Glasilo Jugoslovanske kmetske zveze. — Cena 38 Din za celo lete. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka t Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Izlitja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi iu dopisi naj se poSUmo Uredništvu ..Domoljuba", naiofniit«. reklamacije In Inserati pa Uprarnlštvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva nllca štev. 0.
Dr. A. Korošec:
SLS in sedanji položaj Slovencev.
Preteklo nedeljo je imel naš voditelj dr. A. Korošec v Brežicah veličasten shod, na katerem je ob navdušenem pritrjevanju številnih udeležencev takole opisal sedanji položaj Slovencev v našli državi:
Program Slovenske ljudske stranke je prikrojen željam, zahtevam in potrebam slovenskega naroda. Nihče, ki je pošten in resnicoljuben, se ne bo danes upal trditi, da nas bel-grajski parlament in belgrajska osrednja vlada ne zanemarja. Pozna nas, kjer je treba dajati, a ne pozna nas, kjer je treba dobivati. Samo en primer iz zadnjih dn! naj tu navedem!
Vlada noče vedeti za Slovenijo.
Vsi stojimo pod vtisom velike nesreče, katero je zadnje neurje prineslo nad mnoge kraje naše slovenske domovine. Vsled neurja nastale povodnji so upostošile cele doline, porušile mostove in ceste, poplavile in razdrle njive in travnike, odnesle hiše in gospodarska poslopja, zahtevale so celo človeške žrtve. V takih nesrečah preneha vsak ozir na stranke, tukaj mora govoriti in odločevati le sočutno človeško srce. Naši poslanci so se vsled tega podali tudi v Belgrad in hoteli predvsem govoriti z ministrskim predsednikom, da mu orišejo nesrečo ter zaprosijo hitro in izdatno pomoč. In ko se je poslanec Smodej, katerega okraj je posebno hudo prizadet, oglasil pri ministrskem predsedniku, mu je ta dal odgovoriti: Ako hočete govoriti o poplavnih nesrečah v Sloveniji, Vas ne sprejmem; ako hočete govoriti o drugih stvareh, pa pridite in bom govoril. Drugi dan se je javil k ministrskemu predsedniku tudi naš poslanec Brodar, a tudi njemu je dal tako odgovoriti in šele po Odločnem nastopu ga je pustil k sebi. Povejte mi, kaj imamo pričakovati od belgrajske vlade «n parlamenta, ako sam ministrski predsednik Celo v časih in slučajih naših največjih nesreč tako odklanjalno postopa nasproti zastopnikom slovenskega ljudstva? Ali ni to zopet dokaz, da je opravičen program Slovenske ljudske stranke, da se Slovenija upravlja od Slovencev, ker drugi nimajo razumevanja in srca zanjo?
Izdajstvo HSS.
Toda kako smo si zamislili, da se program »zPeIje? Vam je potek dogodkov znan, Naj-
preje v ustvavotvorni skupščinil Toda tam je bila centralistična ustava, katera nas danes tako hudo tlači, sprejeta z glasovi nam nasprotnih strank. Ako bi vsi slovenski poslanci glasovali proti, ne bi imeli današnje slabe ustave. Potem smo počeli borbo za revizijo ustave, za spremembo ustave v našem smislu. Iskali smo si prijateljev pri Hrvatih in Srbih. Posebno veliko nado smo polagali na Radičevo Hrvatsko Seljačko Stranko. In ž njo smo delovali skoraj dve leti skupaj. Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino bi brezdvomno dobili večino, ako bi ne bilo nasilja in goljufije. Večino glasov smo itak dobile stranke, ki smo več ali manj za revizijo ustave zavzeti, a vkljub nasilju in goljufijam smo ostali samo za deset mandatov v manjšini. Bili smo torej že prav blizu uresničenju svojega programa.
Toda, kaj se je nato zgodilo, Vam je dobro znano. Radičeva stranka je zatajila svoj program, se odrekla zahtevi po samostojni se-Ijački Hrvatski in je priznala program centralistične vidovdanske ustave.
Kaj sedaj?
Za nas je vprašanje, kaj sedaj. Ali nadaljevati borbo za pravice Slovencev, ali pa tudi položiti orožje in iti pod komando centralističnih strank?
, Kdor od Vas zasleduje politiko, zna, da nam naši nasprotniki dan za dnevom pravijo: Pojdite v sedanjo vladol Nastopajo različne politične babice, ki bi nas rade nekega jutra videle kot novorojeno vladno stranko. Tudi gospod Pucelj je zašel med nje. Tudi iz časopisja samostalne demokratske stranke, ki stoji pod vodstvom Pribičeviča in Žerjava, nam neprenehoma nasvetujejo, da idemo v vlado. In sploh se po vsem političnem časopisju zadnji čas razglaša, da mislimo v vlado.
Prijatelj prijatelju lahko na dobro vero verjame, da mu hoče dobro. Toda ako nam naspr^ik nekaj nasvetuje, potem moramo biti zelo pazljivi, kajti ni zelo verjetno, da bi nam samostojni demokratje in Pucljevi ljudje bili tako dobri in naklonjeni in nam dobro hoteli. Nasprotno je mnogo bolj verjetno. Zato mora slovensko ljudstvo to vprašanje, ali na) gre njegova stranka in zastopnica v vlado, dobro premisliti in pretuhtati. In to hočemo danes na tem ehodu tudi storiti.
Najprej pa moramo ugotoviti par splošnih načel o vstopanju v vlado. Vsaka politična stranka mora imeti namen in željo, da pride na vlado. A ne za vsako cenol Ampak samo za ceno, da v vladi lahko koristi po svojem programu svojim volivcem in svojemu narodu. Ako iz drugih razlogov vstopi, da spravi samo svoje ljudi na ministrske stolce in da za to proda in izda celo svoj program, je to nedovoljeno. Tako je vsaj naziranje vseh poštenih ljudi na svetu.
Nima smisla vstopiti v vlado, kakršna je sedaj.
Toda poglejmo, kako stoji sedaj politični položaj za nas in naš vstop v vlado? Na vladi so radikali, radičevci in nikičevči. Najmočnejši so radikali. Ti nimajo smisla za Slovence in tudi Hrvati niso nič oduševljeni za delo sedanje vlade. Mi smo teden na teden priča, kako stavi Radič različne zahteve, a vlada jih prezira in ne izpolnjuje. S takim delom mi nismo zadovoljni in dokler in ako sedanja vlada ne bi spremenila svojega programa z ozirom na Slovence, potem ne bi mogli vstopiti. Treba pa tudi to povedati, da ima sedanja vlada v skupščini veliko večino, da nas torej za večino niti ne potrebuje, niti nas zove v vlado, ker noče močne slovenske stranke, ker ne mara Slovencev. Da pa se kljub temu, da se sedanja vlada ne ozira na želje slovenskega naroda, ne na njegove politične ne na gospodarske, lahko opaža, da ima tudi Slovence v vladi, zato je lahkomiselno poskrbel na škodo celega slovenskega naroda gospod Pucelj, ker je brez pogojev za slovenske želje vstopil v vlado.
Naš neobhodni pogoj.
Ako bi se vlada nanovo sestavila, kakor-žekoli in ako bi spremenila svoje neprijazno in odklonilno stališče napram Slovencem, potem bi seveda ne bilo tudi nobenega povoda, da ne vstopimo v vlado, ako bi nam to bilo ponujeno. Lahko pa tudi to rečemo, da bi podpirali vsako vlado, če tudi ne bi dobili v njej ministrskih mest, ako bi videli, da se briga za Slovence, da jim olajšuje njihova bremena, da jim pomaga v njihovih nesrečah in da jim prianava in daje njihove pravice.
Glavno ni, da ima kaka stranka svoje zastopnike v vladi, ampak glavno je, da se narodu pomaga, da se narodu izpolnijo njegove upravičene zahteve.
Ako gospod Pucelj sedaj tako velikoduš-
n dstopa nam mesto, ako hoče imeti nas na
'.o sebe v vlado, potem je to najboljši dokaz, da on s svojimi 50 klubskimi tovariši ne more ničesar doseči za dobrobit naših ljudi. Potem pa je tudi jasno, da je sedanja vlada proti Slovencem in da tudi za gospoda Puclja ni mesta v njej. In istotako je tudi jasno, da dokler ostane vlada nam Slovencem tako nenaklonjena, nebrižna, ni cu nobeno slovensko stranko, prav za nobeno, mesta v njej.
Zakaj pa nas torej silijo naši nasprotniki v vlado? Zato, ker niso naši prijatelji, ker hočejo, da bi se naša stranka uničila s tem, da bi prodala za par ministrskih stolic svoj program, svoj slovenski narod, da bi tudi ona bHa služabnica drugih strank proti slovenskemu narodu.
Potreba slovenske narodne fronte.
Vidite, ti nameni naših nasprotnikov niso pošteni. Pač pa bi bilo pošteno, da bi se vse slovenske rtraake idraiile, d« bi naredile eno enotno slovensko fronto, da bi se ne mesarile in sramotile mod seboj, ampak (U bi napravile eno vrsto u Ui«h svojega slovenskega ljadstva.
Ni danes napaka, biti proti takim vladam, ampak politična napaka je, siliti v take vlade, ali klečeplaziti v njih. Razmere so danes med slovenskim narodom take, da nihče ne sme v \ladi sedeti ter mirno gledati in odobravati, kako se zanemarja, zapostavlja slovenski narod, ampak vfl morajo v borbo proti takim vladam, da se celemu svetu odprejo oči, kako se naš narod tira v propast in nesrečo.
NaSa gospodarska beda.
Pravim: v propast in nesrečo! Ali ni neteča. da naša kmetska posestva gredo na
en. ker se ne morejo več plačevati davki, da delavci v bedi in gladu stojijo tukaj, ker ne morejo več najti posla in dela, čeravno bi radi delali, in da obrtniki ne morejo naprej. Ceste se pokvarjajo. za povzdigo poljedelstva ni denarja, železnice propadajo, davki pa osjromni. da ljudje padajo pod njimi. Ministri potujejo, govorijo, a do dela. sistematičnega, smernega dela ne pride. Pripovedujejo nam i načelih, kako zboljšati vse naše gospcdar-stvo, a do dela. do izvajanja ne pride. Govorijo. kako Narodna banka. Hipotekama banka, :ina hranilnica p3č podpirajo neke srbske ! rme in osebe, a do preokreta ne pride. Cu-j^mo besede, dejanj pa ne vidimo.
Sedai ni modro izpostavljati" sc.
Potem pa je tudi to treba premisliti: Nihče se rad ne ženi v družino, kjer so sami prepiri, v hiio, o kateri sploh ne veste, ali ne bo prišla na boben. Pašič streže po življenju sedanji vladi, rad bi prišel s svojimi ljudmi zopet v ospredje. Radikali, tako zvani ccn-trumaši, ki so sedaj na vladi, pa bi se radi držali na svojih mestih. Nihče ne ve, k-do bo zmagal. Nihče ne ve. ali ta boj sploh ne bo podrl cele vlade. Na katero stran se naj postavimo? To je notranji boj, ki se mora do-bojevati v njihovih vrstah, brez tuje pomoči, potem bo prišlo iz tega nekaj zdravega.
Potem pa razmerje med obema vladnima strankama! Tudi ni aajidealnejše. Borba zaradi Nikiča še ni rešena. In tudi sicer je vse polno nesoplasij med njinr. Sihče ne ve, ali ne bo to šlo narazen, ali ne bo razpr.dflo. Ni torej tudi modro, sedaj se ek.«p»nirati, ko iz-
: gleda, da se vladna h:ša podira, ko ne vemo, ali sploh ne bo kmalu volitev, in ko ne vemo, kdo bo te volitve vodil. Ni izključeno, da jih ne 1 odo ne radikali, ne radičevci vodili. Zakaj se torej, preden postanejo razmere vsaj nekoliko jasnejše, vreči v to meglo, ko ne ve.ste. kam vas vodi pot? To bi ne bilo modro.
Kaj misli Pašič?
Pašič razglaša, da hoče spremeniti program ter prevzeti nekaj točk iz Marksovega programa v svoj program. Pod tem bi se naj, skrito seveda, razumelo repubbkanstvo. Na stara leta hoče biti zopet republikanec. Pašič se namreč jezi na kralja, ker misli, da je on kriv. da je star in nesposoben, in da mu deca krade. In pravi, da se hoče zvezati s Pribi-čevičem, ki je tudi hud na kralja, da ni na vladi. — To bo lepa republika! Pašič predsednik, Pribičevič notranje. Rade Pašič pa finančno ministrstvo! Velesrbstvo, nasilje in korupcija!
Ni smo samo ia pošteno delo &a narod.
