posamezna Številka 6 din
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 22.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
»TRBOVLJE«, 5. JUNIJA 1952
Letošnji proračun okraja Trboolje
Na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora Trbovlje je bil sprejet med drugim tudi proračun okraja za leto 1952. Prav tako so na tem zasedanju izvolili Svet za gospodarstvo, v katerem so znani gospodarski strokovnjaki.
Pred dnevi se je sešel gospodarski svet prvikrat, ki si je zadal naloge za svoje nadaljnje delo. Na tej seji so bili izvoljeni razni odbori, v katere so pritegnili razne gospodarske izvedence.
Gospodarski svet je ob tej priliki obravnaval okrajni proračun v podrob-
REZERVNI OFICIR)! V TRBOVLJAH SO PRIDNO NA DELU
Klub rezervnih oficirjev v Trbov-. Ijah je na delu. Po ustanovnem občnem zboru so si trboveljski rezervni oficirji zadali nalogo Ureditev klubskega prostora. Otvoritev kluba je bila v soboto, 31. maja, v rudniški restavraciji na Vodah. Klub je lepo urejen ter obsega knjižnico z vojaško strokovnimi in beletrističnimi knjigami.
Večina rezervnih oficirjev na področju mestne občine Trbovlje se je že vključila v oficirsko združenje. Pretekli teden so imeli rezervni oficirji zanimivo predavanje; vsak je dobil nalogo, ti jo mora izvršiti pismeno. Za 5 julij imajo rezervni oficirji v načrtu zlet na Kum, ki bo združen v vojaško nalogo. '
nosti. Proračun za leto 1952 znaša
169.500.000	din dohodkov fn prav toliko izdatkov. Glavni vir proračunskih dohodkov je udeležba OLO in občinskih odborov na družbenem prispevku, ki da 79% vseh dohodkov proračuna. Proračunski izdatki okraja znašajo din 115,117.000, izdatki občinskih ljudskih odborov pa 54,437.000 din. Največja denarna postavka v izdatkih odpade na stroške za ljudsko zdravstvo in sicer
46.244.000	din. Iz tega se zrcali skrb ljudske oblasti za zdravje naših delovnih ljudi, saj se posveča zdravju delovnega človeka največja briga. Na drugem mestu so izdatki za prosveto, ki znašajo v okrajiem merilu 28,805.000 din, v proračunih občinskih odborov pa 7 milijonov.
Stroški za državno upravo so se letos znatno znižali. Tako znašajo ti izdatki v okrajnem proračunu 12,850.000 din, v proračunu občin pa 14,357.000 din, ter so letos za preko 10 milijonov dinarjev manjši. Ta prihranek rezul-tira iz formiranja večjih občin in s tem v zvezi z znižanjem državnega ad-
Tudi za socialno zaščito je določen precejšen znesek in sicer v okrajnem proračunu 12,503.000 din, v proračunu občin pa 7,780.000 din. Za vzdrževanje cest je predvideno v okrajnem merilu
5.768.000	din, v proračunu občinskih odborov pa 1,997.000 din.
Za investicije določa okrajni proračun 3 milijone din, proračun občin pa
15.300.000	din. Za komunalno dejavnost je vnešen v proračun občinskih ljudskih odborov znesek 6,400.000 din. Poleg tega je predvidena še proračunska rezerva.
Diskusija o proračunu je bila živahna. Tako se je na tej seji popravilo nesorazmerje v razporeditvi sredstev in sicer za komunalno dejavnost. Ta nesorazmerja so nastala predvsem po predlogu proračunov mestnih občinskih ljudskih odborov Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Prav tako so ob tej priliki odpravili nesorazmerja pri izdatkih za šole.
Letošnji proračun okraja Trbovlje je odraz velike skrbi in prizadevanja naše ljudske oblasti za blaginjo delov-
ministrativnega aparata. Ta prihranek | nega človeka, zato so v proračunu naj-se bo uporabil za zvišanje proračun- i večji zneski za zdravstvo, prosveto in skih postavk za zdravstvo in prosveto. I socialno zaščito.
Hrastmške žene v ptedkongiesnem tekmovanju
Pozivu trboveljskih žena na predkongresno tekmovanje so se hrastniške žene takoj odzvale ter dosegajo v tem tekmovanju že lepe uspehe.
Katri za uredile* pokojninskega vprašanla
Pretekli četrtek je zasedal v Beogradu Svet za ljudsko zdravje in socialno Politiko pri zvezni vladi, ki je obravnaval uredbe in načrte o pokojninskem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter uredbe o soc. zavarovanju ljudi v svobodnih poklicih. Na tem zasedanju je bil sprejet nadalje osnutek navodil za izvedbo organizacije soc. zavarovanja.
Po novi uredbi o upokojitvi delavcev in uslužbencev se bo pokojninski sistem prilagodil novim plačam. Ustva-r'ti je treba možnosti za izenačenje starih in novih pokojnin. Uredba mora zagotoviti kar najbolj pravično odmer-lanje pokojnin.
Pokojninska osnova se je doslej določala po plačah v državni upravi in gospodarstvu. Zaradi takega sistema so bile pokojnine zelo različne. Po načrtu bove uredbe pa bi bila osnoven kriterij za določanje pokojninske osnove službena leta in kvalifikacija. Plača kot izključna podlaga za določitev pokojnine je po novem načrtu izločena, kor je njena višina glede na plačne 'onde podjetij in novi plačni sistem spremenljiva. Pri določanju pokojninskih osnov bi se plača jemala v poštev le v izjemnih primerih, ki jih določa uredba. Po osnutku nove uredbe bi bilo v bodoče okrog 20 pokojninskih osnov °d 4000 do 20.000 din.
Pri reviziji starih pokojnin bi veljala pri delavcu kot podlaga za pokojnino službena leta in -kvalifikacija.
Uslužbenci, ki jim je pokojnina določena po zakonu o ugotovitvi pravice do pokojnine, bodo prevedeni na nove penzije tako, da bo za vsako pokojninsko osnovo določen ustrezni pokojninski razred. Uslužbenci pa, ki so bili upokojeni po prevedbi v nazive leta 1947, bodo razvrščeni v pokojninske razrede po nazivu in strokovni sposobnosti.
Na ta način bi bilo mogoče izenačiti vse upokojence z enakimi leti službe, kvalifikacijami in nazivi ter ne bi bilo pomembnejših razlik od teh, ki so bili upokojeni sedij. Načela takega pokojninskega sistema bi bila enotna za osebne in družinske upokojence.
Osnutek uredbe o zavarovanju oseb v svobodnih poklicih pa pravi, da so ti ljudje lahko socialno zavarovani, če njihove organizacije — združenja, zbornice itd. — sklenejo tako pogodbo z republiškim zavodom za 60C. zavarovanje. Mišljene so osebe, ki opravljajo zasebne poklice — odvetniki, inženirji, zdravniki, babice, obrtniki itd. — prav tako tudi književniki, umetniki, kinematografska osebja ter vsi ostali, ki niso v delovnem razmerju, katerih delo pa je družbeno koristno, na primer nosači, raznašalci itd.
Navodila za izvedbo organizacije soc. zavarovanja, katerih načrt je že sprejet, bodo natanko določala, kako je treba izvajati pred nedavnim sprejeto uredbo o organizaciji službe za začasno gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja.
IZ ŽIVLJENJA HRASTNIŠKIH STEKLARJEV
„ . v steklarni v Hrastniku tekmujejo kar »Veriga«, sedaj pa pripravljajo igro »Rdeče Pndno v delavskem upravljanju podjetja, rože«. To igro bodo uprizorili na izletu
................ »Svobode« v Trbovljah, kjer bodo meseca
avgusta prosvetne prireditve v okrajnem
to tekmovanje se trudi celotni sindikalni g°b°r, prav tako pa seveda tudi delavski vet in upravni odbor tovarne.
Hrastniška steklarna se 1e meseca marca tekmovanju kolektivov Slovenije uvrstila ‘a drugo mesto. V tem delovnem kolektivu se člani SKUD »Jožeta Justa« zelo polt.?.^1 kulturno-prosvetnemu delu. Pred ratklm so se člani tega društva odločili, rvh*se kot celota vključijo v »Svobodo«. }j_Dcnl Zbor SKUD bo predvidoma meseca
Junija.
8ai	posveča vso skrb mlademu kadru,
2r v tamkajšnji prosvetno-glasbeni šoli mladih gojencev. Za Titov rojstni dan
q,	Psiredlll skupno z nižjo gimnazijo in fluv i o Solo v Hrastniku .glasbeno pro-
“Kcijo posameznikov in celote.
.Moški zbor se vedno bolj liri, sa) Je na ,.~Y? pridobil 12 članov. Aktivna Je nadalje v* klarska godba na pihala, ki sodeluje na
°tkestPr°SlaVah _ prldnl pa 80 tudl prl
r,	n Tvfll dramska družina Je delavna; nasto-
“ Je z uspehom s Flnžgarjevo dramo
Predavanja v Zagorju
Zagorju so vsakih štirinajst dni pre-thi»u a v seminarju, ki ga Je priredila Kokon,!? za Ideološko vzgojo pri mestnem tunueJu KPS. Seminar obiskujejo vodilni dei» onarh množičnih organizacij, društev, JetHV?klh svetov tn upravnih odborov pod-ter mestneea občinskega ljudskega od-
.	-- mestnega občinskega ljudskega
.“>• Načrt, ki ga Je izdelala komisija,
do-
_________________ predavanj; prvo Je
Potnn,10- tnaja tov. Ferdo Ferluga, ki Je v 1« r , tih obrazložil govor maršala Tita bilo ... hSfesu študentov. Na seminarju Je po Hudi. Zaradi tega Je tudi razgovor ki J"redavanju zajel vrsto raznih vprašanj, neposredni zvezi z ob-
loča u
Ibiel 'I.prvcm ciklusu 20
*avna,X PbSfednl ali vnavavo snovjo.
vtočmug,° predavanje Je bilo 19. maja. Na-PbraJl Je bilo 54. Tov. Anton Kocbek Je Plan,, av®l Kidričev ekspoze o družbenem debata Po Dredavanju Je sledila zelo živahna
teku0prvlh dveh predavanjih sodeč bi Za VDr.> se obiskovalci seminarja zanimajo Preda„; ,nla. ki so se obravnavala v obeh Poznei«^*1- Med samim predavanjem in biarglf® v diskusiji se poslušalcem razbistri ^Prašan, ra nejasna misel o tem in onem Jelo kr?J,u' Razumljivo Je, da Je ta seminar i*tlčn0 ,,1'ten, saj vzgaja te funkcionarje po-IPlhiačiii Ideološko. Ob taki vzgoji bodo laže .oblen? nafilm delovnim kolektivom razne '*t«sni*?b', ki se porajajo v naši bitki za enle demokratizma in socializma.
merilu.
Pa ne samo v kulturnem, tudi v delu v proizvodnji dosegajo hrastniški steklarji uspehe, saj se Izdelki te tovarne na trgu vedno bolj uveljavljajo. Pred kratkim so Izdelali dva nova predmeta za široko potrošnjo. Izboljšali so kakovost svojih izdelkov, saj v zadnjem času od kupcev ni nobenih pritožb.
Pred dnevi Je zasedal delavski svet te tovarne, kjer Je obravnaval nov tarifni pravilnik. Delavski svet je pravilnik sprejel in vanj vnesel nekatere dodatke, ki so Jih predlagali posamezni člani sveta. Ta pravilnik bo veljal samo tri mesece, ln sicer na predlog upravnega odbora sindikata, ki Je zasedal drugi dan — to pa zaradi tega, ker
indu-
Predvsem so si žene AFZ zadale nalogo pomagati ženi-delavki. Ker je v hrastniški steklarni ob času pereč problem vprašanje tamkajšnjega samskega doma, ki naj bo urejen ločeno za moške in ženske, so žene AFŽ že stopile v stik z upravnim odborom tovarne, da se to vprašanje zadovoljivo reši.
Posebno skrb posvečajo hrastniške žene v predkongresnem tekmovanju vključitvi žena v Društvo prijateljev mladine. Do kongresa hočejo žene pridobiti za to društvo 300 članov. Tudi starčke in starke, ki žive v Okrajnem domu onemoglih v Loki pri Zidanem mostu, bodo hrastniške žene obiskale in pogostile.
Važno nalogo so si žene v Hrastniku zadale v tem, da vrše na terenu agitacijo med materami za obisk posvetovalnice za noseče in doječe matere.
V času tekmovanja imajo v načrtu tudi več zdravstvenih predavanj o osebni higieni Vse žene, ki imajo veselje za kulturno delo, se bodo vključile v novosnujoče se društvo »Svoboda«. V tem društvu nameravajo hrastniške žene ustanoviti ženski pevski zbor.
DRUŽINA, TEMELJNA SKRB
letošnjega tedna matere in otroka
Teden matere in otroka v Zagorju
V predkongresnem tekmovanju so se članice AFŽ v Zagorju že izkazale. Po njihovem prizadevanju je bil že 15. maja odprt otroški vrtec na zagorski osnovni šoli; vrtec obiskuje 40 otrok dopoldne in 40 popoldne. Dne 29. maja je bil v Zagorju završen trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je opravilo 18 tečajnic. V kratkem se začneta v Zagorju dva štirinajstdnevna tečaja za vkuhavanje.
Tudi na Teden matere in otroka so se zagorske žene dobro pripravile. Na seji AFZ in Društva prijateljev mladine
so izdelali delovni načrt za Teden matere in otroka. Po tem načrtu so izvedli 1. junija lutkovno predstavo za otroke. Žene bodo obiskale otroke brez staršev in jih obdarile. Dne 28. maja so priredile zdravstveno-vzgojno predavanje. Dne 5. junija bo šahovsko tekmovanje med zagorskimi šolami. Trije najboljši pionirji dobe lepa darila. V nedeljo 8. junija bodo razna športna tekmovanja pionirjev, popoldne pa otroško rajanje z bogato založenim sejmom.
Pionirji iz Litije so med najboljšimi pevci
v okraju Ljubljana-okolica
Na rojstni dan maršala Tita je povabil okrajni svet za prosveto vse gimnazijske pevske zbore na slavnostni koncert na Vrhniko. Povabilu se je odzvalo devet pevskih zborov. Ta dan je bila Vrhnika, Cankarjev rojstni kraj, v znamenju 500 mladih gostov iz vseh delov obširnega okraja Ljubljana-okolica. Prišli so tudi predstavniki ljudske oblasti, med drugim tov. Dobnikar, predsednik sveta za prosveto, tov. Jaka Žagar in tovarišica Pavla Janeževa, zastopnica okrajne organizacije AFZ, tov. Rafael Ajlec v imenu republiškega odbora Ljudske prosvete in drugi. S posameznimi pionirskimi zbori so prišli tudi celotni profesorski kolektivi. Opazna pa je bila odsotnost Vrhničanov. Dvorano Cankarjevega doma so napolnili v glavnem le gostje: mladi pevci in njihovi spremljevalci. Od Vrhničanov pa so bili navzoči le redki. Organizacijo prehrane vse te mlade sto-glave družbe je vodil agilni tov. učitelj Slavko Vuk.
Oceniti vseh devet nastopajočih zbo-bov z enotnim merilom je težavno. Saj so nekatere gimnazije bolj številne in
so tarifne postavke v ostali steklarski indu- otareiSp kakor ririiep Nekateri crimna-strijl mnogo višje. Prevladovalo Je mnenje, i,Starejše Kakor aruge. nekateri gimna
da bo praksa pokazala razvoj tega vprašanja. | Zljskl zbori SO Sl izposodili pevce Z do-
r	**>:fi 7''	'7" ’"'***’'*'*■	7
Zastopnik maršala Tita, podpolkovnik JLA tovariš Franc Pokovec, botroval trinajstemu otroku rudarja Franca Taškarja v Zagorju
mačih osnovnih šol. Na nekaterih gimnazijah imajo poklicne pevovodje, medtem ko na drugih učnih zavodih poučujejo pevski pouk in vodijo zbore le priložnostni predmetni učitelji. Prav iz teh in še drugih razlogov je težko določiti pravilno lestvico nastopajočih zborov. Vendar je bilo opaziti, da so bili med tremi najboljšimi zbori Borovničani, pod vodstvom Staneta Novačana, Logatčani pod taktirko tov. Lojzeta Velkavrha, in Litijani, ki jih vodi tov. Vereno Korošec.
