skrbniki in uporabniki arhivskega gradiva zdravstvu na Slovenskem . K er žal spomladi ni ug ledal luči s v eta, g a obja v ljamo v drugi št e vilki let ošnjeg a letnik a. 2 Zorn: Kr onik a R TV Ljubljana, 1 957. 489 Letnik 41 (2018), št. 2 T udi če oddaja ni ohr anjena (v ži v o, brisana), jo lahk o r ek onstruir amo s pomočjo t ek sta, tudi f ot ogr afij (primer – prispe v ek v TVD). Hr animo namr eč tudi prispe v k e, celo oddaje tuje pr oduk cije, saj so vrst o let , še posebej pa ob nastank u naše TV , tuje agencije pošiljale s v oje prispe v k e: Visnews – Reuters, Sovjetska T V, BCINA, UPTIN, USIS, fr ancosk a, š vicarsk a, japonsk a TV , vzhodno- in zahodnonem - šk a D W , poljsk a in druge. Sk or aj 50 let smo ar hi vir ali no vice agencije Visnew s, da - nes R eut ers, s k at erimi smo širšo ja vnost seznanjali s političnim, gospodarskim, k ulturnim dog ajanjem po s v etu in dosežki na podr očju znanosti, tudi medicine. V zadnjih letih (pr a vzapr a v od leta 2013) ar hi vir amo digitalne zapise, ki jih hr animo na str ežnik u ali v naši knjižnici L T O . Leta 20 15 smo začeli digitalizir ati filmsk o gr adi v o, pr ak sa bo pok azala, k at er e so prio rit et e na t em podr očju. Izk azalo se je, da so analogne k aset e v pr ecej slabem stanju – na njih so pomembni zapisi, oddaje iz obdobja r azpada Jugosla vije in ključni dogodki iz časa slo v ensk e osamos v ojitv e: prv e v olitv e, ple - biscit leta 1990, v ojna za Slo v enijo in priznanje. Način arhiviranja K o je od daja k ončana, posne ta in pr ed v ajana, prinese na v adno tajnica r e - žije ali sam a vt or v TV -ar hi v v se gr adi v o, ki obseg a: nosilec (KF , VKA, str ežnik) in t ek st o vni del (por očilo s t ehničnimi podatki, t ek st , sinopsis, scenosled, scenarij, snemalna knjig a, dialog lista ). Ar hi vist , ki gr adi v o pr e vzame, označi nosilec z za - por edno št e vilk o, oddajo ali prispe v ek pog leda, iz t ek st o vneg a dela pa r azber e v se podatk e, da lahk o napr a vi kr at ek po vzet ek. V zadnjem času, k o ar hi vir amo v digitalni obliki, dobimo v se podatk e na str ežnik u, kjer pr a v tak o popišemo v se - bino, pr a vzapr a v v se pomembne k adr e. Identifik acija gr adi v a, ki nima podatk o v in smo g a prid obili od zunanjih sodela v ce v ali iz ukinj eneg a filmsk eg a labor a - t orija (npr .: ginek ološk a oper acija pr of. dr . F r anca No v ak a). V se naj bi bilo hitr o in enosta vno dost opno upor abnik om, pr ed v sem našim a vt orjem in no vinarjem, saj z gr adi v om na v adno ponazorijo in obog atijo s v oje prispe v k e in oddaje. Klasifikacija Gr adi v o r azvrščamo po last nem klasifik acijsk em sist emu v sebin– šifr ah; Sist em je r azd eljen na podr očja, ki g a naša TV pokri v a, na notr anjo in zunanjo pr oblematik o, skr atk a v se dog ajanje doma in po s v etu. Notr anja pr oblematik a obseg a podr očja: politik a, gospodarstv o, k ultur a, znanost , t ehnik a, šport , med - nar odna pa ista podr očja po v seh drža v ah s v eta, pa tu di r azlične mednar odne or g anizacije po s v etu in posameznih celinah. Gr adi v o lahk o iščemo po t ej kla - sifik aciji in po kr aju, datumu (kr onološk o), osebah … Omogočeno je t or ej v eč načino v isk anja želeneg a gr adi v a. T ak način od leta 1989 upor abljamo tudi pri r ačunalnišk em sist emu ar hi vir anja in g a še nadaljujemo, čepr a v naši str ok o vn - jaki inf ormacijsk o t ehnologijo niso r a vno na v dušeni. Že ob samem začetku je bil eden osnovnih poslanstev TV, da gledalca izobražuje in mu širi obzorj a in prav zato je tudi medicina že od vsega začetka zastopana v TV -pr ogr amu k ot str ok a, znanost , ki naj g ledalca poučuje, inf ormir a, oza v ešča; hr animo pa tudi oddaje in prispe v k e o r azličnih zdr a v stv enih ustano - v ah, njiho vi deja vnosti, or g anizir anosti, tudi zdr a v stv enih t eža v ah, pa portr et e ug lednih zdr a v stv enih dela v ce v , njiho v e dosežk e ali uspehe slo v ensk e medicine nasploh. TV Slo v enija je v s v oj pr ogr am u vrščala tudi tuj e dok umentarne oddaje in prispe v k e s podr očja medicine. Medicina je v našem ar hi vu klasificir ana na d v a načina: Najpr ej so oddaj e in prispe v ki r azvrščeni pod šifro N 10, k amor sodi pr oblematik a s podr očja zd r a v stv a v Slo v eniji (pr ej v Jugosla viji); medicina k ot znanost pa je r azvrščena pod šifr o N 35/18. 