In četudi nekateri naši ljudje mislijo, da bi bilo dobro, če bi šli v vlado, potem izražajo v tem upanje, da bi se potem vendarle l>oljše vladalo. Ti ljudje imajo zaupanje v nas, v našo poštenost, v veselje do dela in sposobnost za upravljanje. Mi smo jim hvaležni, toda dokler ne na demo stranke s programom, ki bi kakor uii hotele dobro ljudstva, Ln tudi slovenskega ljudstva, tako dolgo bi vsak tak poskus pomenil zavlačevanje v ozdravljenju razmer. Dokler je razpoloženje v Belgradu pri večini tako, da ne moremo ničesar nuditi slovenskemu narodu, je naše mesto v borbi proti takim strankam. Hočemo v vlado, toda samo v pošteno, delovno vlado. Hočemo v vladi delati, toda poJteao in izdatno delati za svoj narod. Vsaka stranka rada ere v vlado, toda poštena samo takrat, fe po svojem programu lahko ljudstvu kaj koristi.
Vsi Slovenci vkup!
Vi /nate, da so samostojni dt .lokrati imeli d\a poloma na gospodarskem p Iu, konkurz Hrvatskega gospodarskega društva in sedaj kri a S1 a v e n s k e b a n -k e. Jaz nečem tega strankarsko politično izrabljati, ali to lahko povem — in mi.-liin. da bodo tudi vsi nasprotniki odi bravali moje stališče — da je moje mišljenje to: Ako Jo pos.-unezniki z osebno nepoštenostjo zakrivili te katastrofe, potrm se naj kaznujejo; ako pa so slabe gospodarske razmere krive, potem se take nesreče no smejo izrabljati, ampak petem moramo elerliti. da vsi pomagamo, vsi brez razlike. Tudi mi smo imeli težave v gospodarskih organizacijah radi splošnih gospodarskih razmer, a smo jih ?rexno prebrodili. Tač pa nas naj take nesreče združujejo, naj nas priiiiorajo vse k javnemu priznanju, da v tako neurejenih gespodarekih razmerah kakor 'o danes, ne moremo izhajati, posebno nc mi Slovenci.
Nastati mora mogočen klic: Vsi Slovenci vkup! Ne prepirajmo ?e, kdo je v vladi ali zunaj, ampak tekmujmo, kako bomo našemu narodu: kmetu, obrtniVu, delavcu, najbolj koristili. Borimo Slovenci za svoje pravice, za svojo svobodo in sawo?»ojnosl, kazimo na zevajoče rane. Vi nam jih seka vsem skupaj brljrajski centraliaem! Naša stranka kli?e
vsem: Ne v medsebojni borbi, ampak v m«d sebojni slogi te borim« aa svoja sveta prani In če bomo tako skupaj držali, našli bomo prijatelje pri Hrvatih in Srbih, ki nam lKxj0 pomagali do naših ciljev. Časi bo težki, a rav. no v težkih časih ni mesta za obup. Kdor j« za delo, kdor je za pošteno borbo, kdor je za slovenski narod, naj se pridruži nam, Slovenski ljudski stranki! Ona ne bo propala, ker jo njen program, program ln zahteva eelega sla. venskega naroda!
Kaj pišejo nasprotniki.
Slovenska ljudska stranka sili v vlado, pravi zadnji »Kmetski list«. čudno! Samostojneži so se z Radičem združili, i)a so se mogli prikopati do ministrskega sedeža. Odkod nenadna ljubezen do .klerikalcev*, in. ' aj žele slovenski radičevci ven iz vla k Mi je ie vse zahirano in hočejo na lop ačln zvrniti odgov most na druge — pred bližajočimi se volitvami? SLS se zaveda svoje odgovornosti, zato so zanjo ministrski stolčki brezpomembni, dokler ne bodo z njimi zajamčene poleg j dolžnosti tudi pravice slovenskega naroda. Še eno zdravilo sa socijalno hedo priporoča glasilo sanv stojnežev. Pravi, da bi mora'o biti kmetsko delo tako dobro plačano, kot drugo. Prav ima, in mi trdimo isto že leta in leta. Ali pa ste vi v vladi genili z mezincem, da bi prišlo do takih razm' r? Kako pa more danes kmet, ko ste mu davčne in drutre viiake privili do skrajnosti, sploh mislili na izboljšanje po-lržaja sodelavca! Če se kolo ob dvanajsti I uri ne zavrti, bo še sam kmet propadel I pod težo davčnih bremen >eljacke< j vlade.
< udni pojmi. Ali izvršuje kdo svoj poklic v vsakem oziru prav ali ne, odločujejo: o uradniku predstojnik, o učitelja šolski nadzornik, o duhovniku pa Škof. Zadnji Kmetski list j a meni drugje, kir bi sicer ne priobč'! neok isnega napada na g. knezoškofa, čegar potrpežljivost je brez primere.
Izgubili smo smisel za vrednosti in (ilj življenja« toži socialdemokratska
»Delavska politika , ki p>ro?a o_ satno umorili, ki se množe zlasti po večjih me-! stili dan na dan. Opravičuje pa omenjen' časopis to izgubo na kaj originaleni način, ko j.iše: Razumljivo, ko pa vidimo, kako so naše vlade in kako je ves nas vladajoči razred izgubil smisel še za marsikaj drugega. Smešno! Ali bom zato, »er kaka vlada" neumnosti dela, se obesil ai pa skočil v vodo? Ne, ampak rokave »o® zavihal' in z združenimi močmi bom P ' sadil pri volitvah nesposobno gospodo na hladno. Kot pameten človek pa bom rek« še sledeče: »Cilj, kakor sem ?a imel a slej, ki ne prenese nobene sapice m, ^ ubija smisel za vrednosti življenj«, vreden piškavega oreha, zato bo L stremljenje odslej za drugim, boljšim i v dolini solza najprimernejšim, \Y J ciljem — kakor ga kažeta vera
-Delavska politika« priobcuje cia. o »Novi politiki sovjetske vlade.« ^
... . politiki sovjetske dragim poroča: »Nekateri komun«
govairjajo dvig industrializacije (v državi) na ta način: oguliti treba kmete do kože, izmozgati iz njih vse, kar se da, ter to porabiti za industrijo.« Tako hočejo torej komunisti rešiti kmetsko vprašanje. In In vendar se najde tudi med Slovenci kaka kmetska bela vrana, ki drvi za bolše-vizmom v — svojo pogubo.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Žerjavovski listi in njih maloštevilni pristaši po meslu in deželi delajo veliko glo-rijo, ker so dobili pod krinko stanovskih organizacij in s pomočjo goljufij večino mandatov. Sicer so prodrli v posameznih kategorijah le s par glasovi večine, vendar vpijejo, kakor da bi bila vsa Slovenija njihova. Da imajo večino mandatov, se Imajo zahvaliti poleg nedovoljeni agitaciji in dokazanim nepravilnostim le voliv-nemu redu. Saj je neizpodbitna resnica., da smo po številu oddanih glasov zmagali mi, ki smo dobili med irgovci nad dvesto, med obrtniki pa celo nad dva tisoč glasov več, kot žerjavovski ►stanovski kandidati«. To povejte podeželskim liberalčkom, ko vam bodo razlagali
I Evo j o »zmago«.
Žerjavovci so zopet prilizujejo. »Naloga naših organizacij ni izpodkopavati vero in ugled dohovnov« piše zadnja »Domo-rina-T, da bi se lažje približala ljudstvu. Ali dr. Žerjav res misli, da naši ljudje že v enem tednu vse pozabijo. »Domovina« napada številko za številko najboljše duhovnike in lažnivo se je vtikala in se še itika v vse, kar je katoliškemu kristjanu Bvetega. Ali se tako dela za vero in ugled fluhovništva? Skrij se — hinavščinal
Našo naloge v jeseni. Pod tem naslonom priobčuje zadnja »Domovina« članek izpod peresa dr. Žerjava. V tem spisu poživlja voditelj samostojnih demokratov Bvoje organizacije in pristaše po deželi, da eastavijo vse moči za širjenje »Domovine« in izpopolnitev drugih liberalnih organizacij. Med drugim piše: »Pregledali pa bomo tudi prosvetne in gospodarske organizacije, da bodo krepkejse delale. Ali kulturna društva v Vašem kraju živahno delujejo? Ali imate knjižnico? Kaj pa lamburaši, pevci? Kako bo to zimo s predstavami? Kako je z domačim zadružništvom? Ali ni morda potrebna kakšna Hova kreditna organizacija za manj imo-vite sloje, kakšna proizvajalna, strojna električna zadruga itd.« — Tako dr. Žerjav. Katoliški možje, fantje, žene, dekleta, sli ne čutite, na kakšne načine namerava Veri in Cerkvi sovražna stranka dobiti tla med vami? Kajneda, sovražnik se bliža v Ovčji obleki, zato bodete tudi vi, v jesenskih in zimskih dneh podvojili delo v
Eosvetnih in drugih vaših organizacijah, rjavovska gospoda pa naj se izobražuje Baima med seboj, ker je še najbolj potrebna — prave srčne kulture.
Da bodete zadovoljni z res dobrim!
vrvarsklmi Izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
M podruialciN » Nirlbiru, Vetrlnjsk« 10 ter Kamnik, Sutna 4.
Draga šo!a.
Nesreča »Slovenske banke«.
Marsikomu je še v spominu, kako je pred petnajstimi leti propadla »Glavna posojilnica v Ljubljani«, ki so jo vodili liberalci in kako so nekateri ljudje pri tem izgubili visoke vsote. Nalagali so svoj denar v to posojilnico, ker je neslo nekaj več obresti, nazadnje pa jih je zadela nesreča, da so prišli skoro ob vse. Nekaj podobnega se napoveduje pri nekih zavodih, ki so v rohak ljudi iz žerjavovske baže, tudi danes. V velike denarne težave je prišla ena največjih bank po imenu Slavenska banka. Noben vložnik ne dobi dane3 izplačanega nikakega vinarja. Sodišče je postavilo to banko pod sekvester. V tej veliki banki je naloženega preko dve3to milijonov dinarjev denarja, po večini iz Slovenije. Naložen imajo tamkaj denar tudi razni zavodi, katere upravljajo gospodje iz liberalno-demo-kratskih vrst. Tudi to banko so več let vodili možje, ki so na razne načine podpirali demokratsko-liberalno politiko in njena centralistična stremljenja. Slabo gospodarstvo je privedlo to banko v neprilike, radi katerih bodo milijoni ljudskega premoženja šli v nič. Mnogi lahkomiselneži in pa taki, ki so zaradi nekaj višjih obresti zaupali tej banki svoje premoženje, bodo bridko obžalovali, da so prišli preblizu ljudem iz demokratskega tabora. V Ljubljani je sodišče zaprlo še dva druga liberalna denarna zavoda, namreč »Ljubljansko posojilnico« in »Jugoslovansko zavarovalno hranilnico«. Tudi v ta dva denarna zavoda so ljudje devali denar radi višjih obresti.
Nikomur ne smemo privoščiti nesreče. Želimo, da bi pri gori imenovanih denarnih zavodih ljudje čim manj izgubili. Vendar moramo povdariti, da je v teh zavodih tudi nekaj denarja kmetskih ljudi. Skoro povsod imajo doma domačo hranilnico in posojilnico, ki sicer ne more dajati takih obresti kakor banke, ki je pa zato vse drugače varen zavod. Vendar mnogi čisto brez potrebe nosijo denar v take banke In mestne zavode, ki jih ne poznajo dovolj, ali pa o njih celo vedo, da so v rokah ljudi tiste stranke, ki ne priznava božjih zapovedi in tudi ne zapovedi: Ne kradi! Svobodomislec pač po svoje svobodno misli in dela.
Nekaj časa se še ne bo vedelo, koliko bo kdo izgubil pri katerem gori omenjenih denarnih zavodov in mi želimo, kakor rečeno, da bi bila nesreča manjša, kakor se je bojimo. Želimo pa zraven tudi, naj bi bila to šola vsem kmetskim ljudem, da naj gre ves kmetski denar v domače hranilnice, ki jih vsak pozna in Iz katerih gre denar v obliki posojil spet v kmetsko korist. Drago šolo, kaj je liberalizem in demokratska stranka, bo marsikdo občutil na lastnem žepu. Ostale bo že izmodrila, upamo, vsaj nesreča drugih._
V vsako hišo Domoljuba!
Povodenj.
Povodenj, ki je prejšnji teden razlila svoje divje vodovje od Ljubljane do 2irov, je po splošni sodbi povzročila mnogo več škode kot lansko leto v Ločnici in Polhovem gradcu. Škoda je tudi radi tega večja, ker je voda odnesla veliko množino spravljenih jesenskih pridelkov in so ljudje brez živeža.
Vič in Trnovo.
Najhuje je bil prizadet Stari Vič in Nova vas, kjer je stala voda ponekod do 2 metra visoko. Ker so nalivi še trajali, je voda drugi dan še vedno stala zelo visoko. Udrla je seveda v hiše, zlasti pa v kleti, kjer je uničila veliko živeža. Gradaščica je bila 4 m nad normalom in je v svoji divjosti odnesla 35 m dolgo škarpo v Trnovem z vrtom vred, podrla neko šupo, odnesla jez, tik pred izlivom izpodkopala zidan most ter odnesla del ceste, ki vodi iz Trnovega pristana proti trnovski cerkvi. Vile na Mirju so bile deloma v vodi, vrti opustošeni. Po tržaški cesti je drvel hudournik, da še drugi dan po cesti ni bilo mogoče priti do farne cerkve na Viču.