Koncert so uvedli združeni pevski zbori ob spremljevanju mladinskega orkestra, ki ga vodi šolski inšpektor tov. Marijan Binter iz Ljubljane. Pod njegovo taktirko so pevci in zbor izvajali v počastitev Maršalovega rojstnega dne Simonitijevo »Pesem o Titu« in Pahorjevo »Koračnico«. Uvodno besedo o pomenu koncerta in dneva je spregovoril tov. Mirko Leder iz Litije.
Ostali del sporeda so izpolnili še Polhovgrajčani, ki jih vodi tov. Vlado Voglar, Ižanci tov. Mare Vidrove, pevci iz Preske pod vodstvom tov. Marije
Brazove, pevci iz Sostrega s pevovod-kinjo tov. Jan Mileno, ter pevci iz Črnuč. Zaključno točko so izvedli domačini Vrhničani, ki jih vodi tov. Stane Habe.
Vsi poslušalci smo imeli lep dan, saj tolikšnega števila pevcev pionirjev v našem obširnem ljubljansko okoliškem okraju še nismo čuli. Lanski koncert v Preski je bil prvi korak, letos smo že napredovali. Gotovo bo nastop v prihodnjem letu še boljši in številnejši, saj šteje po novi razdelitvi naš okraj kar 19 gimnazij. Koncert v Titovo proslavo je dokazal, da polagajo pevovodje vso pozornost pevski vzgoji. Smo torej na pravi poti, saj je petje vrlina slovenskega ljudstva.
Popoldne so si mladi izletniki ogledali Cankarjev rojstni dom in druge vrhniške zanimivosti. V Močilniku pa so si izletniki privoščili nekaj ur prijetnega razvedrila, sklepali so poznanstva in se razigrano zabavali. Po naporih zadnjih dni, ko so se povsod požrtvovalno pripravljali na koncert, so to tudi zaslužili. Ta koncert si okrajni svet za prosveto uvrsti za svoj pomemben uspeh.	J. Z.
Številnim našim pionirjem in pionirkam je še v dobrem spominu lanskoletno letovanje, ki ga je organiziral Svet za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje v raznih krajih. Tudi letos bo naša deca letovala v času šolskih počitnic. V ta namen se je prejšnji teden sešla pri Svetu za prosveto in kulturo posebna komisija, ki je napravila načrt za letošnje letovanje mladine. Ta komisija si je zadala kot prvo nalogo preskrbo potrebnih finančnih sredstev, poiskanje primernih krajev za letovanje oziroma taborjenje ter skrb za pravilno izbiro otrok za ta oddih. Pomagali pa bodo seveda tudi pri organizaciji letovanj in taborjenj otrok iz drugih krajev v našem Zasavju kakor tudi pri organizaciji centralnih letovanj.
Letošnje leto bodo priredili v trboveljskem okraju dnevna ter tedenska ozir. štirinajstdnevna taborjenja. Organizacijo dnevnih letovanj prevzame-
nih in sicer 57% v industrijskih bonih, 43% pa v gotovini. Pri dnevnih letovanjih lahko skrbe za hrano tudi starši sami. Pomoč pri organizaciji in prehrani otrok so obljubile članice AFZ.
Komisija je nadalje sklenila, da tudi letos organizira skupno kopanje otrok v bazenu trboveljske kopalnice in v Hrastniku. Storjeni so že potrebni koraki pri mestnih občinah Trbovlje in Hrastnik, da bi otroci proti primerni odškodnini imeli vstop v kopalnico pod skupnim nadzorstvom.
Letos bodo prišli posebno do izraza enodnevni izleti ozir. letovanja na Kumu, Mrzlici, Kalu in Sv. Gori. Prav tako pa bodo naši otroci tudi letošnje poletje letovali na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Nekaj otrok bo verjetno odšlo tudi na morje in to v republiškem merilu. Vsi otroci bodo seveda predhodno zdravniško pregledani, prav tako pa morajo starši dati prlvo-
jo sveti pionirskih odredov ter planin- ljenje za letovanje oziroma taborjenje
ska in taborniška društva. Vzdrževalni stroški otrok bodo v rokah organizatorjev letovanj, kjer bodo starši lahko plačevali svoje prispevke v denarju in bo-
svojih otrok. V okrajnem merilu bodo letos nadalje taborjenja pionirjev, ki jih bodo organizirala naša taborniška društva.
IZPRED SODIŠČA
Vlomilska tolpa je dobila zasluženo plačJo


80-lctnica Gasilskega društvo v Radečah
Za njim je povzel besedo tov. Leopold Burkeljc. V lepem govoru je poudaril velik pomen gasilstva ter požrtvovalnost njenovih članov, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč svojim sodržavljanom v nesreči in stiski. V imenu OGZ je čestital članom društva k dolgoletnemu nesebičnemu delu. Nato je v imenu Gasilske zveze izročil tov. Stefanu Korenu in tov. Alojzu Lindiču zlato odlikovanje za njuno 45-letno požrtvovalno in nesebično gasilsko delo, srebrno odlikovanje pa so dobili za 25-letno zvesto delo v gasilskih vrstah tovariši Viktor Vran-kar. Vinko Tabor, Karl Plevel, Albin Jazbec, Leopold Debelak, Henrik Sotler in Jože Kranjšek. Vsi Radečani iskreno čestitajo tem odlikovancem.
Nato je tov. Burkeljc izročil spričevala o strojniškem izpitu štirim tovarišem. Društvo ima sedaj dovolj izprašanih strojnikov.
Za mestno občino Radeče, mestni komite KP ter za množične organizacije je govoril še predsednik mestne občine tov. Ferči Miler. Tudi ta je naglasil v svojih besedah velik pomen
POSLEDICE POMANJKLJIVE VZGOJE
Okrajno sodišče v Trbovljah je Imelo v letošnjem letu pri kazenskih obravnavah proti mladoletnikom že večkrat priložnost ugotoviti, da prihajajo tl mladi ljudje pred sodišče v glavnem zaradi tega, ker so starši opustili nad njimi nadzorstvo ter jih niso vzgajali, kot bi se spodobilo, ne posvečajo jim potrebne pazljivosti, ki je pri mladoletnih otrocih potrebna.
Zaradi take pomanjkljive vzgoje se Je prtfd kratkim zagovarjala pred sodiščem obtoženka, ki je šla na neki krajevni ljudski odbor; tam sl je pod pretvezo, da jih bo izročila neki osebi, prisvojila njene industrijske bone. Prav tako si je prilastila še denar te stranke. Cez nekaj dni je pri neki kmetici vzela žensko obleko, češ da mora k svojemu fantu na obisk, pri drugi kmetici pa Je vzela srebrno verižico z obeskom.
Mladoletnica je storjena dejanja priznala. Sodišče je spoznalo, da je obtoženka sicer svojeglava in navihana, vendar pa je vsa kazniva dejanja storila, ker sta oče ln mati opuščala nad njo potrebno nadzorstvo oz. Je nista v danih primerih kaznovala, prav tako pa tudi ni posvečal tej mladoletnici potrebno pazljivost Svet za soc. skrbstvo. Nihče se ni menil zanjo, da bi Jo navadil na spodobno preživljanje, i Glede na te okoliščine Je sodišče prišlo 1 do sklepa, da se obtoženka odda v vzgojno-poboljševalnl dom; tam bo dobila potrebno vzgojo, ki je pri svojih starših ni imela.
Upravne volitve v južni in severni Italiji so pokazale znaten napredek desnice. Tako so združeni fašisti in monarhisti zmagali v Neaplju, Bariju in drugih juž-noitalijanskih mestih. Demokristjani so v Rimu s težavo odnesli zmago pred kominformisti in desničarskim blokom. V splošnem so bile povezave list zelo pestre. V 47 občinah so na skupnih listah nastopili celo kominformisti in neofašisti ali monarhisti.
*
Prejšnji teden so podpisali v Parizu pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Podpisali so tudi protokole o vzajemni pomoči držav organizacije atlantskega pakta in članic evropske obrambne skupnosti ter dogovor o vzajemni varnosti med temi državami in Anglijo. Iz Pariza poročajo, da bo štela evropska vojska milijon in 250.000 mož.<
*
V Pariz je prispel novi vrhovni poveljnik atlantskih sil general Mattheiv Ridgway. Pariška policija je ob njegovem prihodu podvzela potrebne varnostne ukrepe, vendar se je na poti z letališča skozi Pariz pripetil majhen incident. Komunistični župan nekega pariškega predmestja je ob mimohodu generalovega spremstva hotel skočiti na cesto in protestirati proti prihodu generala Ridgwaya, vendar ga je policija v zadnjem trenutku zadržala.
*
Ameriški izvoz žitaric se je v zadnjih desetih mesecih povečal za dva milijona ton v primeri z istim obdobjem lanskega leta, ko je znašal 14,831.000 ton. Na evropske dežele odpade 52 odstotkov celotnega ameriškega žitnega izvoza, 31 odstotkov pa na Indijo in Japonsko. '
Italijanska vlada išče razloge za zaostritev odnosov z Jugoslavijo. Italijanska vlada je uradno zahtevala odpoklic jugoslovanskega vojaškega atašeja polkovnika Kodriča iz Rima, baje zaradi žalitve italijanske vojske na kongresu rezervnih oficirjev v Beogradu. V merodajnih krogih v Beogradu so mnenja, da je bil nedavno s pomočjo italijanskega dirigiranega tiska z uradne italijanske strani izvršen umazan napad na osebo polk. Kodriča z namenom, da bi tudi ta napad služil italijanski vladi kot razlog za njegov odpoklic in z namenom, da se zaostrijo medsebojni' odnosi.
* . .
Odpoklic italijanskega vojaškega atašeja iz Beograda. Z utemeljitvijo, da je izpolnil svojo misijo, je italijanska vlada odpoklicala svojega vojnega atašeja v Beogradu, polk. Giuseppa Massaiolia. Kakor znano, je beograjsko časopisje pred kratkim priobčilo podatke, da• je bil Mas-saioli med špansko državljansko vojno v italijanskem ekspedicijskem korpusu na strani Franca, nato pa je kot častnik Mussolinijeve armade sodeloval v fašističnem pohodu in okupaciji Albanije in Grčije. Končno je bil Mas-saioli kot načelnik štaba neke italijanske divizije v sestavi ekspedicijskega korpusa generala Mes-se na vzhodnem bojišču.
in doma
Izdelan je prednačrt ustavnega zakona o zveznih, republiških in avtonomnih organih oblasti. Po tem prednačrtu naj bi bila ljudska skupščina sestavljena iz Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev, volili pa bi jo za 4 leta. Najvišji organ ljudske skupščine je Prezidij in ima od 30 do 45 članov. Predsednika republike volijo po prednačrtu iz vrst poslancev, ki so izvoljeni za člane Prezidija. Prednačrt določa, da bo predsednik republike hkrati tudi predsednik Prezidija in vrhovni poveljnik oboroženih sil.
*
Na rojstni dan maršala Tita so izročili prometu novo železniško progo Skoplje—Tetovo—Go-stivar v dolžini nad 65 km. Nova proga bo nadomestila »miniaturno« železnico Skoplje - Gostivar -Ohrid, ki ima samo 60 cm širine. Nova železniška proga je velikega pomena za industrializacijo gornje Vardarske doline, kjer nastajajo poleg razvitega kmetijstva tudi prva velika industrijska podjetja.
*
Pred dnevi je pričela veljati odredba vlade FLRJ o popustih v gostinstvu med letnim dopustom. Kakor znano, znaša ta popust v turistični sezlji 40 odstotkov, izven sezone pa 60 odstotkov. Osebe, ki so si z odredbo pridobile pravico do popusta, bodo izrabile popust j potrdilom, da so na letnem dopustu. To potrdilo izdajo delavcem in uslužbencem sindikalne podružnice, overovi ga pa vodja podjetja, ustanove ali urada. Vsakemu koristniku se izda toliko potrdil, v kolikor obratih ali okrevališčih želi prebiti letni dopust.
TUDI GASILCI NA BREGU SO PRAZNOVALI ROJSTNI DAN MARŠALA TITA
Zadnja nedelja v maju je bila določena za proslavo Dneva gasilstva. Ker pa je bil tega dne tudi rojstni dan maršala Tita, je Prostovoljno gasilsko društvo na Bregu organiziralo prireditev večjega obsega. Razveseljivo je, da se je te slovesnosti udeležilo veliko število članov in članic, posebno močno pa je bila zastopana mladina. Pa tudi starejši gasilski veterani so prišli na to slavje, kar je treba pozdraviti.
Spored proslave je bil skrbno pripravljen in zanimiv, posebno pazljiva pa je bila pri pouku in vajah mladina. Ob koncu programa je bilo tekmovanje desetin, ki so si ga ogledali tudi ostali vaščani ter pokazali rastoče zanimanje za gasilstvo.
Po tej prireditvi je sledil skupen odhod na bližnji hrib na gasilsko zabavo. Ob tej priliki je govoril predsednik tov. Zevnikar o pomenu gasilstva v naši socialistični domovini. Tov. predsednik je poudaril, da je ta slovesnost še tem pomembnejša, ker praznujemo na njej 60-letnico maršala Tita, ki nam ni priboril samo zmage nad sovražnikom, marveč nam je z novo družbeno ureditvijo dal možnost svobodnega življenja. Med veselim popevanjem partizanskih pesmi so v večernih urah vsi odšli na zborno mesto gasilcev, kjer je bil razhod članov in članic.
Mlademu in agilnemu gasilskemu društvu želimo še mnogo uspehov.
S. B.
ZASAVSKI VESTNIK V VSAKO HIŠO!
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila dne 27. in 28. maja obravnava proti mladi vlomilski tolpi, ki je dolgo strašila po Trbovljah ter odnašala razne aparate, radio aparate, motorje in podobno.
Pred sodiščem so se znašli 22-letni Janko Volčanšek, strugar iz CRD v Trbovljah, Slavko Jerman in Silvo Možina, prav tako iz Trbovelj, obtožena pa je bila tudi Trbo-veljčanka Jožica Seiko, ki je pomagala skrivati nakraden material.
Preko vsega lanskega leta je bila ta mlada triperesna deteljica na delu. Pokradla je več radio aparatov, motornih koles, elektromotorjev, električnih vrtalnih kladiv, žarnic, specialnega jekla itd. Vrednost vsega ukradenega materiala se ceni na okrog 1 milijon dinarjev.
Dolgo ni bilo mogoče dognati, kdo je pri teh vlomih in tatvinah na delu. Budno-
Tudi 31-letni Vilko Repovž iz Radeč (Svibno) bo imel 5 let časa premišljevati, ali je bolje, če živiš pošteno ali da si lopov.
28. maja t. 1. se je ta obtoženec zagovarjal za svoje grehe pred okrožnim sodiščem v Celju zaradi raznih prestopkov proti ljudskemu premoženju.
Vilko Repovž je bil nepoboljšljiv tič. Bil Je v celjskih zaporih zaradi nedovoljenega pobega čez mejo v marcu letošnjega leta. Ko je kazen odslužil, je bil poslan domov. Komaj pa je prišel iz zapora, že je napravil novo faloterijo; Silvo Možina, ki je bil v Celju v preiskovalnem zaporu, mu je dal zimsko suknjo, da bi Jo nesel njegovim staršem v Trbovlje. Namesto da bi napravil, kakor ga Je Možina naprosil, je Repovž to suknjo kratkomalo prodal.