490 Jožica Hafner: Ži v a dediščina – filmski zapisi o medicini v ar hi vu TV Slo v enija, str . 487–494 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Primer: N 10 ZDRA V S TV O – splošno, k ak o v ost življenja N 10/1 zdr a v stv ene or g anizacije, društv a (zdr a vniš k e zbornice, k ongr esi, društv a) N 10/2 zdr a v stv ene ustano v e – splošno (zak onodaja, načrti) N 10/2 /1 bol nišnice, zdr a v stv eni domo vi, ambulant e (or g anizacija, k adri, gr adnje) N 10/2/2 zdr a vilišča (ur edit e v , ponudba, zdr a v ljenja) N 10/2/3 lek arne, tudi zasebne N 10/2/4 zasebno zdr a v stv o N 10/3 ja vna higiena, sanitarna inšpek cija N 10/4 zaščita mat er e in otr ok a (zdr a v stv ena), otr ošk e jasli šolsk e k uhinje N 10/5 množične in nalezlji v e bolezni (tudi AIDS), alk oholizem, mamila, k a - jenje – samo v Slo v eniji (por očanja o r azličnih nalezl ji vih boleznih, učink o vit ost cepljenja) N 10/6 zobozdr a v stv o N 10/6/1 zasebno zobozdr a v stv o – od 1. 9. 1994 Medicina k ot znanost spada pod 35/18 (ločeno od npr . psihologije) N 35/18 medicina, st omat ologija, f armace vtik a, psihiatrija N 35/18/1 alt ernati vna medicina T udi zd r a v stv o v posameznih drža v ah ima s v ojo klasi fik acijsk o oznak o, pr a v tak o k ot mednar odne zdr a v stv ene or g anizacije, npr .: Z3 WHO (W or ld health or g anization) – r azširjenost r azličnih bolezni po s v etu, zdr a vniki br ez meja, bolezni in zdr a v stv o na v ojnih območjih, epidemije (ebola, ptičja gripa, AIDS), biološk o in k emično or ožje XYZ (ime drža v e) 8/10 – medicina, skr b za zdr a vje in zdr a v stv ene ustano v e, epidemije P osebej so opr edeljeni soci alna politik a, zdr a v stv eno za v ar o v anje, in v a - lidi, ostar eli in otr oci. Vrste oddaj s področja medicine in zdravstva Oddaje in tudi prispe v ki, nastali v lastni pr oduk ciji TV Slo v enija, so posk u - šali prik azati delo medicinsk eg a osebja, dosežk e na podr očju zdr a v ljenja r azlič - nih bol ezni, še posebej tistih, ki so izjemno r azširjene (r ak), pa tudi no vih, ki so se poja vile, npr . AIDS v začetk u 80. let; por očali so o prvi umetni oploditvi na s v etu in v Slo v eniji, uspehih plastične kirur gije in drugih podr očij. Pr edsta vili so no v e apar atur e, ki so jih r azvijali na naših inštitutih, njiho v o upor abo in pomoč pri diagnosticir anju. Gledalci so se lahk o seznanili s pr oblematik o zdr a v stv enih za v odo v , k ot je pomanjk anje pr ost or o v , gr adnja no vih bolnišnic, oddelk o v , zdr a - v stv enih domo v , pa k ak o je or g anizir ana zdr a v stv ena os kr ba odr aslih, otr ok, in - v alido v , ostar elih … • Prispevki: Naj v ečkr at v dne vnoinf ormati vnih odd ajah, k ot so TV Dne vnik, TV Obzornik , ki jih lahk o spr emljat e še danes; žal so zdaj pogost ejše t eme r azlične af er e v zdr a v stvu (zdr a vnišk e napak e, t ožbe, k orupcija, sta v k e, žilne opornice, oper acijsk e mize …), medt em k o v star ejših prispe v kih spr emljamo dosežk e v sami str oki, pa tudi na podr očju or g anizir anosti zdr a v stv a. Prvi samost ojni prisp e v ki na filmsk em tr ak u iz leta 1958: Železna pljuča in drugi medicinski aparati s podobnim učinkom, Novi materiali za umetne žile , no v a očala (prispe v ek tuje agencije). 