Od škofje Loke do Žirov.
Povodenj je v teh krajih divjala s tako silo, da se zdi, da je velik del doline za vedno uničen. Voda je odnesla vse mostove razen onega pri Trebije, odnašala je hiše, žage, delavnice, kozolce, šu-pe, mostove, skladišča lesa, gozde, polja, ceste; plazovi so se usipali v dolino ter pokopavali pod sabo cele hile. Mnogi posestniki so danes brez hiš, brez zemlje, ostal jim je samo prod, v katerega so spremenjene rodovitne njive. Najbolj je prizadeta vas Selo, kjer je odnesla voda sedem hiš. Najhujše so divjali pritoki Sore, kakor: Račeva, katera je porušila v Račevi posestniku Lukančiču hišo, potem Snop-kova grapa, katera je tudi odnesla hišo posestniku Jerebu ter v Novi vasi hišo Jakobu Mrlaku in Lovru Bogataju kozolec in elektrarno z napravo in jezom. Voda Plastule je porušila hišo Jakobu Erz-nožniku v Novi vasi, hiša Ivana Demšarja je pa že tudi izpodkopana ter se točasno en vogal ruši, V Žirovskem vrhu in Ra-kulku (Dobračeva) je vse polje zasulo, celi gozdovi v Rakulku (Žirovski vrh) so od plazov uničeni in vrženi v potok Rakulk, v dolini pa vsa polja in njive zasute in pokončane. Še hujše pa je razsajal potok Zabrežnik, kateri je porušil hišo Ivanu Grošlju, Selo 4, Matiji Cankarju žago, mlin z vso napravo in mizarskimi stroji ter skladišče za les, velik čebelnjak in del hiše, ostali del pa je v nevarnosti, da se poruši, ker ni mogoče vode odbijati ln^ od-
Beljati, ker še vedno naliva in dežuje, lalje; Francu Starmanu na Selu je odneslo kovačijo, Antonu Oblaku novozgrajeno hišo in kozolec, Ivanu Poljanšku kovačijo, jez, vso vodno napravo, na novo
po lanski povodnji preurejeno, mlin, gospodarska poslopja in hiša pa so v nevarnosti, da jih izpodkoplje, ako deževje ne bo odnehalo. Enako je tudi s hišo Marije Poljanšek. Josipu Oblaku, Selo 13, je odneslo hišo z vsemi gospodarskimi poslopji in žago. Ivanu Kržišniku, Selo 10, je plaz vrgel hišo z vso opremo in živino v Soro, rešili so si samo golo življenje, istotako Simonu Burniku, kovaču, Selo 27, kateremu je plaz odnesel hišo s kovačijo in z vsem v vodo, tako da ni duha ne sluha, kje da je stala. V vasi Zabrežnik je odneslo in porušilo hišo Mariji Tolar. Tro-hov mlin v Trohovi grapi je zasut. Utonil je en otrok, kakor se je pripovedovalo. Posestniku Ratačenu na Ledenici je plaz uničil hlev z živino ter pokopal njega samega, ki se je tedaj nahajal v hlevu. Elektrarna v Žireh je močno poškodovana ter jo je povodenj deloma odnesla. Stroji so ostali, istotako jez. Med neurjem je strela udarila v hišo Ivana Seljaka v Stari vasi. Hiša in gospodarsko poslopje je zgorelo. V Gorenji vasi je valovje odneslo Ferlu-nov jez in mlin ter Kalarjevo žago, drvarnice, šupe, junca itd. V Srednji vasi pri Čudetu je plaz zasul hišo in hlev, V celi žirovski fari, kolikor je dosedaj ugotovljeno, je odnesla voda 16 hiš, nešteto hiš pa je nevarno poškodovanih. Cesta od Sela do Trebije pri Žireh je popolnoma razrušena in je na njenem mestu samo še strm breg v Soro. Večinoma niti poznali ni več, kje je cesta peljala.
Na italijanski strani je najhuje prizadela vas Osojnica, ki je postala struga divjega veletoka. Cesta v Idrijo je razdrta, v Spodnji Idriji je povodenj odnesla šest hiš in elektrarno.
Polhov gradeč.
Vsa dolina, ki doseza širino 1 kilometra in več, je zasuta z blatom, gramo-imom in naplavljenim lesom. Sredi polj, kjer na mnogih mestih ni več spoznati, kaj je rastlo tu pred katastrofo, leže do 12 metrov dolgi hrasti, katere so ruvali hudourniki s koreninami vred in jih plavili dalje. Most v Dolenji vasi še stoji, toda cesta od tu dalje v Polhov gradeč ie tako raztrgana, da ni mogoče iti z vozom. Na več krajih jo je voda odnesla popolnoma. Brzojavni drogovi leže semintja poleg, ponekod pa jih je voda odplavila. Za drevesi pa leže ostanki pohištva, vrata, deli oken, stolov in omar. Hišo cestarja Vrhovca jc na vseh izpodjedla voda, ki je udrla tudi v hišo. Živino so še pravočasno odpeljali, prašiče pa je spravil pod streho.
Pretresljiv je pogled v vasi Polhov gradeč. Vse križem leže hlodi in dračje, povsod je nanešenega nad en meter visoko proda in ilovice. Voda je segala po hišah prav do vrh peči. Grozno je razdejanje na Božnarjevi žagi, kjer leže do stropa vse križem hlodi in deske, prepreženi z dračjem in prstjo. Kanal na elektrarno je zrušen in tudi poslopje je tako omajano, da so morali stroje demontirati in •jdnesti.
Divjanje vode se je pričelo že v ponedeljek okrog devetih. Voda je hitro naraščala !n je že opoldne dosegla višino A\ "
povodnji predlanskega leta. Voda pa je prinašala seboj izruvana drevesa, hlode, ostrešja in ostanke podrtih mostov. Z vso silo je butala ob novi most in mu kmalu odtrgala železobetonsko ograjo. Nizko zgrajeni most je bil kmalu zasut s peskom in zagozden z lesom, voda je stopila iz glavne struge in začela izpodjedati temelje Mostarjeve hiše in Gasilnega doma. Kmalu je odneslo severni ogel hiše in streha se je z groznim hruščem začela nagibati. Bučeči valovi so odnašali kos za kosom, stene so grmele v vodo in čez kake pol ure ni bilo več sledu, kje je hiša stala. Bil je grozen prizor, ko so lastnik hiše in drugi domačini reševali male otroke. G. Koprive ni rešil pred poginom prav ničesar razen malih otrok. Bil je po poklicu krojač in mu je voda odnesla sploh vse, stroj, blago, obleke in denar, od vsega premoženja mu je ostala le delovna obleka in ena krona denarja. Voda je odnesla tudi še hišo Marije Koprivec, kjer stoji ob bregu samo še mal ogel in v njem peč. Gospodarska poslopja zraven pa so se tudi podrla. Streha hleva leži čez pol preklana na razpokanem zidovju. Zraven stoječi hlev g. Peklarja je bil istotako kmalu spodjeden od vode in vse je zgr-melo v valove. Orodje je ostalo nepoškodovano, odneslo je nekaj obleke in oprave.
Višek je dosegla katastrofalna povodenj ob treh popoldne. Voda je segala takrat 60 cm višje kot ob zadnji nesreči predlanskim. Nepopisna je bila sila penečih se valov, ki so valili težke betonske podzidke, ostanke razrušenih mlinov in žag, katere je odnesla Božna seboj, obračali in odnašali težko naložene vozove, podirali svinjake in vse, kar je stalo na prostem. Ogromen naval vode se je od časa do časa še povečal, ko je v zgornjem toku hudournik prediral jezove in si delal pot skozi barikade nanešenega lesa. Cesta iz Polhovega gradea proti Črnemu vrhu je popolnoma uničena, nad 5 km pa je porušena tako, da se ne ve več, kje je bila izpeljana. O treh novih mostovih ri niti sledu več. Most pri grajski žagi pa jc popolnoma zasut, na obeh straneh je skopala voda široko pot, tako da steji most sredi 100 m široke struge. Zbesnela Božna je odnesla Potrebuježev mlin in žago s hišo vred. S hriba je pridrl zemeljski plaz in potisnil vsa poslopja v valove. Razen tega sta odiješena še dva mlina in ena žaga, ena žaga pa je zelo porušena. O Urbančevem mlinu v Zalogu ni več sledu.
Gradaščica je skozi do Ljubljane napravila ogromno škodo po polju, cestah in poslopjih. V Hrastenici je porušila tudi dve hiši. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je Potrebuježu odneslo šest glav živine, rešili so samo eno kravo. Drugod so živino rešrli, voda je ugrabila le nekaj prašičev.
Vsa škoda, ki jo je napravila katastrofalna povodenj, je neprecenljiva. Polja so za dolgo dobo popolnoma uničena, ker so ponekod tako naplavljena, da jih v doglednem času ne bo mogoče očistiti, drugod pa je hitri tok odnesel vso rodovitno prst, da se vidijo le prodišča in kamenje, Vsega skupaj je porušenih pet mostov, dva železobetonska in trije • leseni.
Lesa so vode odnesle samo lesnim trtfov cem približno 2000 m\	8
Ločnica pri Sori.
Ločnica ni manj trpela kot lansko leto. Voda je udrla skozi okna v hiše, katere je zalila z blatom in peskom. Mo-stove in brvi je voda takoj pobrala, ostal je samo betonski most, ki pelje v Med. »vode, a še ta je bil odrezan od sveta. Je. zov ni več, cesta je raztrgana, spodnjemu mlinarju so uničeni mlin, drvarnica in pod, Vrtovi in travniki so zasuti s kamenjem^ sipo in prodom. Rudnik v Knapovžu je docela uničen, pri Hartmanu je podrt hlev, Smelcerjeve hiše ni več, porušeno je tudi tisto, kar se je popravilo po lanski povodnji, Most v Medvodah na državni cesti Ljubljana-Kranj je Sora gladko odnesla.
Drugi kraji.
Ogromni nalivi so bili ob istem času tudi po drugih krajih. Nad Šoštajnom se je utrgal oblak, vsled česar je Savinja zo« pet silno narastla, da je bila celjska okolica zopet vsa pod vodo. Veliko škode imajo lesni trgovci, katerim je voda v splavih odnesla ogromne množine lesa, Visoka voda je bila tudi na ljubljanskem barju skoro tja do Vrhnike. V Medije-Iz-lakah je odnesla voda dva mostova. Velika je bila povodenj v Preski pri Medvodah, kjer je grozno narastla Preščnica ter izpodkopavala poslopja ob bregu. h-garjevega Bolnega očeta so morali rešili skozi streho. Železniška proga jc bila deloma pod vodo. V kamniškem okraju ie posebno divjala Bistrica, ki je v Stranjah odnesla gornji most, med Ihanom in Domžalam jc stala voda 1 m visoko. Železni* ška proga med Črnučami in Trzinom je bila v vodi, tako da so morali potniki izstopati ter dalj časa peš hodili, da sc se vsedli na drug vlak, ki jih je čakal onkraj vode.
Ogromne so bile tudi poplave na Goriškem ter zlasti v Trstu, kjer je udrja voda v trgovska skladišča ter napravila za milijone lir škode.
Pomoč.
Najhitrejša pomoč je nujno potrebna, Glavno dolžnost bo imela tu država, zakaj opustošenje je tako obsežno, da I« čisto nemogoče vsaj za silo popraviti » privatno pomočjo.
Načelnik SLS poslanec dr. Korošeo se je takoj v torek brzojavno obrnil ministra notranjih zadev, poljedelstva in javnih zgradb, da v vsakem oziru nudi|0 najhitrejšo pomoč po najnovejši povodni« strašno prizadetim krajem in osebam > Sloveniji. Posebno je še opozoril ministra za javne zgradbe na škodo, ki so jo trpe« mostovi in ceste, a ministra za P0]' L, stvo je posebej zaprosil, da bodoče hodke iz razredne loterije nakloni slovenskim poškodovancem. Poslance Smodej i takoj obiskal prizadete kraje, da p°'e,u more obširneje poročati v Belgradu.
Čim so došle v Belgrad vesti, da i zadel Slovenijo strahovit udarec, " ^ poslanci, ki se nahajajo v Belgradu, ' dr. Hodžar ln Žebot, obiskali mančneg in druge ministre in so zahtevah takojšni
pomoč. Kot prvo pomoč je vlada nakazala iz fonda za ujme pri poljedelskem ministrstvu 120.000 Din.