To Je bil nekak uvod v nove pregrehe. Dne 4. aprila Je prišel Repovž v Jelovo pri Radečah k posestniku Antonu Zupanu. Predstavil se je tamkaj kot organ Ljudske milice in zahteval od Antona Zupana denar, ki da ga Je imel pri njem shranjenega neki Rudolf Repovž. Ker pa se je posestnik Zupan branil in dejal, da nima nikakega denarja, mu Je Vilko Repovž zagrozil, da bo napravil preiskavo. Posestnik Zupan se mu ni upiral. Sel Je po denar in mu izročil 13.000 din. Repovž mu je dal potrdilo, na katero se Je podpisal kot Ivan Medvešek, organ Ljudske milice. Na potrdilo je napisal tudi številke bankovcev.
Nekaj dni nato se Je Vilko Repovž že znašel v Trbovljah, kjer Je iskal nove žrtve. Tako Je prišel 9. aprila malo pred polnočjo v rudniško restavracijo na Vodah. 'Tam Je nekaj popil. Ko se je uslužbenka restavracije, tov. Štefka Jelen, spravljala domov, JI je Repovž dejal, da je tudi on tamkaj doma. Ker Je imela s seboj denar, JI je to spremstvo prišlo kar prav. Repovž Je spremljal Štefko Jelen do njenega stanovanja. Tam jo Je vrgel na tla in ji iztrgal aktovko, v kateri je imela preko 24.000 din. Nekaj dni nato so Repovža že prijeli ln tudi denar je Štefka Jelen dobila nazaj.
Za svoje lopovščine je Vilko Repovž dobil 5 let zapora, vendar se je ob Izreku kazni precej cinično izrazil, »češ da ne bo nikoli presedel pet let.«
DEJAL JE, DA JE PREMALO ZASLUŽIL
Pred sodiščem se je nadalje zagovarjal Hadžo Toporan, delavec »Betona« v Zagorju, ki Je izkoristil odsotnost nekega delavca.
Meseca aprila si je obtoženec prisvojil od nekeega delavca par moških nizkih čevljev, par nogavic, nalivno pero, suknjič in copate. Obtoženec se Je skušal zagovarjati, češ da je premalo zaslužil, da bi se spodobno oblekel.
Sodišče pa tega naivnega zagovora seveda ni moglo upoštevati, ker Je ugotovilo, da je bil zaslužek obtoženca večji, kot pa je sam navedel, poleg tega pa so bili z njim v službi drugi delavci, ki so manj zaslužili kot on, a so vendar spodobno živeli. Videti
Beth IVathson je bila dobra duša, ioda lačna je bila in listnica iz svinjskega usnja, ki je gledala iz žepa na hlačali moža, ki je hodil pred njo po veliki trgovini, je dražila njeno poželenje.
Tudi zeblo jo je; premalo je bila oblečena, toda ničesar drugega ni imela, da bi dela nase. Obredla je že sedemnajst posredovalnic za službo, a brez uspeha.
Ni prišla v trgovino nakupovat, saj v svoji stari, ponošeni ročni torbici ni imela niti toliko denarja, da bi za eno noč plačala sobo; prišla je le, da bi se o topli trgovini malo ogrela, kajti zeblo jo je v mozeg in kosti.
Trudila se je, da ne bi gledala listnice, toda ta je tako vabljivo kukala izza škricev na suknji tega človeka; videti je bilo, da mu bo zdaj zdaj padla na tla. Cena obleke, ki jo je nosil, bi njej zadoščala za šest mesecev življenja — ob diamantu pa, ki ga je imel na prstu, bi lahko živela tri leta.
Tesno je šla za listnico. Prizadevala si je, da je ne bi videla in gledala je po ljudeh okoli sebe; prijazna, majhna, stara gospa je bila med njimi, dvoje s ceneno eleganco oblečenih deklet, ki sta živahno brbljali med seboj.
Letošnje leto praznuje Prostovoljno gasilsko društvo v Radečah svojo 80-letnico. Društvo je najstarejše gasilsko društvo v trboveljskem okraju in eno izmed najstarejših v Sloveniji sploh. To je vsekakor pomemben jubilej, h kateremu čestitamo društvu poleg Ra-dečanov vsi. Slovesna proslava tega jubileja bo v letošnjem poletju; takrat bomo o z godovini in delu tega društva napisali kaj več.
Dan gasilstva, ki se praznuje vsako leto v mesecu maju, so tudi radeški gasilci proslavili dostojno. Proslava je bila v soboto 24. maja v lepo okrašeni dvorani hotela »Jadran« v Radečah. Poleg gasilcev so se te slovesnosti udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, navzoč pa je bil tudi zastopnik okrajne gasilske zveze tov. Leopold Burkeljc. Na proslavi je sodelovala domača godba na pihala.
Slovesnost je odprl društveni predsednik tov. Jože Klanjšek. V kratkih besedah je omenil pomembnost letošnjega leta za radeško gasilsko društvo, prikazal je delo društva v zadnjem letu ter naznačil bodoče naloge radeških gasilcev.
Ce bi se ne bilo zgodilo, da je mala stara gospa začela iskati svoj robec in da sta dekleti izginili, bi listnice prav gotovo ne bila vzela. Tisti trenutek pa je šel od nje ves strah.
S hlastnim gibom je vzela listnico in jo skrila o svojo torbico.
Ta strašni trenutek je na hvalo minil in ona je bila spet tisto lepo, rožnato, nežno mlado dekle, ki še nikdar v življenju ni storilo nič hudega. Obstala je in se delala, kot da z zanimanjem ogleduje svilene nogavice. Ob istem pultu je stala mala stara gospa. Ali ji je mogočč nalašč sledila?
>Zdi se mi, da ste trudni,* je rekla stara mala gospa. »Zakaj ne greste o čakalnico za dame, da si malo odpočijete?t
»Jaz ... jaz ne morem. Jaz ... jaz moram iti. Zmenjena sem nekje,* je jecljalo mlado dekle. V toplem zraku je začela omahovati, stopila je in se zaletavala. Torbica ji je padla iz rok.
Stara mala gospa jo je pobrala in ji jo je dala nazaj.
»Vendar se morate najprej malo odpočiti,* je ponovila stara mala gospa.
Toda Beth je ni slišala. Držala se je za pult in trepetala od strahu; nad | glavami množice je zagledala zaskrb-I Ijen obraz lastnika listnice, ob njem
pa so zasijale modre barve policijske | uniforme. Vsi ljudje o trgovini so se \ ji zazdeli kakor daljne, majhne Črne točke.
»Nikar ne hodite od mene,* je prosila Beth, »nikar ne hodite stran.*
Stara mala gospa ni odgovorila. Zagledala se je v policista. On se je z roko dotaknil rame Beth IVathson, ki je bila devetnajst let poštena.
»Tale gospod,* je rekel srepo, »je izgubil svojo listnico.*
Dekle 'je zajecljalo nekaj besed, ki so njej sami zvenele tuje. Lastniku listnice je bilo žal dekleta.
»Saj ne rečem, da ste vi vzeli listnico, toda bili ste čisto tesno za menoj, ko se je zgodila ta reč,* je dejal. »Jaz sem, gospod stražnik, komaj trehutek prej zapazil dekle. Sla je pred menoj* potem je zaostala in sekundo nato listnice ni bilo več.*
»To ni mogoče,* je rekla stara mala gospa. »To dekle ni žepna tatica; tu je, preiščite njeno ročno torbico.*
Beth je mislila, da se bo zdaj zdaj pogreznila v zemljo. Skoraj brez zavesti je strmela predse, policist pa je odpiral njeno torbico. In strmela je še vedno; ko jo je policist spet orgel na pult in je lastniku dejal:
»Ta stvar je opravljena, gospod; to dekle je nima.*
Videla je, kako sta odhajala oba moža, toda njeni topi čuti niso mogli
gasilstva, ki sestavlja v naši skupni obrambnosti posebno armado ter zasluži za svoje delo vse priznanje. Podčrtal je, da radeški gasilci vrše svoje naloge stoodstotno. V imenu mestne občine in komiteja je obljubil gasilskemu društvu vso moralko in materialno pomoč. Govornik se je spomnil 60-letnice našega dragega maršala Tita, ki ima za našo osvoboditev in našp novo družbeno ureditev največ zaslug, katere omogočajo gasilstvu uspešen razvoj in napredek.
Na predlog društvenega tajnika tov. Felzerja so s te proslave poslali resolucijo centralnemu odboru Gasilske zveze z zagotovilom, da bodo radeški gasilci tudi v naprej vestno in budno varovali ljudsko lastnino.
Gasilci so se nato pogovorili o svojih bodočih nalogah. Trenutno je vse delo osredotočeno na vzgojo mladega gasilskega kadra ter izgradnjo novega gasilskega doma, za katerega je material že pripravljen. V te priprave so radeški gasilci vložili mnogo truda in prostovoljnega dela, to pa vse v zavesti, da je ta dom nujno potreben. Gasilci so se nato razšli s trdno voljo, da uresničijo svoje načrte. Vse hočejo storiti za napredek svojega društva, da bodo naši domovini pod njihovo budno stražo vedno varni.	V. M. ’
POZIV VSEM MESTNIM IN OBČINSKIM ODBOROM OF
Teden tiska v okraju Trbovlje j c rodil pozitivne uspehe, saj se je število naročnikov na vse naše časnike dvignilo v trboveljskem okraju za 20 e/c< kar je vsekakor lep uspeh.
Ker je bil Teden tiska v okraju podaljšan do 1. junija, je potrebno, da vsi mestni in občinski odbori OF dostavijo sezname in bloke z naročniki za naše liste na okrajni odbor OF najkasneje do 7. junija t. 1.
Tekmovalna komisija pri okrajnem odboru OF bo na temelju do tega dne dospelih poročil ocenila rezultate in določila zmagovalca, ki bo prejel za svoj trud in uspeh lepo diplomo, posamezni nabiralci naročnikov pa bodo dobili lepa knjižna darila.
Po dosedanjih podatkih je v vseh tekmovalnih točkah najboljši občinski odbor OF Radeče.
ničesar dojeti; vse, kar je razumela, je bilo, da ima v svoji revni, stari torbici nekaj beličev, malo pudra in rdečila za ustne.
»Jaz sem namreč listnico vzela j1 torbice,* je rekla mala stara gospa, je peljala mlado dekle proti izhodu trgovine. Policist bo že vedel našlo0 gospoda in jaz bom poskrbela, da dobi listnico nazaj. Ali ste lačni?*
»D—da.*	o
»Svoj plašč ste pač prodali, kajne< Zdi se mi, da ste brez službe in bre* denarja?*
»D—da.*
»To sem si takoj mislila.*
»Pa zakaj... zakaj ste storili to time?*	.
»Ker poznam takžne stvari. To r bilo prvič, kajne?*
»D—da.*	*	ji
»Pa mi obljubljate, da se ne bo zg0" dilo to nikdar več?*
»Ne, ne, nikdar več.*
»Glejte,* je rekla mala stara gospfc »zato sem storila to. Zdaj pa. 0*r°j moj, pojdiva, da dobiva kaj za P°° zob.*	...
>Kdo... Kdo pa ste vi?* je proso dekle.
Mala stara gospa se ji je nasmehij' la. Dekle se ji je smililo. Ni ji Pot,f. dala, kdo je. Bila je hišna detektiv* v trgovini.
PET LET BO IMEL ČASA PREMIŠLJEVATI
V brooklynski ladjedelnici so pravkar dokončali dela na najnovejši, četrti in največji ladji, nosilki avionov, imenovani »Oriskany«, in’jo izročili marnarici ZDA. Slika prikazuje ladjo, ko zapušča neu>yorško luko
A. P. Ellerbe:
sti in vztrajnemu delu varnostnih organov Ljudske milice v Trbovljah pa se je zahvaliti, da so prišli tem predrznim vlomilcem na sled. Član Ljudske milice v Trbovljah, tov. Najger, je v noči od 9. na 10. decembra lanskega leta izsledil vlomilca v osebi mladega Silva Možine, ki pa Je v rokah Idejnega vodje te tatinske družbe Janka Vol-čanška. Čeprav se je Možini posrečilo v usodni noči pobegniti, je varnostna oblast prišla na sled mladim vlomilcem po dokumentih, ki jih je miličnik Najger odvzel Možini v noči 9. decembra.
Pred okrožnim sodiščem v Celju so bili ti mladi vlomilci spoznani za družbi nevarno skupino, ki je tudi dobila primerno plačilo za svoje predrzno početje. Idejni vodja in organizator vseh vlomov in tatvin Janko Volčanšek je dobil 6 let strogega zapora, Slavko Jerman 3 leta, Silvo Možina 1 leto 4 mesece, Jožica Seiko pa 4 mesece zapora.
je bilo iz vsega, da Je krivec izvršil to tatvino v mladostni nepremišljenosti in to samo zato, »da bi še malo postavil«.
Sodišče ga je obsodilo na tri mesece zapora.
V PIJANOSTI GA JE UDARIL S SEKIRO
Pred nedavnim se Je zagovarjal pred trboveljskim sodiščem Anton Vodišek iz Loga št. 9. Obdolžen Je bil, da je v pijanosti udaril s sekiro Franca Jogra po levi strani tako, da Je bil ta deset dni za delo nesposoben.
Obtoženec se Je pred sodiščem zagovarjal, češ da se ne spominja ničesar, kaj se je takrat z njim godilo, ker se Je bojda tako napil žganja, da Je bil skoraj nezavesten. Ni pa zanikal možnosti, da Je izvršil očitano mu dejanje.
Vse priče, ki so bile zaslišane, pa so izpovedale, da je bil obtoženec sicer pijan, vendar ne tako, da se ne bi zavedal, kaj uganja. Popolnoma brez kakega vzroka Je udaril s sekiro Franca Jogra, ko se Je ta z nekim znancem pogovarjal. Ce bi se temu ne bilo posrečilo prestreči udarca, bi ga bil s sekiro gotovo ubil, tako pa Je dobil samo manjše poškodbe.
Sodišče Je obtoženca obsodilo na dva meseca zapora; upoštevalo Je namreč kot olajševalno okolnost, da obtoženec doslej Se ni bil kaznovan.
SEKAL JE LES, KI NI BIL NJEGOV
Zaradi oškodovanja splošnega ljudskega premoženja se Je zagovarjal pred sodiščem Janez Savšek iz St. Jurija pod Kumom, ker Je v letih 1950 ln 1951 v gozdu, ki Je last splošnega ljudskega premoženja ter v upravi gozdne uprave Sevnica, posekal brez njenega dovoljenja 44 bukovih, 15 smrekovih ln 3 brezova drevesa, s čimer Je oškodoval ljudsko premoženje za okrog 13.000 din.
Obtoženec Je skušal svoje dejanje opravičiti s tem, češ da Je ta gozd svoječasno prodal Maksu Celestinu, s katerim sta se bojda dogovorila, da bo po potrebi tudi sam lahko kdaj sekal drva.
Iz izpovedi priče Maksa Celestina pa se Je sodišče prepričalo, da ta zagovor ne drži. Maks Celestin Je namreč potrdil, da Je bil leta 1948 obsojen na zaplembo premoženja, s čimer Je tudi ta gozd postal ljudsko premoženje. Sodišče ni moglo verjeti zagovoru obtoženca, saj Je splošno znano, da se gozdovi ne prodajajo pod pogoji, da bi prodajalec imel še naprej pravico sekati v gozdu, ki ga Je prodal.
Sodišče je bilo mnenja, da Je obtoženec skušal izkoristiti odsotnost Maksa Celestina s tem, da Je v tem času v gozdu, ki je bil nekoč njegov, sekal v njem še naprej. Gozdna uprava v Sevnici Je sporočila, da Je obtoženec napravil za 13.000 din škode. Ako-ravno je obtoženec gozdni upravi škodo poravnal, ga Je sodišče obsodilo na dva meseca zapora.