491 Letnik 41 (2018), št. 2 • Prenosi: Ti so bili najp ogost ejši pr ed v sem v prvih letih TV , zdaj jih sk or aj ni v eč. Se v eda je zdaj v prv em planu etični k odek s, t emu je no vinarstv o in por očanje za v ezano, še zlasti na podr očju zdr a v stv a, saj mor a spo - št o v ati vr ednot e g ledalce v , zasebnost it d. R edni TV -pr ogr am se je ur adno začel okt o - br a 1958, 3. okt obr a pa so pr edsta vili prv o oddajo s podr očja medicine, in sicer Ope - r acijo k olk a. Dosežk e na podr očju medicine, domače in tuje, pr ed v sem diagnosticir anja in no vih t ehno - logij, so pr eds ta v ljali v odda jah Po sledeh napred- ka, Spekter, Spoznano neznano, Znanost in mi. • Ciklusi oddaj , kjer so sodelo v ali domači str ok o vnjaki; npr .: Dosežki slovenske kirur- gije, Kvaliteta življenja, Čustva, Človek za človeka, Od refleksa do logike, Psihoterapi- ja, Skrivnost življenja, Sodobna medicina, Nalezljive bolezni, Možgani, Zobozdravstvo, Spolne bolezni niso zatrte, Veliki dosežki slovenske kirurgije, Volja je pot – alkohol, Zdravilne vode … • Svetovalne oddaje in serije , ki so g ledalcem posr edo v ale nas v et e, k ot so: Nega bolnika na domu, Da ne bi bolelo (najobširnejša in najdlje tr ajajoča – od 1987 do 1997, tj. 10 let), Prva pomoč, Dietna prehrana, Zdravila – človekov prijatelj ali sovražnik, Recept za zdravo življenje, Zdravo življenje, Otrok in zdravje, Otroške nalezljive bolezni, Spolna vzgoja in bolezni, Študij na univerzi – me- dicina, Pred izbiro poklica – poklici v zdrav- stvu, V temnem okraju (zasvojenosti), Pre- hrana dojenčka … • Tuje oddaje in serije : Človekovo telo , nemš - k a serija, ki je nazorno pr edsta vila delo - v anje posameznih or g ano v; Zgodovina medicine , pr a v tak o nemšk a oddaja, in št e - vilne t ematsk e oddaje o sodobnih t egobah in boleznih člo v eštv a, nešt eti prispe v ki tujih agencij, ki smo jih v ključe v ali v s v o - je oddaje (o zdr a v ljenju r ak a vih obolenj, odkritjih na podr očju diagnostik e, t ehnik e – ul tr azv ok, magnetna r eson anca, r ačunal - nišk a t omogr afija, laserski in lapar osk op - ski posegi it d.). Našt eli bi lahk o posamezn e t ematsk e in portr etne odd aje, prispe v k e in r eportaže o na - ših zdr a v stv enih ustano v ah, njiho v em r azv oju, no v ogr adnjah (npr . Stank o Kristl – ar hit ekt Uni - Snemanje operacije srca, 1960. Vir: Arhiv TV Slovenija. Snemanje oddaje Otrok in zdravje: Zlatenica, 1967. Vir: Arhiv TV Slovenija. 492 Jožica Hafner: Ži v a dediščina – filmski zapisi o medicini v ar hi vu TV Slo v enija, str . 487–494 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections v erzit etneg a kliničneg a centr a in v sa kr onologija o t em), Int ervju – pogo v ori z znanimi domačimi in tujimi zdr a v stv enimi dela v ci (pr of. dr . Andr ej O . Ž upančič, dr . Vikt or F r ankl, dr . Janez in Le v Milčinski in drugi). Oddaj, ki danes go v orijo o zdr a v stvu in medicini, ni pr a v v elik o, pr a vza - pr a v jih je v elik o manj k ot jih je bilo pr ejšnja desetletja. V oddajah T ur bulenca, Ugriznimo znanost , pa tudi P olnočni klub v odit elji odpir ajo nek at er e manj zna - ne, v časih tudi k očlji v e t eme, pa tudi aktualna vpr ašanja, ki so pr ecej drug ačna od nek danjih. T udi tuje dok umentarne oddaje, ki jih TV Slo v enija izbir a in pr ed - v aja, go v orijo o aktualnih t emah, na v adno o pr o v ok ati vnih vpr ašanjih s podr o - čja med icine (alt ernati v a, homeopatija, par apsihologija, f armace vtsk a industri - ja in njena za v ajanja …). Še v edno pa izpolnjuje s v oje poslanstv o nacionalneg a medija. Kak o dolgo še? Zaključek T ele vizija je v s v ojih šest des etih letih opr a vila izjemno pomembno v logo na podr očju medicine r a vno zar adi t eg a neposr edneg a stik a z g ledalcem. Če po - mislimo na prv a leta njeneg a delo v anja, je z besedo in pr ed v sem slik o prinesla ne le zanimi v osti, t em v eč