Narodni skupščini pa so naši poslanci stavili naslednji nujni zakonski predlog:
Radi silnega neurja so vode nenadoma narastle in poplavile cele doline. Voda je odnašala zemljo, drevje, mostove in vse, kar je dosegla. Rušila je ceste, poslopja itd. Povodenj je zahtevala tudi človeške žrtve. Cele vasi in kraji ter deli mesta Ljubljane so bili pod vodo. Po veliki večini je v poplavljenih krajih vsak promet nemogoč. Ljudstvo radi ogromne škode obupuje. Hitra pomoč je nujno potrebna. Najbolj so prizadeti kraji Ljubljana z okolico, Polhov gradeč, Žiri, Poljanska dolina, Medvode, celjska okolica, Velenje in Slovenji gradeč. Da se težko prizadetemu prebivalstvu vsaj nekoliko odpomore, stavlja-mo sledeč nujen zakonski predlog:
1.	Narodna skupščina odobrava za prizadete pri poplavah v Sloveniji izreden kredit 30,000.000 Din.
2.	Ta zakonski predlog stopi v veljavo, čim se objavi v »Službenih novinah«.
V Begradu, 1. oktobra 1936. — Podpisani: Anton Sušnik, dr. Anton Korošec, Franc Smodej, Janez Brodar, Došan Ser-nec, Vladimir Pušenjak.
Istotako je škofijstvo dalo nalog, naj se pobira po župnih cerkvah za poplav-ljence. Tudi Rdeči križ je izdal oklic za pomoč,
d Blagoslovitev cerkve sv. Frančiška v Šiški se je izvršila v nedeljo z veliko slovesnostjo ob navzočnosti ogromne množice vernikov. Blagoslovil jc cerkev mil. g. prošt Andrej Kalan, ki je imel tudi slovesno sv. mašo, popoldan pa so v procesiji prenesli sv. Rcšnje telo iz zasilno cerkve — barake v novo cerkev. Cerkev je sicer le še napol dodelana, toda jo tako veličastna v svojem slobrovju in nedosežni preprostosti, da ne bo imela para v Sloveniji. Zidana je čisto na nov način in občudovat so hodili to zgradbo celo inženerji iz inozemstva. Slovenci smo lahko ponosni na svojega moj-stra-arhitekla, ki je eden pivih evropskih umetnikov. Cerkev je dosedaj stala 2 milijona dinarjev in je ena tretjina še na dolgu. Značilno je, da bodo cerkev sezidali največ revni delavski sloji.
d Boj brezverskomu časopisju. Veliki shod mož in fantov v Velesovem dne 3. t. m. je sprejel to-le resolucijo: »Slovenski možje in mladeniči, zbrani na taboru v Velesovem, izražajo svojemu škofu zahvalo za odločno in vztrajno obrambo pravic naše cerkve in našega krščanskega ljudstva, lasti za njegovo čuječo nadpastirsko stražo zoper nekrščansko časopisje, ki kvaivi ljudstvo in osobito mladino, ter mu kličemo: Pre vzvišeni gosp. škof, naprej po tej poti, mi Vam sledimo s hvaležnostjo in z zaupanjem 1« — Katoličani, če nočemo imeti čez desetletje druge Mehike, ki bi nam zapirala cerkve in jih izpreminjala v gledališča — boj zoper brezversko časopisje, ki ga izdaja Žerjavova stranka I
d Petrolej v Sloveniji. Strokovnjaki so dognali, da so v zemlji pri Sv. Bolfenku na Štajerskem petrolejski vrelci. Noka angleška družba je začela z vrtanjem ter so
I zadeli na vse znake petroleja. Toda glavne niso odkrili. Zato so vrtanje opustili, i dasi so prišli že v globočino 600 m.
d Ogromen socialni škandal. Kadar prideš v Ljubljano, ne pozabi si iti ogle-| dat travnik pred bivšo šenlpetersko kosar-no. Ob zidu imajo ubogi brezstanovanjci ' naslonjene z gnilimi in trohnelimi deska-! mi zbile barake z raznimi plahtami. Ob j zadnjem deževju je voda tako silila v barake, da je začela skromna oprema plavati po baraki in so morali stanovalci bežati ' na prosto — na dež. Ljubljano komandirajo danes liberalni gerenti, zakaj sicer bi bila ta stvar na šentpeterskem travniku čisto nemogoča.
d Srebrno poroko sta praznovala pretekli teden ugledni odvetnik g. dr. Brejc in njegova soproga Mara. i d Vzgoja svobodomiselnega časopisja. : Vnet kmetski bralec liberalnega časopisja | se je peljal 26. sept. z dolenjskim vlakom iz Ljubljane. V vozu je tako grdo govoril j ter kvantal, da so se sopotniki splošno : zgražali. Izstopil je v Trebnjem in je znan. Železnico prosimo, naj vendar take surovine postavi na prosto, kakor to veleva prometni pravilnik.
d Toča. V noči od 27. do 28. septem-i bra okoli 11. ure je zadela okolico Starega trga pri Črnomlju velika nesreča. Toča, ki je padala skoraj četrt ure, je pobila poljske pridelke in vinograde. Najbolj je priza-■ dela vas Sodevci, kjer je toča pobila skoraj j vej vinski pridelek. Škoda je cenjena na i 150 tisoč Din, kar je ogromno za majhno . vas.
d Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, Krajevni odbor V Ljubljani poživlja vse svojo člane in članice, ki so po povod-nji oškodovani, da nemudoma javijo osebno ali pismeno v društveni pisarni, koliko so prizadeli. — Odbor.
d Potres. V Marenbergu so od 28. na 27. sept. občutili tako močen potres, da so se na hiši gospe Zvveltl pobile vse šipe.
d Loterija Izobraževalnega društva na Breznici bo izvršila žrebanje nepreklicno ! 21. novembra 1926.
d Umrl je v Preserju pri Ljubljani i dne 29. sept. zvečer v 72. letu starosti i vzoren oče in skrbni gospodar Franc Su-! hadolnik. Pokojni je bil mož naše koreni-| ne in od prvega početka zvest naročnik i »Domoljuba«. Naj počiva v miru I
d Zastrupljen,je. Z gorilnim plinom se j je v ljubljanski tobačni tovarni zastrupilo j 6 delavk, ki pa so jih takoj prepeljali v bolnico in jih rešili.
d Cigana nabiralca milodarov za po-plavljence. Pri Planini sta hodila okrog tamkajšnjih posestnikov dva cigana. Izdajala sta se za posestnika iz doline in sta tožila, da je njima, kakor tudi sosedom voda porušila hiše in odnesla vso opremo, živino, krmo in gospodarsko orodje. Družine z ženami in otroci prebivajo sedaj na prostem. Znala sta dobro govoriti in sta res nabrala precej denarja, živil in domačega orodja, na to sta izginila.
d Eksplodirala mu je bomba v roki. Na vojaškem vežbališču pri Podgorici v Črni gori je vojaški mojster Bogdan Rado-vič tako neprevidno deloval z bombo v roki, da mu jo nenadoma eksplodirala in ga
težko poškodovala po celem životu. Rado-viča so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico.
d Trojen požig. V noči od pretekle sobote na nedeljo je v predo.^eljsld fari pri Kranju trikrat gorelo. Najprej je o polnoči zagorel pod pri posestnici Mani Ahlin (Brezarju) v Pr dosliah. Pod je zgorel ter veliko sena in slame. Točno'ob dveh se je zasvetilo pri vdovi Riaiiji žarga (Urš-nek). Zgorel je tudi pod ter vse seno in slama. Posestnlca nima svoje živine s čem krmiti. Točno ob 4 je planil ognjen steber iz poda vdove Ane Kveder v Orhovljah, 5 minut od prvega pogorišča. Pogorelo je zopet do dal z vsemi pridelki. Gasilci iz Predoselj, Šenčurja in Kranja so bili takoj na mestu, pozneje tudi iz Kolcrice. — Le neumornemu delu gasilcev se je zahvaliti, da tik ob gorečem podu stoječ s slamo krit Baštonov hlev v Orehovljah ni začel goreti. Vetra ni bilo. Očividno je zažgala vse troje ena sama in ista roka. Po-sestniee so bile le deloma krite z zavarovalnino, tako da imala zlasti zadnji dve pogorelki prav občutno škodo.
d Fantje so se stepli v Kostanjevici pri Št. Rupertu ob priliki, ko so meli proso pri nekem posestniku. Ko so namreč končali s prosom, so se pred hišo sprti ter stepli s poleni. Pri tem jih je 24 letni Ludovik Šivavc toliko izkupil, da je drugi dan umrl. Nadaljevanje bo pred sodiščem.
d Pazile na tatove. Posestniku Ludo-viku Sodinu v Stratincih s?) najbrže cigani ponoči ukradli triletno kobilo vredno 5000 dinarjev in konjsko opremo vredno 1500 dinarjev, pri nekem drugem posestniku pa nov lovski vez.
d Roparski napad pri Karlovcu. V nedeljo, dne 26. sept. sta bila v Karlovačkem Logu napadena Butlovič in Adlešič iz Pribita. Na cesti sta ju počakala dva maski-rana razbojnika, jima vzela uri in verižici ter 18.000 Din v gotovini. Orožniki so odšli takoj ra zasledovanje in so napadalca aretirali že v pondeljek.
d Ponesrečen na;:i!d ciganske tolpe na banko. V Šidu v Slavoniji je poskušala nedavno tolpa ciganov ponoči napasti tamkajšnjo slovaško banko. Vsled hrupa pa se je zbudila hišnioa in stopila s svojima hčerkama na dvorišče. Neki cigan jo je zgrabil za grlo, nakar je ena izmed njenih hčerk rmv-no udarila cigana po glavi. Drugi cigan je priskočil v tem trenutku svojemu tovarišu na pomoč s puško in je sprožil. Toda krogla ni zadela hčerke hišnice, kateri je bila namenjena, temveč cigano-vega tovariša, ki se je zgrudil takoj mrtev na tla. Cigani so svojega mrtvega tovariša naložili nato na voz in izginili v temni no-ču brez slodu._
Varno naložite svoi denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
d Nepojasnjen umor. V soboto 25. sept. je našel Jožef Podgoršek iz Brezovico na Bizeijskeni ubitega Mihaela Benka. Umorjeni je imel veliko ran, ki so mu bile zadane s sekirico ležečo poleg njega. Sekirica se je izkazala kot last Jožefa Podgorška, ki je truplo našel. Orožniki so ga takoj zaprli in še ženo ubitega Benka, ker jo imajo na sumu, da je pri umoru sodelovala. Podgorška dolžijo tudi, da je pred 7 leti umoril Antona Hudino.
d Zagoneten umor. V nedeljo dne 3. oktobra v jutro so našli v Mežici pri Pre-valjah, po dom. pri Jakopičevih, domačo hčer v ribniku vtopljeno. Ko *so jo spravili iz ribnika, so našli, da je imelo dekle v ustih zmašen cel žepni robec. Okno v sobi, v kateri je hči spala, so našli odprto, v sobi pa raztresene vžigalice in palico, ki ni bila domača. Ker je bilo dekle mirno in pošteno, je skoraj nemogoče, da bi šlo za samomor, temveč je gotovo povzročila to strašn onesrečo v pošteni krščanski rodbini kaka roparska roka. Preiksava se vrši.
d Ponarejevalec denarja Potočnik je dobil pred mariborsko poroto 20 let. Odpeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kamor pa se je branil, češ, da sta v njej presedela veliko let njegov oče in njegov brat, ki je tudi v njej umrl. Isto se bo naj-brže primerilo tudi Potočniku, ker je star že 50 let. V ječi si je sedaj z iglo in barvo zapisal na čelo ime državnega pravdnika, na eno lice ime sodnika, na drugo pa številko 20.