Naši čitatelji pišejo
Franc Anžur - zaveden zasavski kmet
ZB v Litiji je te dni izročila odlikovanje — medaljo za zasluge tov. Francetu Anžurju, .posestniku iz Sirmanskega hriba pri Litiji. Njegova domačija pri Omahnu stoji na samoti in je bila v času NOB ugodno zavetišče in skrbno oporišče številnim zasavskim partizanom. Tov. Anžur je bil ves čas NOB aktivist OF in kasneje celo član ljudske oblasti. V spomin na tiste hude a slavne dni hrani še zdaj legitimacijo, s katero je bil imenovan za člana litijskega okrožnega izvršilnega odbora OF v pomladi leta 1944. Tedaj je bila namreč mreža ljudske oblasti v litijski okolici že močno razvita.
Nemški okupator pa je menda razkril mrežo partizanskih aktivistov in pričel z aretacijami. Dne 17. oktobra 1944 je bila izvršena v Širmanski hrib nemška hajka. Franceta Anžurja so aretirali in odvedli najprej v litijske sodne zapore, nato pa v Kamnik, kjer je bil sedež okrajnega nemškega glavarstva. Od tam so ga odvedli v taborišče talcev v Begunje, kasneje pa v taborišče Plein blizu Mtinchena na Bavarskem. Istočasno, ko so aretirali gospodarja Anžurja, so mu Nemci zažgali hišo, p6d in kozolec ter ga spravili na beraško palico, saj so mu uničili vse, kar si je v teku let s svojo pridnostjo pridobil. To je bil grozen udarec za Anžurjevo družino: oče odveden
v neznano usodo, družina pa brez krova_____
Ljubeznivo oporo so našli pod sosedovo streho ter so tam veseli pričakali očeta, ki se mu je posrečilo, da je 16. aprila 1945, ko se je bližal že konec fašističnega nasilnika, ušel iz taborišča in se vrnil domov.
Zavednega moža pa tudi težko taborišče ni strlo! Ob vrnitvi po osvoboditvi Je začel znašati novo gnezdo. Preizkušen v najtežjih časih pa Je sodeloval z OF po svobodi celo v odboru KLO Litija. Zdaj je prejel zasluženo odlikovanje kot dokaz, da je bilo partizansko gibanje deležno vsesplošne podpore naših zavednih kmetov. Tov. France Anžur-Omahen je bil ob prejemu odlikovanja deležen številnih čestitk.
Medalja za zasluge in poverilnica za člana Okrožnega odbora Narodnoosvobodilnega odbora, izdana 30. junija 1944, pa bosta vsej Omahnovi hiši za spomin na težke čase in zgodovinska dokumenta na zavednega gospodarja Franceta. Poverilnico mu je podpisal partizanski komisar Janez, ki je kasneje padel v borbi z Nemci. Ker so bili takrat znani ilegalci le pod partizanskimi imeni, ne ve zdaj v Sirmanskem hribu nihče več za natančno ime partizanskega komisarja Janeza. Morda se bo našel kdo, da bi sporočil litijski ZB popoln naslov padlega tovariša komisarja Janeza.
Šmarčani pri množičnem grobu padlih borcev Cankarjeve brigade na Pilu
Šmarčani pri partizanskih grobovih na Pilu
Pil leži na razvodju med Zasavjem in Dolenjsko. Tam je najvišja točka ceste, ki drži iz Litije skozi Jablaniško dolino proti Sv. Križu; po novem se ta kraj imenuje Gabrovka. Ob okupaciji sta Hitler in Mussolini na Pilu potegnila državno mejo med obema fašističnima državama. Partizani pa so na tem kraju često prešli mejo. Ob nekem takem prehodu je bilo iz zasede ubitih več partizanov. Po osvoboditvi Jim je organizacija Zveze borcev iz Smartna lepo uredila grobove in zdaj skrbe tudi za stalno čiščenje grobov in prostora okrog zadnjega počivališča okupatorjevih žrtev.
Oni dan so pohiteli na Pil člani delovnih kolektivov iz Smartna. Največ je bilo delavcev lz usnjarne in okrajnih posestev: Slatine, Grmač, Črnega potoka in Bogenšperka, ki so se ogreli za postavitev spomenika na Pilu.
Vsa ta številna družba se je zbrala potem okrog dveh množičnih grobov na Pilu. Tovariš Nace Gradišek, predsednik krajevnega sindikalnega sveta, je v lepem govoru orisal dogodke ob naši meji v času NOB ter pri-
GOSTOVANJE LITDANOV V GABROVKI NA DOLENJSKEM
Po novi upravni razdelitvi so bivšo občino Sv. Križ na Dolenjskem, ki Je spadala poprej pod trebanjski okraj, priključili k okraju Ljubljana-okollca. Ker so postali Svetokrižčani naši sosedje, so jih litijski ligralcl brž obiskali in Jim zaigrali veseloigro »Pesem s ceste«. Ta nastop v Gabrovki, kakor so zdaj preimenovali Sv. Križ nad Litijo, Je bila že peta uprizoritev tega gledališkega dela. Gabrovčani so litijske igralce prisrčno sprejeli in so bili veseli lepo izvedene igre. Povabili so Jih, naj Jih še večkrat obiščejo. »Pesem s ceste« smo gledali v Litiji dvakrat, člani dramske družine Pa so gostovali z njo že tudi v Kresnicah in na Vačah, kakor rečeno, zdaj pa še tudi v Gabrovki. Tako je tudi prav, da ne gre trud v izgubo. Včasih so litijski prosvetni delavci radi zahajali tudi na Polšnik, gotovo bi bili Polšničanl tudi zdaj obiska veseli.
kazal potek borbe na Pilu v oktobru 1944, ko je padlo 35 borcev Cankarjeve brigade.
Članice so s cvetjem okitile grobove in se tako oddolžile padlim borcem za svobodo. Pohod šmarskih delovnih kolektivov na Pil k partizanskim grobovom je akcija, ki zasluži pohvalo in posnemanje.
V ŠTANGARSKIH POLJANAH IMAJO ELEKTRIKO
Stangarske poljane so mala vas v šmarski občini. Odkar so dobili elektriko v Zavrstniku, so si Jo zaželeli tudi v Stangarskih poljanah. Prebivalci te vasi niso odnehali od te zamisli. Na domačih sestankih so sl napravili načrt, kako se bodo lotili elektrifikacije. Dela pri izkopavanju jam so opravili sami, tudi drogove so nasekali v svojih gozdovih. Na pomoč so jim potem priskočili elektro-monterji iz Litije. Ves ta skupen napor je rodil uspeh in zdaj so Stangarske poljane doživele pomemben praznik: v vasi jim je zasvetila elektrika. Vas je tega napredka res izredno vesela, saj pa je tudi lahko. V vasi še žive ljudje, ki pomnijo, kako so nekoč svetili s trskami in kasneje z lojenkami. Ko pa so dobili petrolejke, so mislili, da je to neprekosljiv napredek. Zdaj pa je »smrdljivec« že za staro šaro in moderna je — elektrika! Tako Je stopila zdaj tudi ta vas v času petletnega plana v krog moderniziranih vasi.
USPEH GLEDALIŠKE DRUŽINE NA VAČAH
Člani kulturno-prosvetnega društva na Vačah so naštudirali znano veseloigro »Lum-paclj Vagabund«. To delo je svoj čas velikokrat zabavalo našo publiko, saj so ga igrali tudi v Ljubljani. Zdaj je to delo spravil na oder gasilskega doma na Vačah režiser učitelj tov. Bogomir Koleša. Ta igra s petjem je privabila polno dvorano in je bila publika zadovoljna, prav tako seveda tudi nastopajoči, ki so bili deležni priznanja za svoje delo. Na splošno željo bodo igro ponovili v domačem kraju, člani gledališke družine z Vač pa imajo v načrtu, da bodo s tem delom obiskali še nekatere druge kraje v Zasavju. Saj so prišli v teku leta gostovat na Vače razni igralski kolektivi, ki Jim Je treba sedaj gostovanje vrniti.
Tekmovanie mestnega magazina v Zagorju
Kolektiv Mestnega magazina v Zagorju Je napreden in prizadeven. Čeprav ima 9 poslovalnic, vendar ni slišati pritožb. Magazin je založen z raznovrstnim blagom, tako da Zagorjanom ni treba hoditi v Trbovlje ali pa celo v Ljubljano, kot so morali to še lansko leto.
Pred nedavnim so na seji sindikalne podružnice Mestnih magazinov sprejeli tekmovanje med poslovalnicami. To tekmovanje se je začelo 1. Junija in bo trajalo do praznovanja Dneva vstaje. Najvažnejše točke tega kosanja med poslovalnicami so: doseganje blagovnega plana, točno dostavljanje poročil, redno odvajanje gotovine, pravilno in ažurno vodstvo blagajniških knjig, kulturno trgovanje in postrežba, delovna disciplina, večja aktlvizacija članov za sindikalno delo, zlasti pa vključevanje članov v šahovsko društvo in namizni tenis, v telesno-vzgojno društvo »Partizan« in kulturno-umetniško društvo »Svoboda«, nadalje udeležba na raznih predavanjih in kulturnih prireditvah.
ALI SI ŽE NAROČEN NA »ZASAVSKI VESTNIK«?
Novice iz Radeč
Ko se je SKUD »Ivana Cankarja« v Radečah pred nedavnim zbral, da se pogovori o proslavi 60-letnice maršala Tita, je društvo napravilo tudi delovni načrt za bližnjo prihodnost. Tako hočejo sekcije tega SKUD sodelovati meseca avgusta pri veliki delavski kulturni reviji v Trbovljah, kjer bo nastopil mešani pevski zbor iz Radeč, gledališče pa bo uprizorilo Cankarjeve »Hlapce«.
Igralska družina v Radečah ima nadalje v načrtu, da uprizori še to poletje »Miklovo Zalo« na prostem; seveda bo izvedba tega zamisleka mogoča le ob vsestranski pomoči, o čemer se bo treba še natančno pogovoriti.
Pred kratkim Je gostoval v Radečah mladinski pevski zbor iz Sevnice. Vodil ga je šolski upravitelj tov. Ahačič. Skoda je le, da so ubrano petje tegd zbora slišali le učenci radeške šole in učenci okoliških šol, ker se širša radeška javnost tega koncerta zaradi premajhne dvorane ni mogla udeležiti. Tov. Ahačiču Je treba izreči za njegov uspeh z zborom vso pohvalo.
Tudi rezervni oficirji v Radečah so imeli
pred dnevi zborovanje. Napravili so važne sklepe o organizaciji dela v svojem društvu. Tovarišu predsedniku Ržeku bo pomagal pri delu podpredsednik oficirskega pododbora tov. Lukašček. Izdelali so osnovni plan dela za okrajni odbor rez. oficirjev v Trbovljah. Po tem načrtu so napravili potrebne sklepe za delo na svojem področju, t. j. za teoretično in praktično izpopolnjevanje rezervnih oficirjev v Radečah.
Prav tako se je sešel v Radečah lnltia-tivni odbor za ustanovitev oz. obnovitev nogometnega kluba. Izvolili so upravni odbor kluba, ki daje po svoji sestavi upanje, da bodo v Radečah nadaljevali s starimi nogometnimi tradicijami. Društvo se bo imenovalo SK »Sava«. Pridružil se mu bo tudi mladinski klub »Polet«, ki Je bil doslej samostojen.
Ko bo rešeno vprašanje novega Igrišča — sedanje ne ustreza več današnjim zahtevam — bodo dani vsi pogoji, da se radeški nogomet spet dvigne na svojo nekdanjo višino.
LITIJANI IN OKOLIČANI!
Naše glasilo, »Zasavski vestnik« zbira stalne naročnike. Prijavite se za stalne naročnike pri društvenih poverjenikih.
Naše geslo naj bo: »Zasavski vestnik« za nas, ml zanj!
Mesečna naročnina din 20.—, polletna naročnina din 120.—.
VSEM NAROČNIKOM NAŠEGA LISTA, ki so z naročnino v zaostanku, sporočamo, da smo v tej številki priložili položnice za poravnavo naročnine. Položnico smo priložili tudi vsem tistim, ki imajo list že plačan; te prosimo, da dajo položnico drugemu, ki bi želel postati naročnik.
Naročnina za »Zasavski vestnik« stane mesečno 20 din, polletno 120 din, celoletno 240 din. Novi naročniki od 1. junija dalje plačajo do konca leta 140 din. Naročnino nakažite na naš tekoči račun NB Trbovlje 614-90332-3	UPRAVA
| ZASAVSKI PIONIR |______________
Kotiček sta naše pionirje in pionirke
Industrijska proizvodnja sveta
Kakor piše »Ekonomski bilten«, poročajo pravkar iz Washingtona, da napredne svobodne države proizvajajo štirikrat toliko industrijskih izdelkov kot države sovjetskega bloka.
Premoč tehnično razvitih držav v proizvodnji jekla, premoga, nafte, aluminija, električnega toka in tovornih ladij je tipična podoba gospodarske sile, zmogljivosti, pa tudi prirodnega bogastva v deželah naprednega sveta.
V naslednjem bomo navedli, kakšno industrijsko proizvodnjo zmorejo tehnično izpopolnjene države. Prva številka pove v odstotkih industrijsko zmogljivost Zedinjenih držav Amerike, druga številka pravi, kakšno industrijsko produkcijo zmorejo druge napredne države, iz tretje številke pa vidimo, kako je velika industrijska proizvodnja v državah sovjetska bloka. Torej poslušajte;
Jeklo	47%	35%	18%
Premog	33%	40%	27%
Nafta	52%	10%	8%
Aluminij	43%	43%	14%
Elektr. tok	42%	44%-	14%
Tov. ladje	35%	62%	3%
Odkod velika razlika		med industrij-	
sko proizvodnjo ZDA in državami sovjetskega bloka na primer, se boste vprašali? To še zlasti, če pomislimo, da imajo Zedinjene države Amerike manj prebivalstva kot Sovjetska zveza. Če hočemo odgovor na to vprašanje, moramo najprej reči, da je industrijska proizvodnja odvisna prvič od prirodnega bogastva kukšne države, n. pr. na rudah, drugič pa od izkoriščanja tega narodnega bogastva. To pa je odvisno od tehnične razvitosti kakšne države, za kar nam služijo kot izredno lep primer ravno ZDA. Ta tehnična razvitost pa je spet odvisna od tehničnega znanja čim širših množic prebivalstva v državi, to znanje pa je spet sad dolgoletnega marljivega tehničnega študija. Torej od pridnega učenja, dragi pionirji.
Tudi naša država, dragi pionirji in pionirke, stopa kot socialistična država v vrsto industrijskih držav. To je zasluga našega državnega vodstva in naše Partije. Naša država ne bo v bližnji ali daljni prihodnosti več zaostala kmetijska država, marveč modema poljedelska in industrijska država. Seveda to še ne bo jutri. Treba bo še potrpeti, saj vse veliko in lepo raste počasi, a na pravi poti smo. Z napredkom in industrializacijo naše države gremo v lepšo prihodnjost, boljše se nam bo godilo kot danes, kar boste, dragi pionirji, sami videli in doživeli. Da, industrializiramo se. Na naših srednjih in visokih šolah se učijo in pripravljajo kadri, ki bodo zavzeli mesta inženirjev in tehnikov v naših novih tovarnah, elektrarnah in rudnikih, pa tudi v našem poljedelskem gospodarstvu, kjer ne bomo več orali z lesenimi plugi, marveč z modernimi stroji. In za uporabljanje in negovanje strojev pa so potrebni tehnično izobraženi ljudje, ki jih bo vedno premalo. Čim več ljudi s tehničnim znanjem bomo imeli, tem boljše bo to za našo socialistično državo in za
nas same. Čim bolj bomo delali po naših poljih s stroji, tem več bomo pridelali, tem boljše bomo živeli. Vidite, zato se industrializiramo. Tudi vi, dragi pionirji in pionirke, lahko podpirate že danes to industrializacijo naše ljubljene države, in sicer z marljivim učenjem v ljudski šoli in v gimnaziji. Čim pridnejši boste v šoli, tem več dragocenega znanja boste odnesli v življenje. To znanje vam bo koristilo v življenju, korist od tega pa bo imela tudi naša socialistična država, katere procvit in napredek nam je vsem pri srcu. Marsikdo od vas bo šel morda študirat na naše srednje in visoke šole. Kolikor pridnejši bo kdo že v ljudski šoli, tem laže se bo učil na naših višjih šolah, tem večje znanje bo prinesel v življenje. In kdor nekaj zna in ve, dragi pionirji, sme terjati za svoje znanje boljše plačilo, kar mu bo spet v osebno korist. Na to ne pozabite, dragi pionirji, za to se marljivo učite! Nikomur to ne bo žal. To boste videli in spoznali nekoč v praktičnem življenju. Če se boste kdaj spomnili teh vam namenjenih dobrohotnih besed, boste tedaj rekli, da smo imeli prav. Torej še enkrat: bodite vsi pridni pri učenju. Čim več človek zna, tem več velja. To vidite lahko vsak dan v življenju, kar poglejte okoli sebe. In kako veseli bodo vaši starši, če se boste v šoli pridno učili. Ponosni bodo na vas. — Pozdravljeni, dragi zasavski pionirji in pionirke!