v v eliki meri ljudi poučila o medicini. Lahk o r ečemo, da je od igr ala tudi int er akti vno v logo, saj so zlasti v s v et o v alnih oddajah lahk o g ledalci sodelo v ali z vpr ašanji in pobudami. K ot opažamo, smo imeli v prvih de - setletjih v elik o v eč oddaj s t eg a podr očja, v eč gost o v str ok o vnjak o v , int enzi vneje smo spr emljali dognanja in r azv oj. Se v eda je dandanes na v oljo ogr omno dru - g ačnih, moder nejših načino v inf ormir anja, pr ed v sem splet in r azlična družbena omr ežja. Je pa lahk o t o d v or ezen meč, saj si ljudje zar adi r azličnih inf ormacij, ki si jih sami poiščejo, tudi po s v oje r azlag ajo r azlične bolezni, lastne t eža v e. Še posebej je to opazno med mladimi, ki jih televizija v klasičnem smislu seveda ne pritegne, mogoče le njeni spletni portali. V se gr adi v o o medicini, ki g a hr a - ni naš ar hi v , naj bi bilo hitr o in enosta vno dost opno upor abnik om, pr ed v sem našim a vt orjem in no vinarjem, saj z njim na v adno ponazorijo in obog atijo s v o - je prisp e v k e in oddaje, pa se v eda tudi zunanjim r azisk o v alcem. Ne samo da bi tak o lahk o pr euče v ali medicino, njen r azv oj, napr edek, zdr a v stv ene ustano v e doma in po s v etu, ar hi v TV je tudi odr az v eč k ot polst oletneg a dog ajanja na t em podr očju. V pog led v domače in tuje oddaje ali prispe v k e s podr očja medicine pok aže v eč k ot zanimi v spekt er r azličnih znanstv enih, t ehničnih in tudi etičnih prizade v anj, ki so v elik o pomenile za člo v ek a. LITERATURA Zorn, Jo že: Kronika RTV Ljubljana, 1956-1968 [r ok opis]. Muzejsk a zbir k a R TV Ljubljana. VIRI IN LITERA TURA 493 Letnik 41 (2018), št. 2 LIVING HERIT A GE - FILM REC ORDINGS ON MEDICINE IN THE AR CHIVES OF TV SL O VENIA T ele vision has pla y ed an e xt r emel y important r ole in the field of medicine in its sixty y ears of br oadcasting, pr ecisel y because of the dir ect contact with view ers. As f ar as its first y ears of w or king ar e concerne d, it had not onl y tr ans - mitt ed int er es ting f acts thr oug h w or ds and pictur e, bu t also t o a gr eat e xt ent a certain degr ee of kno w ledge in the field of medicine among people. It is said that it has also pla y ed an int er acti v e r ole, because especiall y in counselling pr o - gr ammes view ers could participat e b y asking questions and tak e an initiati v e t o pr opose a certain t opic. It has been noticed that in the first decades ther e w er e man y mor e pr ogr ammes r eg ar ding this t opic, mor e guests, e xperts, disco v eries and de v elopment w er e of a gr eat er importance. No w ada y s, of course, a lot of v arious, mor e modern w a y s of inf orming ar e a v ailable, pr edominantl y int ernet and diff er ent social netw or k s. This can also be a doubl e-edged s w or d, because people w ho look f or inf ormation b y themsel v es, can e xplain diff er ent diseases and pr oblems in their o wn w a y s. This is especiall y see n among the y outh w ho ar e not attr act ed t o t ele visio n in a classic sense, but per haps onl y t o its portals. All mat erial on medicine that is k ept in our ar chi v es shou ld be quickl y and easil y accessible t o users, mainl y t o our authors and journalists, so that the y can illus - tr at e and impr o v e their pr ogr ammes, and of course also t o e xt ernal r esear ch - ers. No t onl y that w e can stud y medicine, its de v elopment , pr ogr ess, health car e institutions her e and ar ound the w or ld in such a w a y - The TV ar chi v es ar e also the r eflection of mor e than a half-century old actions in this field. An insig ht int o local and f or eign pr ogr ammes r eg ar ding medicine sho w s mor e than an int er est - ing spectrum of v arious scientific, t echnical and also ethical eff orts that w er e of a gr eat meaning t o human. SUMMAR Y