-k Zlatnike v »Gazela« milu so našli sledeči: g. Marija Kočevar, Nestopla vas 12 pri Semiču, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvu, podružnica Semič; g. Iv. Sovcnc, Ljubljana, Dunajska cesta 19, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvu, Ljubljana; g. Marija Bider, Suha, p. Rečica ob Savinji, kupila milo pri tvrdki Anion Tiršck, Rečica ob Savinji; g. Marija Anžlovar, Petružna vaš, kupila milo pri tvrdki V. Avsec, Št. Vid pri Stični; g. Nežika Kapus, Koroška Bela, kupila milo pri tvrdki J. Dežman, Slovenski Javornik; g. Katarina Jazbec, Krška-vas, kupila milo pri tvrdki Josip Rudman, Krškavas; g. Uršula Rotar, Ljubljana, Ulica stare pravde 5, kupila milo pri tvrdki Nabav-ljalna zadruga državnih nameščencev, Ljubljana; g. Elizabeta Kranjc, Lipa 25, p. Štore, kupila milo pri tvrdki Blaž Godec, Teharje, p. Štore; g. Ferenčak, Laško, kupila milo pri tvrdki And Elsbacher, Laško; g. Ivana Bo-kavšek, Brezovica 4, kupila milo pri tvrdki Fr. Verkavrh, Brezovica; g. Kata Jakirčevič, Da-vor, kupila milo pri tvrdki Anton Riedl, Da-vor; g. štibrič, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Josip Ernejc, Zagorje ob Savi; g. Evica Un-garo, Šibenik, kupila milo pri tvrdki V. In-chiostro et Figlio, Šibenik; g. Marija Prkič, Split, Bilanova ulica, kupila milo pri tvrdki P. et M. Bonačič, Split; g. Marija Kumcr, Slatine, kupila milo pri tvrdki Anton P. Bizjak, Rečica ob Paki; g. Milan Vuga, Ptuj, kupil milo pri tvrdki Snoj et Urbančič, Ptuj; g. Ni-kola Katušin, Netretič pri Karlovcu, kupil milo pri tvrdki »Promet«, Karlovac; g. Ana Kumer, Slatine, kupila milo pri Kmetijski na-la* ni in prodajni zadrugi, Šmartno ob Paki; g. Lp Vinožganjec, Šestine pri Zagrebu, kupila m nri tvrdki Vilim Šenauer, Šestine pri Zagrebu; g. Marica Perlain, Split Ban Mla-
6V"~
denova 7, kupila milo pri tvrdki P. et M. Bonačič, Split; g. Josip Šalamon, Brod na Savi, kupil milo pri tvrdki Vilko Kfinig i drug, Brod na Savi; g. Tcrcza Dobcršck, Dolgi potok, kupila milo pri tvrdki Florijan Gajšck, Loka pri 2usmu; g. Katica Leopold, Veliki Zdcnci, kupila milo pri tvrdki Viktor Hrešič, Veliki Zdcnci; g. Ferdinand Sušeč, Tostovrh, p. Mislinjc, kupil milo pri tvrdki Franjo Ce-bular, Mislinje; g. Anton Eržen, Gorenja vas, kupil milo pri tvrdki F. Ks. Jclovčan, Gorenja vas nad Škofjo Loko; g. Jcra Jama, Kožarje, kupila milo pri tvrdki Franc Kušar, Vič, Dolgi most; g. Martin Kodalič, Gjurgjcvac, kupil milo pri tvrdki Grga Kovačcvič, Gurgje-vac; g. Marija Fiirst, p. d. Florcčica, Spodnje Pobreže, kupila milo pri Kmet. društvu, Rečica ob Savinji; g. Marija Šandor, Nova cerkev, kupila milo pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje; g. Franca Marinič, Berkovci, kupila milo pri tvrdki Franc Senčar, Mala Nedelja.
d Nove šmaruogorske razglednice v korist skladu za nabavo novih zvonov so pravkar izšle. Prodajajo jih na Šmarni gori, v Vodicah in Št. Vidu, v Ljubljani pa v prodajalni K. T. 1). po 1.50 Din za izvod. Dobe se tudi v upravi »Slovenca«. Priju-telji Šmarne gore in Marijinega svetišča, segajte pridno po njih I
d Tatvina kolesa. R. Miklavčiču iz Starih Vrhav št. 2 je na žegnansko nedeljo ukradel mlad lant v rjavi obleki, k:iterega so ljudje videli, kolo, znamke Es-ka št. 57045, izpred gostilne Fr. Rebola, Gmajna, občina Krka pri Stični. Kolo ima črno ple-sknno balaneo, brej zavore. Pod sedežem je bila privezana zračnica. Kdor bi kaj vedel, se naproša, da sporoči na gorenji naslov.
Zahvala, Gospod M. Težak, Zagreb. Z ozirom na to, da sem imel z Vašim oljem odličen uspeh, Vas prosim, da mi pošljete ponovno eno ročko od 5 kg »Težakovega hranilnega in zdravilnega olja za živino«. — Z odličnim spoštovanjem Srečko Orlov, 1. r„ Stara Pnzova, 9. sept. 19'.'(i.
Molje in fanlje! Težka je za denar, vendar pa dobite lepo, dobro suknjo ali suknjič najcenejše le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred Škofijo 19.
naznanila

n Šenčur pri Kranju. V nedeljo 10. oktobra ob 4 popoldne se bo vršil v Ljudskem domu občni zbor prosvetnega društva v Šenčurju. Člani, vaša dolžnost je, da se ga gotovo udeležite.
n Ljudski oder v Amartnein pri Litiji otvori letošnjo sezono v nedeljo 10. oktobra z romantično igro »Zakleti grad«-, spisal dr. Al. Remec. Igra je polna veselili in žalostnih prizorov iz srednjeveškega življenja po gradovih. Igra se ponovi 17. t. m. — Začetek obakrat ob 15,
n Pri Sv. Helcni-Dol«ko se bo vršilo 3. oktobra ob 10 dopoldne odkritje spominske plošče padlih vojakov na farnem pokopališču pri Sv. Agati. Sosedje vljudno vabljeni!
n Na Scuturški gori bo v nedeljo, dne 10. t. m. popoldno blagoslov nove Lurske jiapelice, ki je postavljena tik pred zvonikom župne cerkve. Nova kapelica je prava krasota šenturške gore, kamor so v nedeljo vabljeni vsi prijatelji planin in častivci Lurške kraljice, katera bo odslej kraljevala tudi v tem planinskem raju. Obenem bo tedaj darovanje, kajti stroški za kapelico so precej veliki.
n Blatna Brezovica. Naše prostovoljno gasilno društvo otvori letošnjo gledališko sezono s Finžgar-jevo ljudsko dramo »Razvalina življenja« v nedeljo dne 10. oktobra t. 1. ob 3 popoldne. Igra se ponovi ob pol 8 zvečer. Ker društvu primanjkuje še nrnogo prepotrebnega gasilnega orodja, vabimo cenjeno občinstvo k najobilnejši udeležbi.
n Državna kmetijska šola na Grmu sporoča, da se bo šolsko leto na tej šoli pričelo šele dne 6. novembra t. 1., potem ko zapuste sedanji učen«! zavod. Oni letošnji prosilci, ki bodo v šolo sprejeti, bodo obveščeni o sprejemu sredi oktobra, tako da se še laliko pripravijo za vstop v zavod. Seznam
POLITIČNI}
_zapiski!
■■■Mil■■■mi ■ MkacasBal
p Kako se drži radikalna stranka v Srbiji. V Šabcu se je vršil kmetski shod kjer so srbski kmetje zelo udrihali čez beli grajsko gospodo, ki slabo gospodari v drža-, vi. Tedaj pa je vstal neki Jure Turič in po. vedal srbskim kmetom tele bridke resnicei >Ako hočemo govoriti po pravici in resni, ci, ste prav vi seljaki krivi korupoije, naši-lja in nezakonitosti. Vi zahtevate od po-slancev protizakonite protekcije, ki so na škodo državi in splošnosti in rušijo zakone. Nedavno je neki kraj svojemu poslancu zatožil velikega župana, ker je kmete silil, da nasujejo cesto z gramozom, ki jim ga ja država v ta namen darovala. In ta veliki župan je bil dejansko premeščeni Vi hočete stranko, ki ib jemala državi in dajala vam. Vsak vaš poslanec mora imeti v vsaki vasi pa dva tri ljudi, da mu drže skupaj volivce, a te ljudi plača poslanec na ta ali drugi način z drža vrvi m denarjem. Drugača ne more, ker nima lastnega premoženja. Pa tudi volivci sami zahtevajo od svojega poslanca, da jih plača v kakršnikoli <-bliki. To sami najbolje veste. Eden hoče osvoboditi svojega otroka od šolske obveznosti, drugi se hočejo osvoboditi dosojene kazni, tretji hoče gostilno, četrti to, peti ono, vsak pač nekaj. Vsi hočete državo za kaj osle-pariti. Tako sejete korupcijo, nasilje in nezakonitost.«
p Češki poslanci v naši državi. V nedeljo zvečer je došlo v našo državo 67 poslancev češke narodne skupščine in senata, da vrnejo obisk naših poslancev v Pragi leta 1922. Pripeljali so se v posebnim vlakom čez Mažarsko ter so bili v Subolici slovesno sprejeti. Najpreje so došli v Belgrad, kjer je bil sprejem posebno veličasten. Drugi dan je bila slavnostna seja narodne skupščine, kjer je predsednik Trif-kovic navzoče češke poslance prisrčno po zdravil. Poslanci obiščejo še Skopljc, Zagreb, Split in Ljubljano. Zato je zasedanj« narodne skupščine odloženo do 12. t. m.
p Radi divjega preganjanja slovenskih in hrvatskih učiteljev na Primorskem od strani italijanske vlade so naši poslanci vložili na zunanjega ministra dr. Ninžicfj interpelacijo, kjer ga poživljajo, naj se pi rimski vladi odločno zavzame za naše rojake.
odklonjenih se bo poslal ministrstvu za kmelijsM radi event. pride! it vi v druge zavode.
n Letni sejem v Nad lesku pri Starem Irg^ prvi v tem krajn, se je dne 20. septembra pr°« pričakovanju dobro obnese!. Prignali so dokaj g«" veje živine in lepo število konj. Tudi kramarji i raznim blagom so se udeležili sejma v večjem_» vilu ter prišli dobro na svoj račun. — I'"1?1 , zadnji letošnji sejem bo v petek, 15. oktobra. » obeta biti še mnogo bolje obiskan. Živinorejci rotrške doline in okolice, ne prezrite tega sejni.
Fabiani & Jorjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika zaloga moškega in ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa izbua lenih rut in šerp.
Krojači in šivilje, pišite po uorcc.
Q
p0 5vetu
Pred novo parlamentarno vlado na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem že dalje časa vlada uradniška vlada, s katero ljudstvo seveda ne more biti zadovoljno, ker ta vlada ni odgovorna parlamentu. Med strankami se že precej časa vrše pogajanja za sestavo odgovorne parlamentarne vlade. Kakor se pričakuje bodo pogajanja kmalu uspešno končala in sestavila se bo vlada, v katero bodo vstopili tudi zastopniki slovaške ljudske stranke in Nemci, ki do sedaj še niso bili zastopani v nobeni vladi. Vstop Nemcev v vlado bo gotovo mnogo pripomogel do pomirje-nja med Čehi in Nemci.
Nova vlada na Poljskem. Poljsko vlado je sestavil maršal Pilsudski, ki je svo-ječasno po fašistovskem vzorcu pregnal državnega predsednika in razgnal parlamentarno vlado*.
Za župana v Budimpešti je bil izvoljen kandidat krščanskega bloka s 168 glasovi. Nasprotni kandidat jc dobil 134 glasov.
Spori med grškimi vladajočimi generali. Vladajoči grški generali se pogajajo z voditelji strank o volilnem redu, po katerem naj se izvrše volitve v narodno skupščino. Vsak seveda predlaga takšen način volitev, po katerem misli zmagati. Ker ni šlo vse po želji ministrskega predsednika Kondilisa, je ta odstopil. Državni predsednik pa odstopa generala Kondilisa ni vzel na znanje. Zato je Kondilis preklical svoj odstop in bo še dalje vodil vladne posle.
MED PRIMORSKIMI SLOVENCI.
Konec občinske samouprave na Goriškem. Predzadnjo nedeljo so morali vsi župani na Goriškem izročiti svoje po",le takozvanim petestatom. Te imenuje notranji minister in so seveda sami fašisti.
Spomenik padlim na Sv. Gabrijelu. Na Sv. Gabrijelu pri Gorici so Italijani v nedeljo odkrili spomenik padlim italijanskim vojakom. Mnogi slovenski fantje in možje se še z grozo spominjajo na strašno klanje v letu 1916 na temu hribu, kjer je vsaka ped zemlje namočena s krvjo. Tudi slovenskih fantov mnogo počiva na Sv. Gabrijelu.
Za železničarji — učitelji. Italijanski prosvetni minister je zoper več slovenskih in hrvaških učiteljev uvedel disciplinarne postopanje, češ da so premalo narodni t. j. fašistovski. Namen tega postopanja je najti povod za odpust iz službe.
Urednik »Goriške Straže« obtožen a ~ oproščen. »Goriška Straža« je svoje-časno pozvala slovenske starše, naj sami učijo otroke doma maternega slovenskega jezika, ki so ga Italijani vrgli iz šol. Državni pravdnik je pa v tem pozivu videl šču-vnnje k uporu proti zakonu in je tiral »Stražinega« urednika g. Kemperleta pred sodišče. Sodniki pa so vendarle uvideli, da poučevanje slovenščine ni protizakonito in so obtoženega urednika oprostili.
[[ftllfPO DOMOVINI
■it -fr-iri ti ti m i iiiiiii m um i	-----------
6
MIRNA PEČ.