IVAN CANKAR IN SLOVENSKA BESEDA
Bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo. Ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji poti ustavijo ter se ozro na čudovito deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz vsega srca!
NAGRADNE UGANKE
Pionirji, ali poznate vse naše zasavske kraje, velike in manjše? V spodnjih 6 stavkih najdete lahko šest znanih zasavskih krajev. Sporočite nam jih. Torej:
1.	Treba bo preliti jabolčnik.
2.	Ponovi, če znaš!
3.	Prideva, če smeva!
4.	Tolažba je uteha za gorje.
5.	Na ta hrast nikar ne plezaj!
6.	Mar nočeš kruha?
Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 9. junija. Izžrebani bo dobil lepo darilo (razne šolske potrebščine).
Rešitev nagradnih ugank iz 21. številke
1. glavnik; 2. orgle; 3. miza.
Pionirji in pionirke so nam poslali več pravilnih, pa tudi nepravilnih odgovorov. Žreb je tokrat določil za nagraditev Ivico Lončarič, učenko II. gimnazije v Trbovljah, ki naj se zglasi v našem uredništvu, da dobi obljubljeno darilo.
Pionirji odreda »Robert Anžlovar« na Lokah pri Zagorju so položili zaobljubo
Bilo je mirno in prijetno nedeljsko jutro. Sonce si je že zdavnaj dvignilo izza obrobnih gričev. V tem jutru je domačin ali prišlec nenadoma postal ln prisluhnil otroškemu petju. Prvi neučakani pionirji so se že zgodaj zbra-h pred šolo. Tam so plesali kolo, prepekli, se igrali; z veselih in radostnih obrazov pa si jim bral, kako nestrpio Pričakujejo napovedano uro. Se lepši bil pogled na glavno cesto in stranka pota, ki drže s Kisovca čez Medijo na Loke. Mirni, ponosni in praznični So šli pionirji proti šoli in ugibali, kaj ^Se bodo doživeli na ta dan, kako bo-™ napravili svojo zaobljubo, nazad-nle pa se seveda sladkali s pripravljeni dobrotami...
., Vsem je bilo tudi znano, da so se 8°lski prostori preko noči popolnoma sPremenili. Danes bo v njih več domač-n?sti; šolske klopi so se morale umakni belo pogrnjenim mizam, okrog njih 80 vabljivi stolčki, da bi marsikdo kar uikoj sedel. Zaradi tega tudi ne bi bilo Prav, {e ne bi pionirji poskrbeli za v°jo zunanjost. In res: marsikdo si je nadel novo ali najboljšo obleko, blesk evljev sl lahko opazil že od daleč, ueklice so imele v laseh lepo zavezane aznobarvne trakove, na prsih pa za-.knjene cvetke. Kdo se v tem praz-'šnem razpoloženju ne bi veselil z Pmi vred? Kdo bo v bodoče še stal strani, ne da bi se brigal za vzgoji’ učenje, zabavo in napredek naših
_ .In drugi šolski prostori? Polni so ienja, vencev, rož, zastav in podob.
Pod podobo našega ljubljenega maršala Tita je pionirski praporček, pod njim pa je z velikimi črkami napisano voščilo: Našemu ljubljenemu Titu želimo š? mnogo srečnih in zdravih let!
Zdaj je tu, toliko pričakovani praznik. Danes se vsakdo zaveda, da to ni samo Njegov življenjski praznik, marveč praznik nas vseh. Življenje in delo tovariša Tita sta neločljivo povezana z vsem našim delom, povezana z zgodovino herojske KPJ in JLA. Ime maršala Tita je prav tako trdno povezano z zgodovino vsega naprednega človeštva, saj predstavlja ta mož ne samo najvažnejšega borca za velike ideale naših narodov, marveč tudi ideale vsega naprednega človeštva. Istočasno pa je to tudi praznik vseh naših pionirjev, naših najmlajših borcev za mir in neodvisnost.
Ob napovedani uri so se v posebnem prostoru zbrali pionirji in njihovi starši (le-teh bi lahko bilo mnogo več, prav tako smo pogrešali nekatere zastopnike množičnih organizacij). Spored slovesnosti je bil dolg. O življenju in delu maršala Tita je govoril predsednik pionirskega starešinskega sveta, temu je sledil nastop pevskega zbora in deklamatorjev. Drugi del sporeda je začela tajnica starešinskega sveta tovarišica Justi Strajnar. V svojem poročilu je med drugim poudarila sledeče: V jeseni leta 1951 nam je na Lokah in Kisovcu uspelo ustanoviti nov pionirski odred, ki nosi ime Roberta Anžlovar j a. V začetku smo imeli precejšnje težave. Ljudje, predvsem
starši, o tej organizaciji niso dosti vedeli. Se danes se nekateri drže napačnega mišljenja, češ da je to zgolj šolska, ne pa krajevna ali pa terenska organizacija. Na posebnem roditeljskem sestanku je bil izvoljen pionirski starešinski svet, ki je takoj začel z delom. Se vedno nam manjkajo delovni prostori. Šolski razredi niso primerni, premalo jih je, in so zato skozi ves dan zasedeni. V odboru pogrešamo moške, ki bi nam bili nujno potrebni za vodstvo posameznih krožkov. Sedaj je med nami samo predsednik tov. Stefan Marcijan, ki je šolski upravitelj. Prav moški, zlasti očetje, bi se morali vključiti v to pomembno organizacijo. Tako bi nam pomagali usmerjati vzgojo svojih otrok in ne, kot se često dogaja, da nam še matere prigovarjajo. Starešinski svet je s pomočjo požrtvovalnih tovarišic organiziral več krožkov. Skozi vse leto so dobro napredovali in imeli zadovoljiv obisk tile krožki: pevski, igralski, literarni in krožek ročnih del. Ustanovili smo tudi modelarski, šahovski in recitacijski krožek; delo v njih ni napredovalo, ker nismo dobili pravih vodij, ponekod pa so bile tudi finančne težave. Pionirji so več čas pridno zbirali staro železo ir. redno plačevali članarino. Starešinski svet je razmišljal tudi o telovadbi. Zal nam je, da na Lpkah nimamo ustreznih telovadnih prostorov, niti otroškega igrišča. To je zelo pereče vprašanje, zraven pa bi lahko našteli še druga. Pričakujemo, da se bo tudi na Lokah in v Kisovcu našlo več ljudi, ki bodo voljni delati z mladino in uvideli potrebo, da ustanovimo tudi Društvo prijateljev otrok.
I Kaj so še napravili loški pionirji v I preteklem letu? Leta 1951 so organizi-
rali v Prosvetnem domu proslavo za Teden Rdečega križa, nekaj tednov pozneje pa proslavo Dneva republike. Pri Novoletni jelki so sodelovali pevci in igralci. V tekočem letu so organizirali Prešernovo proslavo in pripravili kulturni program za 27. april, ko smo odkrili spomenik žrtvam NOV in fašističnega terorja. Uspehi tega njihovega dela so toliko večji, če ob tej priliki poudarimo tudi to, da jim pri tem ni nihče pomagal ali sodeloval, četudi imamo v kraju druge organizacije in celo kulturno društvo.
V tem času je pionirski odred imel tudi več sestankov, na katerih so pionirji sprejemali obveze in navodila za tekmovanje. Eno izmed teh tekmovanj se je zaključilo z dnem, ko maršal Tito praznuje svoj 60. rojstni dan. Tako je pionirska organizacija zbrala v svojih vrstah 130 otrok, ki so danes med nami pripravljeni, da polože svoje zaobljube. Prav je, da jim ob tem prazniku vsi iskreno in prisrčno čestitamo. Prepričani smo, da jim bo ta praznik ostal dolga leta v spominu in da bodo v bodoče še z večjo voljo zagrabili za delo. V bodoče si moramo prizadevati, da v pionirskih vrstah zberemo še vse tiste učence, ki sedaj stoje ob strani. V počitnicah bomo dolžni, da jim bomo nudili zdravo in veselo razvedrilo. Starešinski svet ima načrt, da bo organiziral nekaj enodnevnih letovanj za člane organizacije.
Zaradi tega, kar smo našteli v tem poročilu, je naša dolžnost, da svojim otrokom, ki so v novi Jugoslaviij dobili to organizacijo, pomagamo, jih učimo, vzgajamo, in tako izvršimo naše največje in najodgovornejše poslanstvo. Vzgojiti jih moramo v duhu napred-
i nih človečanskih idej, utreti jim mo-| ramo pot do nadaljnje izobrazbe in po-| klica, da se bodo nekoč mogli vklju-| čiti v milijonske delovne množice, ki danes pod vodstvom našega maršala Tita in Partije gradijo nam vsem lepšo in srečnejšo prihodnost.
Temu poročilu je sledila zaobljuba. Pionirji so se odzivali klicu načelnice odreda in se pred njo postavljali v vrste. Glasno in odločno so za njo ponavljali besede, da bodo čuvali bratstvo in enotnost vseh pionirjev naših narodov, da bodo branili svobodo in čast naše socialistične domovine ter čast in ime pionirske organizacije. Vsak je prejel pionirsko značko in si jo pripel na prsi.
Po obilnosti pripravljenih jedač in | pijač pa je bil nad vse mikaven tretji del sporeda. Pionirji so sedli okrog miz in prepevajoč pesmi, ki jim je dajal poudarek Rado s svojo harmoniko, čakali, l kdaj pridejo na vrsto. Usta in zobje so mleli sladkosti, ki jih kar ni bilo konca; še za mlajšega bratca ali sestrico so ponesli nekoliko domov. Mnoge matere so na stranskih stolih sedele in opazovale svoje otroke; nobena med I njimi ni mogla prikriti veselja in za-! dovoljstva, ker je tudi njen sinček ali hčerka članica pionirske organizacije in deležna vseh njenih radosti.
Le nekoga ni bilo med njimi! 2e zdavnaj počiva v grobu, kajti smrt so mu prizadejali črni fašisti. To je ON, Robert Anžlovar, čigar ime nosi pionirska organizacija. Zato so se člani odreda na koncu te slovesnosti zbrali in k spomeniku vojnih žrtev ponesli venec in šopke rož, s čimer so se ponovno oddolžili njegovemu spominu.
S. M.
V Trbovljah so ustanovili »Svobodo - Zasavje"
V petek, 30. maja, je bil v dvorani cementarne ustanovni občni zbor kulturnega društva »Svoboda« za spodnji del Trbovelj. Na ta občni zbor so se kulturni delavci tega dela Trbovelj že več tednov temeljito pripravljali. Iniciativni odbor, ki je bil izvoljen na širšem sestanku, se je takoj lotil aktivi-zacije dela. Uspelo mu je, da je do občnega zbora nabral že 143 članov.
Ustanovni občni zbor je bil prav dobro obiskan, saj se ga je udeležilo okrog 100 članov. Občni zbor je odprl predsednik iniciativnega odbora tovariš Vinko Miklavčič, ki je v svojem govoru pozval navzoče k res intenzivnem delu v društvu. To delo naj bi zajelo slehernega delavca in mladinca v tem okolišu, ki naj bi dali svoj doprinos k dvigu kulturne ravni prebivalstva. Pri tem se je govornik kot star »Svobodaš« ozrl na delo »Svobode« pred vojno, kjer so bili vsi člani »Svobode« res aktivni ter so zavestno izvrševali vse naloge, ki jih ima delavsko kulturno društvo. Poudarjal je, da je bil velik del člansta v predvojni »Svobodi« iz delavskih vrst. To so bili po večini mladi in revolucionarni ljudje.
Občni zbor je dal društvu ime »Svoboda — Zasavje«. To ime je najprimernejše za spodnji del Trbovelj.
V diskusiji so tovariši nanizali razne predloge za čimboljše delo v društvu — za borbo proti nasprotnikom društva, predvsem kleru, za pritegnitev
čim lepšega števila mladine v društvo itd. Sekcije društva naj se ustanavljajo po potrebi. Predvsem pa je potrebno, da se zgradi primerna, dvorana, kjer bo društvo imelo potrebne prostore, primeren oder in knjižnico. Iznešen je bil tudi predlog, da se preskrbi kino aparatura. Iniciativni odbor je že uvidel to potrebo ter je že razpisal natečaj za osnutek adaptacije bivšega skladišča »Navoda«, ki ga bo dala mestna občina za potrebe društva na razpolago. Denarna sredstva za adaptacijo tega poslopja so preskrbljena ter bodo z deli začeli že meseca julija. Dokler pa ne bi bila dvorana zgrajena, se bo društvo posluževalo dvorane v cementarni.
Na občnem zboru so ustanovili
i dramsko, šahovsko, tamburaško in pevsko sekcijo, prav tako posebno sekcijo za mladino. Občni zbor je tudi že potrdil načrt dela za leto 1952. V njem predvideva društvo predvsem zgraditev dvorane, nakup instrumentov, več predavanj ter društvene izlete. Pripravlja se tudi dramska predstava. Besedilo se že študira.
Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom tov. Vinkom Miklavčičem na čelu.
Prepričani smo, da bo novoustanovljeno društvo v polnem zaletu izvršilo vse naloge, ki si jih je zadalo, in da bo s svojim delom res množično zajelo spodnji del Trbovelj in tako doprineslo svoj delež h kulturnemu napredku našega delovnega človeka.	K. M.
Angleški Ulm ,.FANV
Gostovanje tržaških pevcev vTrbovljah
Bilo je preteklo nedeljo nekaj minut do druge ure popoldne. Pred rudniško restavracijo v Trbovljah je igrala Delavska godba. Zbirali so se ljudje in mešani pevski zbor trboveljskega »Slavčka« je bil že na mestu. Pričakovali so tržaške Slovence, ki so v nedeljo 1. junija obiskali . Trbovlje. Avtobus dragih tržaških gostov-pevcev se je bližal, Delavska godba jim je zaigrala v pozdrav, »Slavčki« pa so sprejeli tržaške pevce s pesmijo »Mi smo rudarji«.
Goste iz Trsta, ki so prišli v Trbovlje z moškim pevskim zborom, je po-
Tudi v Za^orfu so ustanovili „SV0B0DG“
V nedeljo 25. maja so v Zagorju ustanovili delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Zborovanje je odprl predsednik SKUD »Vesna«, tov. Krautberger, ki je v svojem nagovoru orisal namen in pomen ustanovitve »Svobode«. Doslej je v Zagorju delovalo SKUD »Vesna«, ki je imela nalogo, da vključi v kulturno-prosvetno delo člane sindikalnih organizacij — »Svoboda« pa bo zbirala v svoje vrste vse, ki bodo imeli veselje do dela in izživljanja v tej kulturni ustanovi.
Delovni okvir »Vesne« je bil preozek, zato pa bo društvo »Svoboda« delalo na več krajih po terenskem sistemu, da zajame v svoj krog čim več ljudi, zlasti pa delavsko mladino. Tako bodo imeli »Svobodo« v samem Zagorju, ustanovili Jo bodo v Toplicah pri Zagorju, prav tako pa tudi v Kisovcu. Tov; Krautberger je opisal dosedanje delovanje »Vesne«, ki pa je bilo kljub vsem težavam vendarle uspešno.
'V diskusiji je povzel besedo tudi sekretar OO LMS Trbovlje, tov. Lado Levec; ta je dejal, da ne gre morda samo za nekakšno preimenovanje »Vesne« v »Svobodo«, marveč za nove. širše oblike kulturno-prosvetnega dela, gre za njegovo pospošenje. Da pa bo to mogoče, se bodo društva »Svoboda« ustanavljala po terenih, v katerem naj dela vsakdo, ki na tem terenu prebiva in preživlja svoj prosti čas. Pravijo, da je imela
»Svoboda« nekoč zato mnogo članov, ker je delavstvo bilo razredni boj, ki ga danes več ni. Razredni boj pa vendar traja še dalje, le v drugi obliki. Čaka nas boj, da s širjenjem izobrazbe iztrebimo med delovnim ljudstvom misticizem, da uničimo ostanke kapitalističnega ip buržoaznega razreda po naših mestih in vaseh, čaka nas boj proti birokratizmu, prav tako nas čaka veliko delo, da dvignemo našega delovnega človeka na višjo kulturno raven. To bodo naloge »Svobode«.
V debato je posegel tudi sekretar mestnega komiteja KPS Zagorje, tov. Ludoviko. Ta je v svojem govoru poudaril, da je v kulturno-prosvetnem delu sodelovalo doslej vse premalo delavcev. V naših kulturnih društvih so delovali največ nameščenci, katerih delo pa seveda ne smemo podcenjevati, pač pa moramo zahtevati, da bedo društvo vodili, delovali pa bodo v njem tudi delavci, ker je Zagorje izrazit industrijski kraj. — Predvsem naj pridejo v novo delavsko kulturno društvo vsi tisti zavedni delavci, ki so že nekoč delali v »Svobodi«, »Vesni« in drugih naprednih društvih.
Po diskusiji so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Sprejeli so sklep, da bo treba za razširitev društva »Svobode« dvigniti zanimanje v terenskih odborih OF.
OB ZAKLJUČKU SEZONE L1UDSKE UNIVERZE V ZAGORJU
Prejšnji teden so imeli v Zagorju zaključno predavanje Ljudske univerze v tej sezoni. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano. Tokrat smo gledali planinske filme ln poslušali predavanje prof. Janka Ku-merja o planinski flori, dr. Mirko Kajzelj pa nam Je razložil osnovne pojme o alpinizmu ter dal kratko pojasnilo k filmu »Vzpon v Alpah«.
S tem predavanjem se je končalo prvo leto rednega delovanja Ljudske univerze v Zagorju. Z njenim delom smo lahko zadovoljni. Na 18 prireditvah s 14 predavanji Je bilo navzočih skupaj 2550 ljudi ali povprečno 140 na eni prireditvi, kar je za Zagorje kar lepa udeležba.
Najbolj so bili obiskani večeri, na katerih so predavatelji govorili o atomski bombi ali pa pripovedovali o obiskih In vtisih svojih potovanj v tujih državah. V glavnem je ljudska univerza dosegla svoj začetni cilj, t. J. vzbuditi med delovnimi množicami zanimanje za predavanja. Glede tega lahko rečemo, da Je led že prebit, kar dokazuje udeležba predavanj. Ožji tričlanski odbor se je trudil, da bi bila predavanja pač čim kvalitetnejša, hkrati pa lahko razumljiva vsakemu obiskovalcu.
Za organizacijo In Izvedbo predavanj zaslužijo priznanje člani odbora: tov. profesor Janko Kumer, ravnatelj drž. nižje gimnazije, tovariš Franc Golob, dentist, ln inž. Emil Kohne.
Prihodnjo sezono bo treba upravni odbor Ljudske univerze v Zagorju razširiti. Zaradi
preozkega odbora včasih ni bilo nikogar, ki bi organiziral pobiranje prostovoljnih prispevkov, preskrbel pravočasno kurjavo itd. Dostikrat se Je zgodilo, da so obiskovalci ljudske Univerze s predavateljem vred zmrzovali v dvorani, ki Je sredi premogovnega revirja. V tem pogledu bi morala naša podjetja, zlasti pa rudnik nuditi tej ustanovi več pomoči ln pazljivosti.
Glede vsebine samih predavanj bi rekli, da Je potrebno več predavanj, ki bodo imela namen graditi in vzgajati socialističnega človeka. Potrebujemo poljudna predavanja, ki bodo pospeševala ldejno-polltlčno vzgojo delavcev in uslužbencev. Pogrešali smo zlasti predavanja, v katerih bi se na poljuden način prikazovala nesmiselnost učenja na hipotezah ln domnevah zgrajenih religij, predavanja, ki bi razgaljevala poneumnje-vanje ljudskih množic z religijo po njenih predstavnikih — skratka predavanja, ki bi bila boj proti misticizmu ln boj proti naši ljudski državi sovražni duhovščini.
KULTURNA PRIREDITEV V 2IROVNICI
V dopisu, ki smo ga priobčili pod gornjim naslovom v zadnji številki našega Usta. je pomotoma Izostala pripomba, da je bil na prireditvi v Žirovnici dne 18. maja na sporedu tudi prizor »Fotograf«, ki sta ga prav dobro prikazala dva mladinca. Zlasti kmet, ki Je prišel prvič k fotografu, Je s svojim neokretnim vedenjem zbujal salve smeha. To neljubo pomoto naj nam Zlrov-ničanl oproste.	Uredništvo.
Največja telovadna prireditev te sezone bo v Trbovljah v nedeljo 15. junija ob 17. uri na letnem telovadišču TD »Partizana«
REPREZENTANCA AVSTRIJE : REPREZENTANCA SLOVENIJE
Nastop na vseh vrstah telovadnega orodja. — Ne zamudite te
izredne prilike!
Vabi vas TD »PARTIZAN«, TRBOVLJE
zdravil v imenu Partije mesta Trbovlje in vsega prebivalstva predsednik mestne občine tov. Dominik Kužnik. Lep je bil prizor malih pionirk, ki so pozdravile tržaške pevce in jim izročile lep šopek cvetja.
V imenu tržaških Slovencev se je zahvalil Trboveljčanom za prisrčen sprejem tov. Drago Pahor, ki je pred vojno služboval kot učitelj v Trbovljah, sedaj pa živi v Trstu. Tov. Pahor je v krasnih, izbranih besedah prikazal borbo tržaških Slovencev za svoje narodne pravice, prav tako pa se je zahvalil Trboveljčanom v imenu vsega slovenskega ljudstva v Trstu za topel sprejem.
Ob 4. uri popoldne je tržaški moški pevski zbor nastopil v Delavskem domu v Trbovljah z narodnimi, partizanskimi in umetnimi pesmimi. Dvorana je bila polnoštevilno zasedena, za kar so se gostje oddolžili Trboveljčanom z lepo slovensko pesmijo.
Angleški filmski producenti posegajo s svojimi filmi prav radi v viktorijansko dobo, ko je bil sloves britanskega svetovnega imperija na vrhuncu. V teh časih se dogaja tudi dejanje filma »Fani«, ki Je bil posnet po romanu Michaela Sadleira »Fanny by Gaslight«.
Fani Je nezakonska hči uglednega, poštenega politika Clivea Seymour in farmer-jeve hčerke s posestva njegovega očeta. Ker nista »enakega rodu«, se ne moreta poročiti. On se oženi z damo, ki ga ne ljubi, njo pa oddajo za dober denar Hopwoodu, lastniku beznice. Fani zraste v prepričanju, da je Hopwood njen oče. Za njegovo »podjetje« sploh ne ve. V pretepu ubije pijani lord Manderstoke njenega očima. Kmalu nato umre še mati.
Matineja pionirskega pevskega zbora iz Sevnice v Radečah
24. maja je Imel pionirski pevski zbor iz Sevnice pevsko matinejo v Radečah. Koncert je bil prirejen v počastitev 60-letnice maršala Tita.
Matineja je bila namenjena za radeško in okoliške šole. Razveseljivo je, da je prišlo tudi iz oddaljenega Svibna kar 37 pionirjev. Pionirski zbor je nastopil pod vodstvom šolskega upravitelja tov. Ludovika Ahačiča v kino dvorani v Radečah ob 11. uri dopoldne. Vsi navzoči pionirji in učitelji so izjavili, da niso pričakovali, da bo zbor tako dovršeno izpolnil svoj pevski spored.
Pred koncertom je bila proslava 60. rojstnega dne našega dragega maršala Tita, kjer so pionirke osnovne šole iz Loke prav dobro prednašale zborno recitacijo Titu za rojstni dan. Nato je tov. ravnatelj Pergar orisal lik maršala Tita in poudaril, kako veliko vlogo igra osebnost našega Maršala ravno v sedanjem mednarodnem političnem položaju.
Zatem se je predstavil pionirski pevski zbor. Zbor, 70 po številu sestavljajo pionirji sevnlške šole v starosti od 8 do 11 let. Vsi v enotnih belih oblekcah so napravili na navzoče kar najlepši vtis. Zbor je discipliniran, ima veliko rutino in ga pevovodja popolnoma obvlada. Med izvajanjem smo opazili, da ima zbor vrsto solistov, kar Je za pevovodjo zelo pohvalno.
Zapeli so 20 pesmi. Ne bomo jih naštevali po vrsti, ker jih Je preveč. Bile so pesmi naših priznanih skladateljev Simoni-
LED JE PREBIT
Telovadno društvo »Partizan« v Hrastniku se Je osnovalo takoj po reorganizaciji telovadnih društev v Sloveniji. Novi odbor društva se pa ni boril toliko s finančnimi in upravnimi težavami, pač pa mu Je delalo resne skrbi vprašanje vaditeljev posameznih odsekov ter vprašanje, kako zajeti v te akcije čim več naraščaja in mladincev.
Bližal se je 25. maj — praznik Partizana. Vedno češče Je bilo slišati iz Telovadnega doma ritmično štetje vaditeljev, na letnem telovadišču in na šolskih dvoriščih si pa lahko pogosto opazoval razgibane pionirje pri njihovih vajah ln igrah.
Akademija na predvečer Titovega rojstnega dne Je bila prvi rezultat dela mladega društva, za kar gre zahvala vsem tistim, ki so k temu uspehu največ pripomogli. V tem pogledu zasluži vse priznanje tovarišica Vošnarjeva.	....
Izvzemši žive slike ob otvoritvi in ob zaključku prireditve ter slavnostni govor ob 60-letnici maršala Tita, Je akademija obsegala 12 telovadnih točk. Razveselili so nas pionirji z ritmičnimi vajami in enostavnimi preskoki, pionirke pa s svojo gracioznostjo, medtem ko so starejši pionirji ln pionirke že pokazali tudi spretnost in ubranost gibov po ritmu. Zadnjo polovico sporeda so obsegale zahtevnejše točke mladink in članic s talnimi vajami in vajami s kiji, medtem ko so mladinci in člani izvajali preskoke, za zaključek pa še lepe vaje na drogu in
bra Akademij a je bila tehnično ln organizacijsko dobro pripravljena. Akoravno Je bila za začetek še skromna, Je bila vendar na dostojni višini.	Zl
tija, Preglja, Tomca, Adamiča, Miška in drugih.
Po vsaki pesmi je sledil prisrčen in buren aplavz mladine in učiteljstva. Vse so bile prav lepo izvedene. Vsem so zelo ugajale Premrlova »Slovenska pesem«, Pregljeva »Pojdem v Rute«, zlasti pa Simonitijeva »Bolen mi leži«. Pa Miškov »Medvedji ples«, Tomčeva »Kresna pesem«, Adamičeva »Svatovska«. Zelo je navdušila poslušalce Simonitijeva »Plovi, plovi«. Koncert se Je zaključil z Volaričevo »Slovenskim mladinkam«. Ob spremljavi klavirja, v tempu valčka, je bila višek pesmi.
Hvaležni smo mladim pevcem iz Sevnice ter pevovodji in pianistki za velik užitek. Želimo, da bi bil nastop zbora v spodbudo, da bi se v prihodnjem šolskem letu osnovalo še več pionirskih zborov.
Zbor je napravil iz Radeč peš izlet v Loko pri Zidanem mostu, kjer Je nastopil z nekaj pesmimi v domu Ljudske prosvete. . Koncert Je bil namenjen predvsem oskrbo- ‘ vancem Doma onemoglih v Loki. a so se ga udeležili tudi domačini. Tudi tukaj Je navdušila vse zaključna pesem »Slovenskim mladinkam«.
Po koncertu so bili pionirji iz Sevnice pogoščeni v osnovni šoli v Loki s kakaom in kruhom.	—Ir.
Fani vzame k sebi njen oče, Seymour. Pri njem užije nekaj tednov sreče, sreče za oba, ki pa Jo kmalu skali njegova žena Alicia. Sedaj se začnejo za Fani najhujše preizkušnje. Hinavska in hudobna »družba« jo obrekuje in ji ovira pot do sreče. V nevarnosti je njena ljubezen s Harryjem Somerfordom, toda Harry je odločnejši kot je bil Seymour. Po dvoboju z Mandersto-kom, v katerem ubije ničvrednega lorda, sam pa Je hudo ranjen, mu da Fani moč, da okreva. Pred njima je težko pridobljena sreča ...
FRANCOSKI FILM »OČKA«
Bilo Je med zadnjo vojno. Francija je trpela pod pruskim škornjem, v francoskih gozdovih so se zbirali partizani, »Očka« pa, kakor so mu vsi rekli, je živel s svojo družino mirno zase in v rastlinjaku zalival svoje orhideje.
Vsaj na videz je izgledalo tako, kajti tudi za orhidejami se lahko skrivajo kdaj čudne reči, tudi »copatar« je lahko kdaj nevaren. Ta očka je bil tak mož. Bil je tipičen francoski malomeščan, zvest svoji družini in rožam. Bil pa je tudi zvest patriot. Vedel je, da je njegovo odmaknjeno življenje najboljši ščit za podtalno delo. V njegovem življenju se ni nič spremenilo, a vendar...
»Očka« Je svojo dolžnost do domovine častno izpolnil, plačal Je svoj dolg do nje tudi s krvjo — in se vrnil spet k svojim ljubljenim rožam.
Kino Trbovlje
bo predvajal od petka do ponedeljki angleški film
FAM
Naslednjo sredo in četrtek po znižani ceni francoski film
OČKA
S Podhuma nam pišejo
S Podkuma smo dobili poročilo, kako so praznovali 60-letnico našega maršala Tita. Pišejo nam takole:
Dne 25. maja Je bilo v Podkumu že zgodaj precej živahno. Pionirji so se že pred 7. uro zjutraj zbrali pred šolo ter ob zvokih harmonike veselo rajali. Ze na predvečer so po gričih prižgali kresove. Pa kako se ne bi pionirji veselili, ko so sprejeli v svoj odred, ki nosi ime maršala Tita, najmlajše učence iz 1. razreda, ki še niso bili organizirani. Starejši tovariši so napravili mladim prisrčen sprejem v Domu kulture ln prosvete, kjer so jih razveselili s pisanim sporedom. Pionirska zaobljuba, ki ji Je sledil slovesen sprejem posameznikov, Je bila tako lepa, da Je marsikoga globoko ganila.
Otvoritveni nagovor je imel upravitelj šole, ki je orisal podobo našega maršala Tita. Nato Je načelnik odreda, učenec Jože Pečnik obširno pojasnil naloge pionirske organizacije.
S tega sestanka, ki so se ga udeležile vse množične organizacije in predstavniki ljudske oblasti, so poslali maršalu Titu čestitke. V njih mu želijo še mnogo let zdravja, da nas vodi še dolgo let odločno ln pogumno v socializem.
Po tej proslavi so bili vsi pionirji obdarovani ln pogoščeni s čajem. Mladi pionirji se bodo vedno spominjali dne, ko so bili sprejeti v svojo organizacijo.