Včas.ih je bilo v Mirni peči precej pijančevanja, zdaj je v tem oziru nekoliko boljše; mi privoščimo vsakemu svoj zaslužek, vendar bi bilo zelo dobro in je Io želja marsikaterega občana, da bi bile gostilne med službo božjo zaprte. Je rea žalostno, da eni v cerkvi molijo, drugi pa kličejo po gostilnah in zapravljajo denar; tega je, kakor rečeno, zdaj manj, ali da se zavarujemo pred zopetnimi takimi pojavi, bi bilo morda prav, če bi naš občinski svet, ki ima menda to moč, sklenil, da se med službo božjo ne bi smele točiti opojne pijače; s tem bi prenehalo tudi žalostno petje pijanskih pesmi, — če človek hodi po občinskih potih, takoj zapazi, da so pota veliko boljša kot so bila včasih; prav lam, kjer je bilo prej debelo blato, vidiš zdaj posuto s kamenjem, V tem oziru je treba naše odbornike zlasti pa g. župana pohvaliti. Seveda bo kdo rekel: lahko bi bilo še boljše; to je res, vse se pa ne da takoj napraviti. — Kar nas še teži, to so pa veliki davki, da jih kar težko plačujemo. Človek mora že precej prodati, predno spravi skupaj potreben denar. Kje je pa obleka, obuvalo in druge take stvari! Težko je dandanes za kmeta. Dobro vemo, da bo takrat bolje, ko bo naš denar ostal bolj v Sloveniji, ko dobimo avtonomijo. Zdaj nas pa stiskajo, toda mi od avtonomija ne odstopimo, enkrat mora priti do tega, če prej ne, pa pozneje. Zato pa stojimo v vrstah slovenske ljudske stranke, ki je edina prava zastopnica slovenskega ljudstva, slovenskega kmeta.
Letina bo bolj srednja. Pšenice je še nekaj, ajde bo pa bolj malo. V šentjurski dolini in tam naprej jo je toča popolnoma uničila, drugod bo pa manj zrnja zaradi suše.
Pri nas imamo »Kmetijsko društvo«, ki ima svojo prodajalnico; letos pa nam je izposloval naš poslanec dr. Kulovcc čistilni stroj za žito; v Mirni peči je torej ustanovila država stalno triersko postajo (stanico«), katero je poverila »Kmetijskemu društvu«. S tem trierskim strojem Hodijo po vaseh stric Filip, ki znajo lepo delati s strojem, da lepo čisti. Vina pa letos ne bomo pili po litrih, ampak, če ga bomo, ga bomo po kozarcih, ker toča našim vinogradom ni prizanesla.
Imamo novega organisla, g. Simona Gosaka, ki je obenem obč. tajnik, kot prejšnji, tako tudi ta skrbi za lepo petje v cerkvi; včasih nastopi tudi s fanti iz Globodola, ki jih uči posebej; to nam prav ugaja, ker je včasih malo spremembe
25e >.t»t
Tudi na Primorskem veliko poplave.
V noči od predzadnje nedelje na ponde-ljek so divjali tudi na Goriškem veliki viharji. Soča, Idrija, Bača in Vipava so prestopile bregove, trgale zemljo, odnašale —; i-"—	htsno
mostove, poljske pridelke, živino, opravo in drugo predmete. Skoda velika.
je
Orlovskega potovanja v Rim so se udeležili tudi naš g. župnik in jih je prav. zanimivo poslušati, ko nam pripovedujejo o Rimu in sploh o svojih doživljajih tega potovanja.
Kakor slišimo, bo sedaj naša šola šestrazrednica, Globodolsko pa so opustili; ljudje o tem različno sodijo. Če se bodo naši otroci kaj več naučili, bo to seveda njim v korist. Ker roma »Domoljub« po širnem svetu, zato pozdravljeni vsi Mirnopečani po Ameriki, Franciji, Nem-" čiji in koder jih je še kaj; vam vsem kli-. čemo: »Bog vas živi!«
GOR. PODBORŠT PRI MIRNI PEČI.
Naj se tudi mi enkrat oglasimo v »Do* molujbu« saj nas je precej naročenih na ta časopis, pa naj še drugi malo berejo, kako živimo kaj mi Podborščani tukaj ob Te* menici. Ko bi ne bilo Temenice, res ne vem, kaj bi pili, ker vina letos pri nas ne bo. Naše vinograde po Golobinjeku in zlasti še po skalovitem Grčvrhu je obiskalai toča in tako se bomo morali za naprej zadovoljiti s tepkovcem in jabolčnikom. Iz naše vasi pogrešamo še iz vojske Alojzija Jarca, sina uglednega posestnika in gostilničarja; kaj bi dali starši zato, če bi ga dobili nazaj, ali ko bi vsaj zvedeli, če je še kje med živimi tam v daljnji Sibiriji. Vsem je še znano, kakšno zvijanje je bilo po naših občinskih volitvah, ko bi bili radi imeli oni večino, pa je bila na naši strani; prav ni bilo samo to, ker je nekdo porinil krogljico samo v škrinjico SLS, ne da bi si ogledal z roko tudi druge. Te, stvari je oblast rešila tako, da naj žreb' odloči, kdo bo zmagal. Žreb je odločil za SLS, — Bog živi! — V Mirni peči, dne 22, septembra 1926.
MORAVČE.
(Odkritje spominske pl - )
Odkritje spomenika padlim vojakom se bo vršilo v nedeljo, dne 10. oktobra, Ob 10 dopoldne bo sv. maša z darova* vanjem za spomenik, takoj po sv. maši pa slovesno odkritje in blagoslovitev spomenika. Sodelovala bosta moravška godba in pevski zbor; govor v spomin padlim vojakom bosta imela č. g. Fr. Bonač in g. major Colarič. Popoldne po litanijah bo zborovanje Zveze bivših vojakov, na kar se razvije prosta zabava v prostorih gostilne g. Fr. Vasel. Ob lepem vremenu se bo vsa prireditev vršila na prostem. — Odbor.
RAČNA - KOPANJ.
Vsled silnega deževja pretekli teden je bila Radenska dolina letos že drugi« skoro do Grosuplja popolnoma pod vodo. Izgledalo je kakor veliko jezero. Voda jo segala do vasi Velika in Mala Račna, hrib-: ček Kopanj pa je bil obdan skoro okoli in okoli z vodo, da je izgledal kakor otok. Svet tukaj ima kraški značaj, zato privre voda na dveh krajih z velikansko močjo na dan ter se razlije čez njive m travnike,
oziroma po strugi Šica, katera je v takem slučaju premajhna. Kljub temu, da so trije požiralniki, imenovani Zatočna jama, Lazarjeva jama in Pekel, vendar obilne vode ne morejo sproti požirati in tako stoji voda večkrat po par tednov. Požiralniki so bili pod bivšim dež. odborom pred vojno očiščeni, da je bilo precej bolje. Toda padavine, ki jih imamo sedaj par let, so pre-obile, da bi mogla vsa voda odteči brez da bi opustošila polja in travnike. Vsled tega so letine v naši dolini jako slabe. V teku zadnjih 50 let sem, je letošnja najslabša. Druga leta je vsaj nekateri pridelek obrodil, letos nobeden. Krompirja, fižola, koruze (glavni pridelek naše doline) ni letos skoraj nič. Marsikdo še semena ni dobil nazaj. Tudi sena in žita bo primanjkovalo, osobito ker je mnogo sena odnesla v košnji voda. Edini ki nas vidi, a nas ne sprevidi, kakšni reveži smo, je davkarija. Ta nam kljub vremenskim ujmam nikdar ne pozabi predpisati davka. NaSega poslanca g. Smodeja prosimo, da nam izpo-sluje odpis davkov in pa da nam preskrbi cenejši nakup živil, osobito koruze. Pomanjkanje trka že pri marsikateri hiši na vrata.
Moravče.
Spomin na vojne žrtve.
(Ob odkritju spominka padlim vojakom
dne 10. oktobra 1926.)
To bil je vihar in bobnenje, gora so se tresli vrhovi! Ozračje je zibalo strašno grmenje, ječali so naši domovi...
Odšli so moravški sinovi
e Gorice, iz Češnjic in z Limbarske gore,
e Vrh polja, iz Krasc in Drtije. —
Kdo tugo ločitve opisati more,
da jok mu oči r.e zalije?
Kako je srce ob slovesu bolelo
in koliko solz je po licih polzelo,
ko oče je svojo družino ostavljal,
ko sin se je v tujo deželo odpravljal,
ko mož je zapuščal otroke in ženo,
ko brat je odhitel v daljavo megleno...
Odšli so in mnogi se niso vrnili, podrl jih je ljuti morilni vihar. Življenje so daleč od doma sklenili, položil jih v grob je neznani grobar. Tam slo in deset jih počiva v tujini, ki vežejo nanje nas bridki spomini: pred nami se dvigajo senčni Karpati in solnčna Gorica žaluje za brati, molčijo sneženi tirolski vrhovi — povsod tam so naših junakov grobovi...
Minuli so grozni trenutki, ki ni jih pozabil spomin. Še čutijo naši občutki, kaj trpel junak je trpin. V spominek smo vtisnili draga imena, globoko smo jih zapisali v srce, iz njih ne izbriše jih sila nobena: moravški junaki naj večno žive!
STUDENEC PRI DOBU.
Dne 4. julija 1. 1. smo ustanovili na Studencu, župnija Dob, gasilno društvo. Z ozirom na človekoljubni namen, priskočiti bližnjemu na pomoč ob času ognja, največje nesreče, priporočamo prebivalstvu 5*
Tako se ie treba boriti.
Mehikanski katoličani so v preteklosti veliko zamudili. Ker niso imel ine časopisja, niti organizacij, so framasoni, dasi jih jo samo 5 odstotkov, dobili vso oblast v državi v roke. Začeli so pod vodstvom krutega Callesa katoličane krvavo preganjati. Sedaj pa so se katoličani zdramili. Začeli so z gospodarskim bojkotom, to se pravi, da skuro nič več ne kupujejo. Njihovo geslo je, ki ea ponavljajo delavci med korakanjem: Jaz bojkotiram, ti bojkotiraš,
on bojkotira.
Nihče, tudi katoličani sami niso verovali, da bo novo geslo imelo večji učinek. Vendar so katoličani vzdržali in dosegli krasne uspehe. Danes je največji tobačni kon-ccrn Mehike, ki ga vodi zagrizen framazon, naenkrat postal prvoboritelj za katolištvo in glavni podpornik Lige za versko osvobojenje. Neka loterija, ki jc imela glavni dobitek 125.000 pesov, je iztržila komaj za 50.000 pe-sov srečk. Vstopnice za kino so se pocenile za 25 odstotkov. Vlada jc morala zato odpustiti vsem kinom javne dajatve, da so sploh mogli dalje obratovati. Cena piva je padla za polovico. Eden največjih mehikanskih trgovskih obratov je dosegel rekord, ko je na dan izkazal le 4.50 pesov prejemkov.
Vlada je izgubila na dohodkih na milijone pesov. Bilanca mehikanske izvozne trgovine je vsled bojkota že silno prizadeta. Uvoz se je vsled zmanjšanega oddajnega trga že znatno znižal. Srebrni peso je padel za več točk. To so dosedanji uspehi.
Bojkot mehikanskih katoličanov namreč ni bil namenjen trgovcem in obrtnikom, njegov cilj jc bil zadeti vlado. Zato je moral posredno zadeti najvažnejše davkoplačevalce. Tem je moral bojkot onemogočiti plačevanje davkov. Vlada jc na ta način prišla ob redne dohodke. To se je v prvih mesecih dobro posrečilo in je eden glavnih vzrokov, da Je vladni nastop že veliko umerjenejši kot prvi izbruhi. Vlada je naletela na težavo, '.-i Jc ni pričakovala in se mora braniti.
Bojkot so organizirali lajiki. Vodi ga »Liga za obrambo vere«. Na čelu je vrhovno predstojništvo treh mož. Le-ti imajo vsak po več tajnih namestnikov, ki takoj avtomatično vstopijo v funkcijo, kakor hitro njihovi predniki ne morejo izvrševati svoje dolžnosti. Spočetka je vlada zaprla tri taka predstojni-štva drugo za drugim, ko je pa uvidela, da namestnikov ui konca, je opustila ta način in je zaprte voditelje proti kavciji izpustila. V vsaki deželi je deželno vodstvo, ki ima svoje zaupnike po ulicah, vaseh in občinah. Zaupniki imajo dodeljene gotove prebivalce, ki jih morajo strogo nadzorovati in stalno poročati o izvrševanju navodil.
Mehlkanski katoličani so si izbrali tajno sredstvo, ki ga more uporabljati ves narod brez nevarnosti, da bi oblast mogla koga za-
najtopleje, da gre društvu povsod na roko z denarnimi prispevki, da si napravi potrebno gasilno orodje.
UHANI
F, ČUDEN PreSernovo ulica St.l
preti, orožje, ki ne povzroči prelivanja krvi in vendar zadene državo na njenem glavnem živcu. Calles sam je s tem, da je popolnoma prepovedal nedeljsko službo božjo, pomagal izvesti bojkot na deželi, kjer imajo kmetje navado, da po službi božji kupujejo svoje po-trebščine na zato prirejenih tržiščih. Ta tržišča so skoro popolnoma izginila.