V Podkumu resno mislijo, da nadaljujejo dela na izgradnji zadružnega doma. To nalogo sl Je zadal novi občinski odbor OF skupno z iniciativnim odborom. Krivda, da to delo ni šlo nikamor naprej, leži predvsem na starem odboru. Ta odbor Je bil sicer prizadeven, vendar so imeli odločilno
besedo tisti, ki Jim gradnja tega doma ni bila pri srcu.
Kmečka delovna zadruga v Podkumu spričo raztresenosti in oddaljenosti posameznih zadružnikov drug od drugega ni dosegla pomembnih uspehov. Iz teh razlogov se Je zadruga razpustila ter deluje samo še splošna KZ.
Mraz v mesecu maju je napravil v Podkumu precej škode, ln sicer najprej spomladanska suša, za njo pa Izreden mraz pred nekaj dnevi.
Novi občinski odbor Je napravil na svoji zadnji seji vrsto raznih sklepov, predvsem gospodarskega značaja, med njimi tudi sklep glede izterjave davkov za II. akontacijo. Občinski odbor v Podkumu Je sprejel nadalje odlok o nočnem redu ln miru, ki Je bil v kraju že davno potreben.
KOLORADSKI HROŠČ NA EKONOMIJI V GRADCU PRI LITIJI
Lansko leto smo opazili koloradarja, tega sovražnika naših kromplrišč, na desetih litijskih parcelah. Z vztrajnim zasledovanjem smo ga le zatrli. Letos smo že tudi nekajkrat pregledali kromplrišča in smo koloradarja opazili na krompirišču ekonomije nad litijsko predilnico. Pri prvem pregledu so našli 50 hroščev in nad Bto ličink. V tolikšnem obsegu do sedat tega škodljivca niso še nikjer drugje našli. V namenu, da bi koloradarja zatrli tudi na teh njivah, pregledujejo zdaj kromplrišča na ekonomiji dvakrat tedensko. Upajmo, da trud ne bo zaman.
8VEN BLVESTAD
Kragovo sporočilo Je udarilo kakor bomba v zbrano družbo.
»Naprezite konjel« Je zakričal Krag. »V dvajsetih minutah moramo biti na postaji. Cez šestindvajset minut se bo peljal tod mimo brzovlak proti Oslu. Moral se bo ustaviti, da se bomo peljali z njim. Slovesnost v cerkvi se Je komaj začela in Thomas Busch Igra svojo državniško vlogo seveda z eleganco dalje,
Jaerven je hitel na dvorišče ln naročil, da nemudoma zaprežejo voz. Nato se Je vrnil In povedal, da Je kočija pripravljena.
Sele sedaj se je spomnil Krag ukradenih draguljev.
»Kaj ste storili s prisvojenimi dragulji?« je vprašal Weissmannovo.
»Bily,« Je zajecljala družabnica. »Torbica r. odlikovanji... Niso bila odlikovanja ... Dragulji so bili v torbici...«
»Dobro. Sedaj pa naprej!«
Z vso hitrostjo Je drvel voz proti postaji. V dvajsetih minutah Je bil tam.
Ko Je načelnik postaje v Bastumu videl, kdo so bili prišleci, Je brez pomisleka na njihovo željo ustavil brzovlak.
Cez četrt ure so na zahodni postaji v Oslu izstopili iz vlaka, poiskali voz in se hitro peljali na policijo.
Policija Je nato mirno, da ne bi vzbujala pozornosti, obkrožila cerkev, v kateri Je bila •koveinost. Policijski uslužbenci so bili po-
stavljeni tako, da Je bilo videti, kakor da drže med slovesnostjo častno stražo.
Tako je bilo vse poskrbljeno, da Jim Thomas Busch ne uide.
Asbjbrn Krag je šel skozi zakristijo v cerkev,
V prvih vrstah klopi so sedeli člani vlado ln državnega zbora, v bližini pa so zavzemali prostore tuji diplomati. Med njimi Je Krag opazil temnega gospoda s slikoviti uniformi.
Krag je takoj spoznal Thomasa Buscha. Sprevidel Je, da se bo moral z veliko previdnostjo lotiti dela.
Prav počasi Je šel mimo klopi proti sredini svetišča in opazoval Buschev obraz.
Samo za trenutek ga Je oplazil pogled pustolovca.
Asbjbrp Krag je videl, da ga je Busch spoznal in da bo skušal pobegniti.
Tako se je tudi zgodilo.
Mirno, dostojanstveno ln počasi, kakor se to spodobi na takem kraju, je Sel Busch proti glavnemu izhodu.
Odprl je vrata ln Izginil.
Asbjbrn Krag je potreboval nekaj minut, da se je prerll do vrat, toda Iskanega moža ni bilo nikjer.
Zunaj je stal na straži liarald Brede.
»Sl ga našel?« Je vprašal Brede.
»Da,« Je odgovoril, »ravnokar sem ga pregnal iz svetišča. Ali ga nisi videl? Moral Je Iti mimo tebe.«
»Nemogoče,« Je zatrdil Brede, »mimo mene ni šla živa duša.«
Krag se Je obrnil.
»Iz cerkve torej ni šel,« Je razmišljal. »Ze vem — v zvonik Je šel, tam se Je skril.«
Po teh besedah Je odprl vrata, za katerimi so bile stopnice v zvonik.
V dveh minutah Je že prišel do prvega prostora, od koder Je bil lep razgled čez Oslo. Dospel Je do mesta, kjer je zvonar navadno obeSal svojo obleko; danes pa te obleke tamkaj ni bilo.
Gnan od nenadne slutnje Je Asbjbrn Krag pogledal proti tramovju v zvoniku. In res je opazil med tramovjem stlačeno Btl-schevo pisano uniformo. Le klobuk je manjkal. Asbjbrn Krag je stekel po stopnicah navzgor do prostora, kjer Je visel veliki zvon. Tu je zagledal moža, ki Je pravkar hotel prijeti za vrv zvona.
Mož je imel plave lase in brado. Bil je v praznični obleki ln običajnem dolgem površniku.
»Aha, zvonar,* Je mislil Krag. ...
Mož Je hotel zvoniti. Ne, Se Je počakal malo. Pogledal Je na uro ln ugotovil, da ni še čas zvoniti.
Tukaj pa se Je moral Asbjbrn Krag na tihem smejati, kajti uro, na katero je mož pogledal, Je Krag spoznal. Videl Jo Je pred nekaj urami na roki diplomata, ljubljanca staro dame.
Zvonar Je vzel iz žepa pipo ln si Jo prižgal. Mirno ln z največjim užitkom je vlekel iz nje dim.
Asbjbrn Krag se Je možu približal.
Takrat pa Je ta mož Izpustil vrv zvona in divje skočil na Kraga ...
Policijski uradnik Je bil zadosti duševno prisoten in hladnokrven. Strgal je zvonarju brado.
Stari zvonar s plave brado se Je naenkrat spremenil v gladko obritega mednarodnega pustolovca Thomasa Buscha.
rthu mn$o ata
IrrllK šlah
Skoraj bi padla po stopnicah v globino.
Oba sta bila skoraj enako močna, vendar je bil Busch gtbčnejšl. Z nadčloveškim naporom se Je Kragu posrečilo, da se Je Iztrgal iz rok nevarnega pustolovca. A Thomas Busch se Je z divjostjo ranjene zveri znova vrgel nanj.
»Ce že ne morem pobegniti,« Je sikal Busch, »potem bova umrla oba.«
Pri teh besedah Je pustolovec zgrabil z rokami Asbjbrna Kraga ln ga skoraj nesel proti odprtini za stopnice.
Čvrsto sta se držala objeta ln že bi zdrknila oba v globino, če se ne bi v zadnjem trenutku pojavil Harald Brede. Slišal Je doli na straži sumljiv ropot. Takoj je uganil, za kaj gre.
Prišel Je Se pravočasno, da Je rešil svojega tovariša.
Nekaj trenutkov pozneje Je ležal pustolovec Thomas Busch zvezan na tleh.
Asbjbrn Krag se Je po tej strašni bitki na življenje In smrt naslonil na neki tram ln precej časa lovil sapo.
»Bil Je res zadnji trenutek,« Je dejal tovarišu in mu stisnil roko.
Thomas Busch ni rekel besede. Aretacijo Je vzel mirno na znanje kakor človek, ki veruje v usodo.
Ko so pregledali žepe njegove državniške uniforme, so našli v njih obe diamantni zaponki ln dladem.
Konec.
Naroči in Oralni Jamski voslniHa" - pr!
Z današnjo številko smo zaključili našo povest »V zadnjem trenutku«, naslednji četrtek, 12. junija, pa pričnemo objavljati v našem listu nov napet roman
,,Skrivnost Eve Durand**
na katerega opozarjamo vse naše stare naročnike in bralce, posebno pa vse naše nove naročnike, ki so se naročili na naš list v Tednu tiska v trboveljskem okraju.
Prepričani smo, da bodo vsi naši bralci z napeto povestjo »Skrivnost Eve Durand« zadovoljni. Opozorite na naš novi roman vse vaše prijatelje in znance.
Uredništvo »Zasavskega vestnika«.
MESTNO TRGOVSKO PODJETJE TRBOVLJE
sporoča vsem odjemalcem, da si lahko nakupijo tekstilno blago na
enoletno odplačilo
v poslovalnicah: na Vodah, na »Njivi« in »Pod Terezijo« (pri Radeju) — v poslovalnici »pri Zdolšku« pa lahko dobite na
dveletno odplačilo
žimnice, peči, štedilnike in preproge.
Podrobna pojasnila v navedenih poslovalnicah
Kotiček za naše žene
DOJENČKOVA POSTELJICA
Dojenček mora dobiti takoj po rojstvu svojo posteljico. Zelo nezdravo je, če spi otrok pri materi, ker telo odraslega človeka izpuhteva mnogo nezdravih snovi. Razen tega pa tudi nimata pravega počitka v skupni postelji ne mati ne otrok.
Najprimernejša posteljica za dojenčka je pletena košara, ki je zelo zračna. Pripravna Pa je tudi zato, ker je ni težko snažiti in 3e lahka, da jo brez težav prenašamo po Potrebi. Košara se pozneje lahko porabi v gospodinjstvu za perilo ali kaj podobnega. Zibelke in vozički niso priporočljivi, ker neprestano guganje otroku škoduje.
V otroško posteljico damo žimnico tz Prave žime ali pa blazino, napolnjeno s koruzno slamo (ličkanjem), ki se lahko večkrat menja in pri postiljanju zrahlja. Dobra je tudi morska trava, neprimerno pa je Perje, ker se zelo praši in je tudi pretoplo, dojenček se hitro spoti, zrak skozi perje Pa nima dostopa. Razen tega perje vsrkava vso vlago in kmalu neprijetno diši. Na blazino položimo nepremočljivo platno, nanj pa rjuho ali flanelo.
Dojenček ne potrebuje vzglavja. Zdrav-hiki priporočajo, naj dojenček leži brez zglavja, da se pozneje lepše drži. Ce pa že hočete otroku privoščiti zglavje, potem napolnite blazinico z morsko travo ali z žimo, kajti perje je za otroka prevroče. Poleti Pokrijemo dojenčka z lahko odejo; v hudi vročini zadostuje samo rjuha. Pozimi damo dojenčku vatirano ali volneno odejo, ki jo Pripnemo na posteljico, da se otrok ne more
razkriti.
Posteljno perilo naj bo belo, da se lahko večkrat prekuha. Poleti pogrnemo košarico z gazo, da obvarujemo otroka muh, vendar mora biti ta mrežica napeta tako visoko, da je otrok ne doseže z ročicami, sicer si jo Potegne na obraz, ali pa si jo začne tlačiti v usta.
Posteljica naj stoji precej visoko od tal, ker je pri tleh mrzlo in tudi prah pride laže do otroka. Paziti moramo, da posteljica ne stoji na prepihu ali ob zakurjeni peči ali pa v kuhinji, kjer je sopara.
Ko je dojenčku šest mesecev in je pravilno razvit, mora dobiti pravo posteljico, ki mu bo služila za vso predšolsko dobo. Polleten otrok poskuša vstajati in bi se iz košarice lahko prevrnil. Otroška posteljica mora imeti leseno ali mrežasto ograjo, ki se je otrok lahko prime, kadar poskuša vstati. Najbolj običajne so lesene posteljice, ki imajo predal za perilo. Toda če imamo dovolj prostora za otroško perilo, ga hranimo v omari. Posteljica naj bo brez predala, da ima zrak od spodaj dostop do blazine. Otroško posteljico moramo vsak dan dobro prezračiti, večkrat umiti s toplo vodo in milnico.
Snaga je pol zdravja in tudi dojenček brez nje ne more dobro uspevati.
Zaslužena zmaga boksarjev »Rudarja« nad prvakom Slovenije
V soboto, 31. maja, so se v Delavskem domu v Trbovljah spoprijeli v prijateljskem dvoboju boksarji domačega Rudarja in Železničarja iz Maribora, ki si je pred kratkim osvojil moštveno prvenstvo v boksu.
Na splošno presenečenje so zmagali boksarji Rudarja proti močni ekipi Železničarja z rezultatom 10:6.
KRIŽANKA št. 8
Vodoravno: 1. primerjati: 13. moč; 14. dozorevati: 16. ozir. zaimek (obrnjeno); 18. osebni zaimek; 19. Vergilov ep; 20. nota (fonetično): 21. predlog; 23. češka vprašalnlca; 25. hrv. predlog; 26. mračen; 27. nizozemsko hiesto; 31. velikan: 33. moško ime; 34. del cerkve. 35. žensko ime (ljubkovalno): 36. ozir. zaimek; 37. poželenje: 38a. članica evrop-naroda <3, skl.); 41. del sobe; 42. vas na
Notranjskem; 43,-grška črka; 45. eksot. cvetlica; 46. označba Jugoslavije; 47. glasbena okrajšava; 49. abesinski poglavar; 50. uradna listina; 52. plin; 53. pretepen; 55. majhna trgovina; 57. nemško moško ime. 58. prislov kraja; 60. okrajšan veznik (Prešeren); 61. prislov; 62. glej 36; 63. odlikovanja (srbo-hrv.); 66. kolesa; 68. dva soglasnika; 69. kanal, ki odvaja nesnago; 70. pokrajina v Jugoslaviji; 72. funkcionar.
Napvično: 1. del kolesa; 2. klej (germanizem); 3. francosko žensko ime; 5. kemični znak; 6. mednarodna organizacija; 7. svetopisemsko ime; 8. šarenl-ca v očesu; 9. uredništvo; 10. oče; 11, osebni zaimek; 12. zloglasni otoki; 15. vrsta škornjev; 17. važen del ladje; 20. slavni klovn (fon.); 22. če smo kaj izgubili, moramo. .. ;	24. silen vihar
(prve tri črke); 26. starostna kratica: 26. kazalni zaimek; 29. znan vrelec kisle vode: 30. na svidenje (francosko fon.); 32. dva samoglasnika: 35. grška črka; 38. človekoljub: 39. krinka; 40. se jezim (ljudsko); 42a. domača žival; 44. rimski cesar; 48. vrstllnt števnlk; 49. kvartaškl izraz: 51. mrači-na (v narečju); 52. kemični znak; 54. predlog: 56. bla-goglasje: 59. fizično dejanje; 63. star (angl ); 64. kot (nemško fon.); 65. predlog; 67. sen: 69. časovni veznik; 70. povratni zaimek; 71, osebni zaimek.
Oglas v ..Zasavskem vestniku'1 - zanesljiv uspeh
Toča golov v Trbovljah
Zadnjo nedeljo je lepa in zaslužena zmaga Rudarja nad Korotanom iz Kranja navdušila številne gledalce, zlasti v drugem polčasu, ko si je domače moštvo z lepimi in hitrimi kombinacijami osvajalo teren. Mnogo negodovanja pa je bilo med publiko v prvem delu igre, ko je Rudar po vodstvu s 3:1 v kratkem presledku prejel dva gola.