Vodstvo bojkota zahteva popolno odpo-, ved nakupov vsega luksuznega in marij po-trebnega blaga, katoličani morajo opustiti obisk vseh zabav, kina, ne smejo sc udeleže-vati loterijskih iger, nihče nc sme uporabljati lasten avto, ker bi moral plačati mesečno visoko takso, jedi naj se prirejajo kolikor le mogoče iz samih domačih pridelkov, obleko si smejo kupovati samo, če zaupnik bojkota spozna, da je neobhodno potrebna itd.
Za to preprosto pa učinkovito sredstvo so se ljudske mase neverjetno hitro navdušile. Misel, da je treba samodpovedi v obrambo verskih pravic v javnosti, izzvala v</:elo pripravljenost za potrpljenje. Komaj sta potekla prva tedna, že so se obrnili trgovci na predsednika države in na katoliške škofe, naj se sporazumejo in spravijo.
Končni uspeh seveda zavisi od vztrajnosti. Voditelji bojkota verujejo v svojo zmago, Pa tudi če bi nc bilo nobenega drugega uspeha, že dosedanji so veliki. Največji uspeh je to, da so katoličani spoznali, kako moč imajo. Stara mehikanska ustava je zaprla katoličane v cerkev, Calles pa jc njena vrata odprl, ne le da je tudi iz ccrkve pregnal njene vernike, ampak jih jc nagnal na prosto, kjer so spoznali svojo moč na ulici. Tu bojujejo trd pa vztrajen boj za spoštovanje verskega prepričanja v mehikenski javnosti.
DOBRO BLAGO 1
NIZKE CENE!
»UBLflSSILHIUft«
manufaktur. trgovina na debelo in drobno
LJubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro ramega sukna, hlačevine, volnenega blaga z* ženske obleke, barhenta. flancle m drugega perilnega blaga
m čredno nizkih cenali.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte man«' fakturne blago le pri »OBLAČILNICK
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturni trgovini ^ A. & E. SKABERNE - Ljubljana, KtstmJH^
Čevljarski POMOČNIK in VAJENEC^
se sprejmeta prt dobrem mojstru na de e '. je ali pozneje. Hrana in stanov, v h»i. Vat^, je že učil, ima prednost. Mora biti ubogljiv ^ Sten. - Naslov v upravi »Domoljuba« poa
USTEKlM
Patrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest Irskega dekleta.
Nesel sem ga domov in popolnoma pozabil nanj vse do fiaja. Tedaj sem odprl na svojem pisalniku »Pesmi starega Rima«1 in vzel zvezek v roke. Toda zagledal sem, napisano z odločno, pokončno pisavo, ki sem io tako dobro poznal:
Krepak kura!
(Pesem iz moderne Irske.)
I.
Postaral sem se, osivel, rastaja kri; ■ livlienja cvet je odcvetel, ni več mož i.
II.
Življenja ladja že vesla
v teman pristan, kjer večnosti mi val šumlja pozdrav strašan.
III.
Ne zgane list se veli ved —
usehlo vse. Ni smeha, temveč čut skeleč in solze le.
IV.
Umrl sem; spomenik moj, glej,
smehlja zdaj tam med vrslo smrtnih se trofej skoz mračni hram.
V.
In vendar, Bog, ee dan mi kdaj
so zablesti, ko motni svobode sijaj se zaiskri;
vr.
če prapor svobode uzrem,
da plapola, ko boj besni na polju tem, in se ne vda
VII.
ves črn krvi — veliki cilj
nasprotnih trum; če čujem, da molči nemil sovraga lirum;
VIII.
če slišim kdaj bobneč korak liitefih čet,
iz boja v boj, iz dneva v mrak
za dom r.aš svet;
IX.
če prapori se zableste
brez snžnjih spon, kjer zasnežene pne vrhč naš Slieve-na-nion —
X.
počival v grobu bora mirno,
brez bolečin in rekel: »Hvala ti srčno, Kralj visočin!«
XI.
Tedaj naj časa pest en sam
mi hip še da, da kriknem večnosti vodam • ' krepak hural	j
1 >£ays of anei«nt Borne« - »Mrka Macaulayevih pesmi.
Op. prev.
Pomel sem si oči. Nato obrisal očala. Ne, nisem se zmotil. Obrnil sem druge liste zvezka. Bili so prazni. Zvezek je bil popolnoma nov. V njem je bil samo narisan okrogel stolp, volk in Erinija, v podobi mladega dekleta, najbrže Kathleene same, z velikimi, žarečimi očmi, s čelado na glavi, z grško kito, ble-stečim mečem v desnici in raztrgano verigo ob levi na tleh. V kotu je bilo zapisano:
Kathleen Leonard Thadeu Murpkyju, uporniku in rodoljubu.
»In kaj ste vi storili?« O, naj vas nič ne skrbi 1 Bodite prepričani, da sem prav ukrenil. Saj storim vedno tako. Ta slučaj sem le zato navel, da pokažem, kako je Kathleen postala glavna oseba pri reševanju zapletka, ki se jo sedaj bližalo tako naglo. Tedaj se je tudi moji počasni pameti posvetilo, da ona ni več otrok, temveč dekle. Mogočno čuvstvo, ki ji je bilo pretreslo dušo, jo je nanaglo izpremenilo, in dasi sem še vedno ravnal z njo kot z učenko, sem vendar čutil, da se sedaj popolnoma razločuje od one male razposajenke, ki je prepevala, da zdraži svojo mater:
Saj neče mi se v samostan, ne vleče nič me v samostan, ker tudi mati .pravi mi:
»Ne pojdeš v samostan.«
Na straži častnik moj stoji
in z njim vam jaz pobegnem stran
in mlado mi s»ce kipi:
»Ne pojdem v samostan!«
Storžek.
Otroška pravljica.
Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Ko so dosegli obalo, je skočil Storžek prvi na suho, da bi pomagal tudi očetu na kopno; potem se je obrnil k Tunu in z ginjenim glasom rekel:
»Prijatelj moj, mojega očka si rešil! Zato nimam dovolj besed, da bi se ti primerno zahvalil. Dovoli, da te vsaj poljubim v znak večne hvaležnosti!...«
Tun je pomolil glavo iz vode, Storžek je pokleknil, se nagnil in mu pritisnil na usta prisrčen poljub. Ta dokaz neprisiljene in žive nežnosti, bi je ubogi Tun sicer ni bil vajen, ga je tako ganil, da se je sramoval pokazati solze, ki so mu privrele iz oči kot otroku, in je potegnil glavo pod vodo ter je zginil,
... in mu pritisnil na usta prisrčen poljub.
Medtem se je zdanilo.
Storžek je s svojim laktom podprl Pepka, ki se je komaj držal pokonci, in je rekel:
»Kar oprite se na moj laket, dragi očka, in poj-diva. Hodila bova počasi počasi kakor mravlje in ko bova trudna, počijeva ob poti.«
Razno.
Pravljica iz starih časov
se nain rdi potovanje majhne jadrnice Garth-pool. Danes, ko vse taka hiti in drvi, se nam zdi polletna vožnja te jadrnice res nekaj čudnega. Samo 2842 ton ima, štiri jambore nosi, 1. marca Je odšla iz Avstralije, poveljnik je bil kapitan Wylie. Posadke je bilo 80 mož, na krovu ni bilo ne zdravnika in ne brezžičnega brzojava, akoz 78 dni niso videli ničesar drugega kot vodo, nobene ladje niso srečali. Med vožnjo sta zbolela dva mornarja na vnetju slepega črevesa; zdravili in osdravili so ju 8 stradanjem. Nekoč se je zlomilo krmilo. Napravili so nadomestno krmilo, prišli so v Brazilijo, tam so ladjo popravili in so po 60 dnevni vožnji prišli na Angleško. Vozila je pfie-nico.
Lani in leto«. Kako se nazori tekom enega leta spremenijo. Dve prodajalki v veliki trgovini v Londonu sta si dali lani lase na kratko ostriči. Ko sta prišli spet v trgovino, ju je gosjKKlar zapodil, češ, da se to ne strinja s častjo in dostojnostjo njegove hiše. Letos je pa že težko dve taki dobiti, ki nimata na kratko ostriženih las.
Prohibicija. Sest let je preteklo, odkar so vpeljali v Ameriki prepoved alkohola ali prohibicijo. Neka organizacija se je obrnila na 2700 dobrodelnih zavodov, zdravnikov itd. z vprašanjem, ali so ljudje vsled prepovedi postali boljši ali slabši. Odgovori so zelo zanimivi. Soglašajo v tem, da mladi ljudje danes več pijejo kot prej in da imajo manj spoštovanja do postav, na drugi strani pa, da so s? gospodarske razmere v Ameriki vsled prej>ovedi bistveno zbolj-šalp. Ženam dajo dane« možje dosli več denarja za gospodinjstvo, zakoni so boljši kot prej, prav tako tudi zdravstvene razmere v hišah, število zločinov se jc zmanjšalo.
Težka vranica. V Londonu so operirali 11 letnega dečka, ki je meril čez trebuh 109 cm. Operacija je bila zelo težavna, treba je bilo odstra-, niti vranico, kar se je doslej zgodilo šele v 10 slučajih. Otrokova mati je dala pol litra svoje krvi, da mu pomaga. Vbrizgali so mu jo trikrat; prod, med in po operaciji, ki Je trajala eno uro. Operacija se je posrečila, deček je popolnoma zdrav, čeprav nima vranice. — Njegova vraniea je tehtala nad 8 kilogeame.

»In kam greva?« je vprašal Pepel;.
»Iskat hišo ali kočo, kjer se naju usmilijo In nama dajo kos kruha in malo slame, da se uleževa.«
Nista napravila še sto korakov, ko zagledata na
Eamoznem kupu ob cesti dva grda gobca, ki sta sede kala, da bi prosila ubogajme.
Bila sta Maček in Lisica, a sta bila tako izprcmel njena, da ju je bilo težko spoznati. Maček, ki se je delal nekoč slepega, je zares oslepel, Lisica pa je bila vsa postarana, moljava in po eni strani čisto gola, tudi repa ni imela več. Tako je! Prebrisana tatica je padla v tako črno revščino, da je bila lepega dne prisiljena ponuditi celo svoj lepi rep nekemu potujočemu branjevcu, ki ga je kupil, da bi napravil iz
njega muhalnik.
»O Storžek,« — je zavpila Lisica z jokavim glasom, »daj kaj ubogajme dvema ubogima pohabljencema k
»Pohabljencema!« je ponovil Maček.
»Zbogom, šemek — je odgovoril Storžek. »Enkrat sta me oplahtala, zdaj me ne bosta več!«
»Veruj, Storžek, da sva danes res reveža in nesrečna k
»Nesrečna!« je ponovil Maček.
»Če sta reveža in nesrečna, zaslužita to in je prav. Le spomnita se pregovora, ki pravi: »Ukraden denar ne koristi nikdar!« Zbogom, seme!«
»Imej usmiljenje z nami!...«
»Z nami!...«
»Z Bogom, spake! Spomnita se pregovora, ki pravi: »Kar vrag v mlin pripelje, se vse v otrobe smel je k
»Ne zapusti nas!«
» ... as k je ponovil Maček.
»Zbogom, spake! Spominjajta se pregovora, ki pravi: Kdor ukrade bližnjemu suknjo, gre navadno nag pod zemljo v luknjo ...«
»Spominjajta se pregovor«, ki pravi: Kdor ukrade bližnjemu suknjo, gre navadno nag pod zemljo v luknjo!«
Tako je rekel Storžek in s Pepkom sta mirno nadaljevala svojo pot, dokler nista napravila še sto korakov in zapazila ob neki stezi sredi polja lepe slamnate koče, ki je bila pokrita z opeko in korci.
»V tej koči mora kdo prebivati,« je rekel Storžek. »Pojdiva tja in potrkajvak
Res sta šla h koči in potrkala, r »Kdo je?« se je odzval od znotraj tih glasek".
»Božca očka in sin sva, brez kruha In brez strehe,« — je odgovoril dondek.	. . . ,
»Obrnita ključ in vrata so odprok Je rekel
glaS Storžek je obrnil ključ in vrata so se odprla. Ko sta vstopila, sta pogledala sem, sta pogledala tja, a
zapazila nista nikogar.
»Kje pa je gospodar?« — je vprašal Storžek začuden.
»Tu zgoraj!«
Očka in sin sta se ozrla proti stropu In zagledala na nekem tramu Murna Marnjača.
»O, moj dragi Murnček!« je vzkliknil Storžek in ga ljubeznivo pozdravil.