Rudar je nastopil v sledeči postavi: Tauš, Klobučar, Zavolovšek, Blatnik, Šorel, Orač, Gorenc, Knavs, Lamovšek, Klenovšek, Klančišar.
Gostje iz Kranja so se predstavili trboveljskemu občinstvu kot borbeno moštvo, ki ne klone in se bori do konca. Imeli pa so napako, da so preradi ugovarjali sodnikovim odločbam, kar je imelo za posledico, da so morali v drugem delu tekme igrati le z 10 možmi; zaradi ugovarjanj je sodnik Grošelj izključil levega krilca gostov.
Kratek potek igre: Začetni udarec imajo gostje, ki takoj močno pritisnejo ter izsilijo v 2. minuti kot, ki pa osta-
Mladinsko prvenstvo Zasavja
V mladinski tekmi za nogometno prvenstvo Zasavja so mladinci Rudarja premagali mladinsko moštvo Retja iz Trbovelj z visokim rezultatom 7:0.
Košarka
Rudar : Domžale 50:20 (21:5)
Na stadionu košarkarjev Rudarja v Trbovljah so odigrali minulo nedeljo košarkarji Rudarja in košarkarji iz Domžal tekmo za republiško prvenstvo zahodne skupine. Moštvo Rudarja se od tekme do tekme vidno popravlja, kar je sad vestnega in rednega treninga. Zmagali so Trboveljčani s 50:20.
Za Rudarja so nastopili Marinič (6), Hodej (7), Skalin (7), Jelen (9), Murn (9), Mahkovec (4), Piki (6), Klančar (2), Pust (0). Številke v oklepajih pomenijo število doseženih košev.
Sodila sta Vozelj in Bizjak iz Ljubljane.
»Proletarec« ponovno poražen
Ponovno prvenstveno nogometno tekmo za vstop v slovensko ligo sta Proletarec iz Zagorja in Krim iz Ljubljane odigrala preteklo nedeljo na nevtralnem terenu v Celju.
Krim je zmagal z rezultatom 5:2 (2:0) in se tako kvalificiral za nadaljnje tekmovanje.
RUDAR : KOROTAN (Kranj) 7:4 (3:3)
ne neizkoriščen. Hiter prodor Rudarja po desnem krilu: Gorenc lepo centrira, toda Klančišar strelja z glavo tik mimo gola. Lepa prilika za dosego zadetka.
Ni bilo dolgo, že je Knavs popeljal Rudarja v 4. minuti v vodstvo na lep predložek Klenovška. V 5. minuti nesporazum obrambe Rudarja, kar bi postalo kmalu usodno za domače igralce. Rudar pritiska, vendar se je igra umirila. V 16. minuti Klenovšek lepo pobegne iri strelja tik mimo praznega gola. V 17. minuti kot proti Korotanu; lepo streljan, toda neizkoriščen. Takoj nato se je izkazal Tauš, ki je v zadnjem času »boksal« žogo, katero smo že videli v mreži. Hitri prodori — in že je imel priliko izkazati se vratar Korotana, ki je v 19. minuti komaj rešil lepo streljano žogo Gorenca.
V	20. minuti spet lepo strelja Klančišar, toda gostje so takoj nato izsilili kot. Zatem spet kot proti Korotanu. V 30. minuti so gostje izenačilj igro na 1:1. Eno minifto kasneje je Gorenc z lepim strelom v desni kot povišal rezultat Rudarja na 2:1, štiri minute pozneje pa Klenovšek na 3:1, kjer je dal gol z glavo. V 38. minuti so gostje postavili rezultat igre na 3:2, v 11. minuti pa na 3:3. Oba gola ima na vesti obramba Rudarja.
V	drugem polčasu se je slika spremenila. Rudar je zaigral mnogo bolje. Tudi obramba je bila mnogo zanesljivejša. Rudar je takoj močno pritisnil in izsilil dva kota proti Korotanu, prvega v četrti, drugega v osmi minuti. Ni ostalo dolgo pri rezultatu 3:3, kajti Klančišar je v 9. minuti postavil sta-
ČLANI SšD »BRATSTVA« SO
Nogometno igrišče »Bratstva« v hrastni-ški steklarni, ki ga je imelo društvo za Savo, je bilo premajhno. Treba je bilo zgraditi v Hrastniku igrišče predpisane velikosti. Društvo je ^dobilo lansko poletje v ta namen buldožer za zemeljska dela. Stroj pa svojega dela ni mogel opraviti v celoti, ker je bilo precej sveta močvirnatega, pa tudi posojilni rok buldožerja je bil kratko odmerjen. Ker preostale zemlje niso mogli odkopati v predvidenem' času, se je zgraditev novega igrišča zavlekla preko zime. Društvo je moralo igrati zaradi tega na trboveljskem stadionu, kar je »Bratstvo« obremenjevalo finančno, še bolj pa se je to občutilo pri uvrstitvi moštva na lestvici prvenstvenega tekmovanja.
Na novo igrišče so navozili 425 tovornih avtomobilov premogove žlindre iz apnenic kemične tovarne, na to pa so dali plast zemlje, ki so jo posejali s travo. Trava pa
nje igre na 4:3 za Rudarja. Lepo priložnost je imel Klenovšek v 11. pinuti, toda žoga se odbije od prečke; dobi jo Klančišar — in že je stanje 5:3 za domače moštvo.
Ponovno je bil uspešen Klančišar v 23. minuti, kjer je dosegel stanje golov 6:3 za Rudarja. Gostje so v 24. minuti izsilili kot proti Trboveljčanom, a brez uspeha. Knavs je v 34. minuti povečal stanje zadetkov na 7:3; izgle-dalo je, da bo Korotan doživel katastrofo, a je imel srečo, kajti s stanjem igre 7:3 je bila akcija napada Rudarja končana. Streljana roka je dala v 39. minuti v 11-metrskem prostoru Korotanu možnost, da je razliko golov znižal na 7:4 in s tem postavil končni rezultat tekme.
Za nedeljsko tekmo bi lahko rekli, da je Rudar dobil končno napadalno vrsto, ki zna streljati in je borbena. Prepričani smo lahko, da bo tudi tekma Rudarja proti Železničarju iz Maribora privabila na trboveljski stadion mnogo gledalcev, ki bodo bodrili našega revirskega predstavnika.
Tekmo je dobro sodil sodnik Grošelj iz Ljubljane.
V predtekmi so igrali pionirji Rudarja in Železničarja iz Celja neodločeno 1:1.
Prvič pa je bila v Trbovljah rokometna tekma, ki so jo igrale rokome > tašice Enotnosti in Krima iz Ljubljane. Rezultat je bil neodločen 4:4.
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«!
Sl ZGRADILI NOVO IGRIŠČE
zaradi suše v letošnji pomladi ni posebn^ uspela.
Precej preglavic je delal močvirnati svet na zgornjem delu igrišča. To nevšečnost so odpravili z izkopom kanala in napeljavo vodovodnih cevi. s čimer so zemljo izsušili.
Pri vseh teh delih je bilo opravljeno nad 12.000 udarniških ur. Največ so doprinesli k izgradnji novega igrišča člani »Bratstva« ter kolektiv steklarne, ki so žrtvovali za to mnogo prostih ur. Zasluge na tem pa imajo tudi uprava steklarne In sindikalna podružnica ter uprava kemične tovarne, ki so društvu pomagale materialno, za kar se jim člani »Bratstva« prisrčno zahvaljujejo.
Društvo si je zadalo nalogo, da napravi okrog igrišča ograjo, ki bo do 1. julija t. 1. zgotovljena.
Prva tekma na novem igrišču Je bila že v aprilu, ob kateri priliki so ugotovili, da igrišče svojim zahtevam popolnoma ustreza.	C.
Gospodinje
ZAHTEVAJTE V VSEH VAŠIH TRGOVINAH ZA PRANJE IN ClSCENJE KRISTALNO SODO IN PRALNI PRAŠEK, KI JU ZOPET IZDELUJE V STARI KVALITETI
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV, HRASTNIK
A N/MI VOS TI___|
KER NI VIDEL PAPEŽA
James Bosh, železniški uradnik iz Chicaga, je preteklo leto prepotoval vso Evropo z ekskurzijo, ki jo je priredila neka ameriška potovalna družba. Kot posebno zanimivost potovanja po Evropi je družba potnikom obljubila, da bodo v Evropi videli papeža.
Bosh toži sedaj družbo in hoče imeti 10.000 dolarjev odškodnine, ker pravi, da mu je družba sicer pokazala Evropo in ga pripeljala tudi v Rim, da pa ni videl papeža .. .
POSLEDICE NEKE ŽENITBE
Na 14 kilometrov dolgi železniški progi med Princess Rissborough in Wathingtonom (Oxfordshire) je bil za štirinajst dni ustav-
ljen promet, ker se je kurjač oženil, podjetje pa za dobo njegovih medenih tednov ni moglo najti nobenega namestnika.
Med odsotnostjo kurjača so ob progi uvedli avtobusni promet. V vseh 90 letih svojega obstoja ni bil na tej progi nikoli ustavljen promet, ki ga v obe smeri vzdržuje ena sama lokomotiva s petimi vagoni.
ZDRAV IN ŽIV JE OSTAL, KAČA PA JE POGINILA
V Texasu Je strupena kača klopotača ugriznila človeka, na kar je po hudih krčih poginila, mož pa je ostal zdrav in živ brez kakršnih koli posledic.
Ta mož, ki je bolj strupen kot kača, je Dimitrij Gomez, po poklicu pa je pleskar
na letalskem oporišču v Kellyju. Pri svojem delu se poslužuje v velikanskih količinah sodinega cianida, zelo strupene kemikalije. Gomez pravi, da je njegovo telo napojeno s tem strupom, na katerega se je počasi navadil. Seveda uboga kača tega ni vedela.
NENAVADEN POKLIC
V New Yorku živi Seul Wollman, ki že nad dvajset let opravlja poklic ponarejevalca podpisov. Do danes je ponaredil nič manj kot 25.000 podpisov najslavnejših osebnosti. Poslovni ljudje, filmski in gledališki igralci, športni prvaki in politiki, ki nimajo časa, da bi podpisovali na tisoče pisem in fotografij, ki jih pošiljajo svojim oboževalcem, se »abonirajo« pri tem možu in prepuščajo to delo njemu. Med Wollmanovlml stalnimi strankami so tudi Eleanor Roosevelt, Claudete Colbert, Shirley Temple, Je-nifer Jones ln Clarc Gable.
OKUS PIVA SO HVALILI...
Združenje gostinskih podjetij okraja Trbovlje
vam nudi v gostinstvih državnega sektorja dobro pijačo in tudi jedačo. Ko prihajate po opravkih v razne kraje trboveljskega okraja, ne pozabite, da boste v vseh gostinstvih državnega sektorja ob solidnih cenah najbolje
Na obisk vas vabijo:
MESTNO GOSTINSTVO TRBOVLJE, MESTNO GOSTINSTVO ZAGORJE, MESTNO GOSTINSTVO HRASTNIK, MESTNO GOSTINSTVO RADEČE, KOLODVORSKA RESTAVRACIA ZIDANI MOST, GOSTINSTVO POD-KUM, GOSTINSTVO DOLE PRI LITIJI, GOSTINSTVO LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, GOSTINSTVO ŠT. GOTARD, GOSTINSTVO ČEMŠENIK, GOSTINSTVO DOL PRI HRASTNIKU.
postreženi.
Prav tako ne pozabite, da še vedno obratujejo gostinstva bivšega KLO Dobovec, KLO Čeče, KLO Vrhovo, KLO Izlake, KLO Loke-Kisovec in KLO Kotredež. Ta gostinstva niso prenehala z delom, marveč so se vključila pod gostinstva novih' ljudskih občin.
Spomnite se naših postinsfeu, kadar boste ob lepih, sončnih nedeliah in praznikih obiskati naše /epe podeželske krate
Pred dnevi smo brali to-le, sicer malo verjetno, a vendar izredno zanimivo zgodbo:
Pretekli mesec je prejela inozemska pivovarna veliko število pisem, ki so hvalili okus zadnjega izdelka piva. Ravnatelj je vsakemu odgovoril osebno in Jim pisal; »Zelo smo zadovoljni, da vam je bilo pivo všeč, vendar piva s podobnim okusom ne bo več, ker bi Izgubili preveč delavcev. Zadnje pivo je imelo zato takšen okus, ker je neki delavec padel v kad za fermentacijo piva in je v njej utonil. S spoštovanjem (podpis).
Kakšne obraze so naredili po 'prejemu tega sporočila pivci tega piva, si lahko mislite.
OBJAVE
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Od 7. junija opoldne do 9. junija zjutraj vrši službo zdravnik (namestnik iz Ljubljane) v bolnišnici Trbovlje.
ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Vprašati v uredništvu.
••daje Okrajni odbor Of Trbovlje, Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Stane Šuštar Tlak Tlakam« »Lindeka pravice« » Ljubljani Naslov uredništva In oprave: Trbovlje oprava rudnika TrbovlJe-Hrs»i alk Telefon H M - Račan ort podružnici Narodne banke v Trbovljah št «14 *0882 J
-	Lisi tsbaja vaak šetrtek — Bakopleov ne vračamo: ortapevkl w Uat morajo biti v uredništva najkasneje vsako nedeljo «jntra.1
-	Mesečna naročnina 20 din. četrtletna 40 din polletna 120 din. oeloletna 240 din.
-	Posamezna številka na 4 straneh stane v kol portali š din. na I straneh p« < dl*.
PETER: »Kaj pa tako stikajo glave naše ženske?«
JANEZ: »Ali res ne veš, da se te dni začne prodaja raznega blaga v vseh trgovinah okraja po zelo znižanih cenah.
N
Cene blagu
industrijskim izdelkom, galan-tenn, posodi, steklu in podobno
po vseh poslovalnicah drž, trgovskih podjetu
so sni jam
TE PRILIKE NA) NE ZAMUDI NIHČE!
Na obisk vas vabijo:
Mestno trgovsko podjetje, Trbovlje:
Poslovalnice: Na Vodi, Na njivi, pri Zdolšku, Pod Terezijo (Radej), Na Tereziji (Požun), pri Germu, Trbovlje II (pri Podlesniku), pri Rozmanu in na Posetju.
Državno trgovsko podjetje »Preskrba«, Trbovlje:
Poslovalnice: Delavski dom, Trbovlje II, Bevško in Retje.
Krajevno trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku:
Poslovalnice: na Dolu in na Breznem.
Mestno trgovsko podjetje, Radeče:
Poslovalnice: pri mostu, pri Černetu, v papirnici in v Zidanem mostu.
Mestni magazin, Zagorje:
* i t<
Poslovalnice: št. 1 Mihelčič, št. 2 Suša, št. 3. Rudnik, št. 4 Bajcer, št. 5 Košenina, št. 6. Kisovec, št. 7 Sršen, št. 8 Potoška vas, št. 9 Šklendrovec.
Državno trgovsko podjetje »Potrošnja«, Zagorje:
Poslovalnice: v Zagorju pri Mullerju, v Toplicah pri Mrnuhu in na Lokah v zadružni stavbi.
Mestno trgovsko podjetje, Hrastnik
Poslovalnice: ob železnici, na Logu, pri rudniku, pri Apnenicah, pri Kemični tovarni.
Državno trgovsko podjetje »Preskrba«, Hrastnik:
Poslovalnice: bivši industrijski magazin steklarne, pri Menihu in pri Herzogu.
Državno trgovsko podjetje »Potrošnik«, Hrastnik
(bivša Potrošniška zadruga).
1k», **
PREJ 4800 DIN SEDAJ 3100 DIN
Obstetz&cni boste s tekstilnim blago/A obutima siefete ■ nuni izddtei ut čajnimi stukiskimi- actlMi.
%slt(xba,towa- cene sotUtne,!
A/e pozabite, torej da bo o teh dneh v vseh navedenih trgovskih podietietiih znaten popust pri nakupu blaga, zato izkoristite posebno ugodno priliko