»Zdaj me nazivaš ,moj dragi Murnček, kaj ne! Ali se pa kdaj spomniš, kako si zagnal vame leseno kladivo, da bi me spodil iz svoje hiše?.. .<;
»Prav imaš, Murnček! Spodi zdaj pa ti mene... Zaženi vame leseno kladivo, a imej usmiljenje z mojim ubogim očkom!...«
»Usmilim se očeta in tudi sina. Hotel sem te le spomniti na grdo nevljudnost in te poučiti, da moramo biti na tem svetu, če le moremo, prijazni z vsemi, če hočemo biti deležni v času potrebe enake vljudnosti k
»Prav imaš, Murnček, da si me opomnil in naukj ki si mi ga dal, si obranim v spominu. Toda povej mi, kako si prišel do te lepe koče?«
»Kočo mi je včeraj podarila neka ljubezniva koza, ki je imela dlako lepo modre barve.«
»In koza, kam je šla? je vprašal Storžek sila radoveden.
»Ne vem.«
»In kdaj se vrne?«
»Ne vrne se več. Včeraj se je poslovila vsa potrta in zdelo se je, da meketaje pravi: ,Ubogi Storžek ... ne bom ga videla več... Morski volk ga je ta trenutek lepo prebavil!...'«
»Kaj je rekla prav tako? ... Tedaj je bila ona ... ona, moja draga Sojka!...« je začel Storžek tožiti vzdihovaje in sunkoma jokajoč.
Ko še je zjokal, si je obrisal oči in pripravil slamnato posteljico, kamor je legel stari Pepek. Nato je še vprašal Storžek Murna Marnjača:
»Povej mi, Murnček, kje bi mogel dobiti kozarček mleka za ubogega očka?«
»Tri polja odtod je vrtnar Pušljar, ki ima molzne krave. Pojdi k njemu in dobil boš mleko, ki ga iščeš.«
Storžek je tekel k vrtnarju Pušljarju in vrtnar je rekel:
»Koliko mleka bi rad?«
»Rad bi ga poln kozarec.«
»Kozarec mleka stane groš.«
»Niti Dare nimam,« je odgovoril dondek ves pobit ln žalosten.
»Potem ne bo nič, dondek moj,« je odvrnil vrtnar. »Če nimaš ti niti pare, nimam jaz niti roaiprstnik mleka.«
»Pa nič!« je rekel Storžek in hotel oditi.
»Počakaj malo!« je rekel Pušljar. »Lahko se še zmeniva. Ali bi bil pripravljen, da bi mi vlekel s .škripcem vodo?«
»Kaj je to škripec?«
Premog na Sardini« Kakor znano, tma i,a, prav malo premoga i» £ ta je slab. Sedaj »o pa ^ biU premogovna skladi. SCa n otoku Sardiniji. M nesli so Mussoliniju veli" ko kepo, kot dokaz, da ie ta premog prav lako dober kot najboljši aagleSld premog. Skladišče cenijo na 30 milijonov ton. Bij«, tam so pa še nova skladi-SCa železa; 80 milijonoT ton železa je prvovrst-nega, 800 do 400 milijo-nov ton pa drugovrstnem in tretjevrstnega.
Dobro drli. Na Angleškem živi kmet Sa-muel Clare, 91 let star. Svoj zadnji rojstni dan j« praznoval na ta način, is j« Sel na polje seno preobračat lil senčne kup« delat; vsi, ki so inu po. magali, so odnehali, ker jim je bilo prevroče, samo on je zdržal do konca. -Zdrav je in krepak, sam orje, kokoši in golobi m» sledijo na klic, in prav tako konji in goveja ii-vina. Vsak dan začne delati ob šestih; včasih it pije kozarec piva, ne kadi pa nikdar. V vsem življe-nju se je samo dvakrat po železnici peljal.
Kako vse mine. Samo-obsebf je bilo umljivo, da se je v Parizu vsaka ženska prekrižala, če je Sla mimo grobu neznanega vojaka, vsak moški pa «e je odkril. Nekdo se je !i dni postavil zraven poba in je ugotovil, da samo Se 29 odstotkov mimoidočih opravlja to lepo dolžnost.
53 zvonoT je zbranih t krasnem harmon. delu, ki
ga je dal napravili »
roydonu na AntjleJkem mladi Rockefoller n svojo mater. — Ves Izdelek tehta 450 kg in je nif večji na svetu.
Sladka ladja. V LondM je dospel parnik Roma* tar iz Južne Afrike, v 100.000 zabojih je pripeljal 15 milijonov orani (pomaranč).
Moški - ženska. V Milanu na Laškem so prepeljali v bolnišnico 381» nega čevljarja Latino-' Imel je polno ran, ki PJ je dobil v pretepu. V » nišnici se je pa M«* da to ni moški, temvf ženska; Rom ji J? ime. Preoblečena je 6"' zato, ker jo je i-^al dr_ žavni pravdnik radi a™ gih pregreh.
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17
ki edini te vrstel — Podružnice t CELJU, Bretf It 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 —
SARAJEVO, Koroičera ulica IS in v SPLITU, ulica KJL poka.
■M
»Ti, le poglej, kakšen prenapetež je Klofutar postal, odkar je župan, še klobasi kožo sleče.«
Ob' vojni. Razprodajalec na dražbi: »Tu je še dobro ohranjena mišnioa.« Nihče nič ne ponudi. Razprodajalec: »Je še košček špeha notri.« Vpitje: »Dve kroni, tri krone, štiri krone« itd.
Ia Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana " ^ boljšega ameriškega bombaža. — P°
pranju postane snežno bela. V zalogi pr>
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg '
Naprodaj so po nizki ceni J železne in 2. J1'"^
sobne peči rn^r^^'
»Si vripee j© tako kolo, s katerim si pomagamo vleči vodo iz vodnjaka, da zalivamo vrtove.«
»Poskusim I«
»Privleči mi torej sto veder vode in potem ti podarim za to kozarec mleka.«
»Dobro 1«
Pušljar ga je peljal na vrt in mu pokazal, lcako mora vleči s škripcem vodo. Storžek je začel koj z dolom, a preden je privlekel iz globine sto veder vode, je bil ves v potu od glave do nog. Takega napora ni še pomnil.
»Doslej je vlačil vodo moj osel,« je rekel vrtnar, »a danes je uboga žival pri koncu.«
»Ali bi mi ga pokazali?« je vprašal Storžek.
»Kad.«
Komaj je vstopil Storžek v hlev, je zapazil lepega >sla, ki je ležal na slami in bil ves zdelan od stra> danja in prevelikega dela. Ko ga je pozorno pogledal, je rekel užaloščen sam pri sebi:
»Tega osla moram pa poznati! Ni mi nova prikazen!«
In nagnil se je do njega in ga vprašal v oslovskem narečju:
»Kdo si?«
Na to vprašanje je osel odprl ugašajoče oči in je odgovoril jecljajoč v istem narečju:
»Ko... de ... lja ... sem ...«
Potem je zaprl oči in izdahnil.
»O, ubogi Kodelja!« je vzkliknil Storžek polglasno in zgrabil pest slame in si z njo obrisal solze, ki so mu tekle čez lice.
»Ko... de... lja ... sem«
»Kaj te tako gane osel, ki te nič ne stane?« je rekel vrtnar. »Kaj naj napravim jaz, ki sem ga kupil za kupček dinarjev?«
»Povem vam ... moj prijatelj je bil!...«
»Tvoj prijatelj?«
»Moj sošolec!...«
»Kako?!« je zaklical Pušljar in prasnil v smeh. »Kako?! Kaj si imel osle za sošolce? To so bile lepe šole, ki si jih napravil!...«
Storžka so Pušljarjeve besede zadele v živo in ni odgovoril, vzel je svoj kozarec toplega mleka in se vrnil V kočo.	Konec prihodnji«.
Vino na Laskom. Vin-ako letino v Italiji cenijo na 61 milijonov i)!, za 8 in pol milijona lil več kot
lani.
V Milanu v Italiji se ja vršil peti mednarodni ca-sini kongres. Prišla je tja 201)0 zastopnikov iz 40 di« žav.
Ruski učenjak Kozlov sfl vrača iz notranje Azije domov. Preiskuje zgodovino Mongolov in Kitajcev v srednjem veku. Zadnja raziskovanja so bila izredno uspešna; poleg drugega je odkril razvaline kitajske trdnjave iz 10. stoletja. Mi mislimo, da je tam v notranji Aziji vse brez kulture. Pa je dobil Kozlov pred par leti tam staro knjižnico, obstoječo iz 25.000 knjig najraznovr9tnejše znanstvene vsebine.
Proti volkovom. V Rusiji nastopi pozimi toliko volkov, da so nevarni tudi mestom. Le vojaštvo more kaj opraviti proti njim. V moskovski guberniji so letos že sedaj napravili deset vojaških komand, kojih naloga je izključno le boj proti volkovom.
Meh za smeh.
Sodnik: »Poleg tepa pa ste se pregrešili z uradniškim podkupovanjem.« — Tat: »Toda kako to, gospod sodnik?« — Sodnik«. »Policijskemu psu, ki vam je sledil, ste ponujali klobaso.
Tudi spričevalo. »Amalija Strupi je dne 25. maja 1926 od 7 zjutraj do 12 opoldne pri meni zvesto, pridno in pošteno služila. Fra-
nja Stare.''
Tat, kateri je zaradi kraje ure dobil dve leti kazni: »Čudno, kako natančno je urar vedel. < Dve leti garantirano^ je stalo zapisano na listku.«
Turisti so se bližali kmečki gostilni, zato zakliče gostilničar: »Katra, brž teci in zamaši cev na koritu, sicer se bodo mestni ljudje vode nailampali, potem pa ne pridejo v gostilno.«
Učitelj: »Zakaj se imenuje ono drevo tamle vrba žalujka?« — Učenec: »Zato, ker vi dobivate od nje palice, s katerimi nas tepete.«
»Ivanka, čemu pa Dorico tako ščiplješ, da cvili in se dere?« — Ivanka: »Mi se igramo avtomobil in Dorica je za trombo.«
On: »Sinoči sem govoril s človekom, ki je mislil, da se ves svet suče krog njega.« — Ona: »Kaj, tako domišljav je bil?< — On: »Ne, tako nadelan.«
Gospa: »Ti Mirko, tvojega očeta bi bilo pa lahko sram, trgovino s čevlji ima, ti pa nosiš tako strgane čevlje.« — Mirko: »Saj je tudi vaš gospod soprog zobozdravnik, vaš otrok ima pa samo dva zoba:«
A.: »Ali imate vi kake dalnje sorodnike?« — B.: »Da, dva brala* — A.: »Brata vendar nista dalnja sorodnika.« — B.: »O pa še lepo, sai sta v Ameriki.«
»Pravite, da imate otroke doma. Koliko pa jih je?« — Slep berač: »Ne vem, saj jih ne morem videti.«
»Ko sem prišel sinoči po polnoči domov, sem zvedel, da je v moje stanovanje vdrl vlomilec.« — »In je kaj odnesel?« — »Take batine, da sedaj leži v bolnici. Moja žena je namreč mislila, da sem prišel jaz domov.«
Micika: »Kaj pa sta imeli z Rezo, da se tako grdo drži nate?« — Franca: »O nič posebnega. Rekla mi je, naj uganem, koliko je da'a za novo židano ruto, a ker sem pre-malo rekla, sem se ji zamerila.«
Ko je Kolumb zagledal Ameriko, je vzkliknil: »Vidim suho zemljo.« Torej ni samo odkril nov svet, pač pa je bil tudi prerok. — Tam je namreč alkohol prepovedan, zato pravijo Amerikanci: Suha dežela.
Učitelj razlaga v šoli. da je letalstvo tako napredovalo, da aeroplani frče po zraku kot ptice. — »Že res,« se oglasi eden učencev, »toda na eni nogi stati in spati na drevesu pa le še ne morejo!«
Ona: »Ali že veš? Tu-le sva se pred petimi leti spoznala ob priliki neke nesreče.« — On: »Da, da, nesreča nikoli ne pride sama.«
Gospodična Ela: »Oh, kako je lepo biti oficirjeva žena. Koliko časti in slave 1« —■ Gospodična Bela: »Da, in še vojaško godbo pri pogrebu!«
»Odkod vemo, da se zakoni sklepajo v nebesih?« je vprašal mlad zakonski mož. — »To je čisto razumljivo, kajti marsikateri mož in marsikatera žena sta po poroki, kakor da bi padla iz neba.«
lisah otrok ie ue, dasepn
TehsiiSbazariu
o L| nbiiaoi, firrkoo trg 10
prodaja blago za obleke
iralcenegis in aaHioSiSe.
Vsako sredo in sobolo pa se prodajajo v prvem nadstropju BSt£Rkl blaga za skoro poSfflUStHD cena. Pišite po novi cenik.
AVGUST JEGLIČ
RADEČE pri ZIDANEM MOSTU
nudi vsakovrstno USNJE, čevlje lastnega udeUj*, jjamaSe in čevljarske potreMčme po najnižji*
eenafi, — Prepričajte »el
BRINJE za žganjekuho I Zlato in srebrne krone
.Udi najceneje SEVER & KOMP. - Ljubljana. I kupu)« F. ČUDEN, Ljubljana, PreSernova ul.c, i.
(A
//a-,
J

i stara mati
si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno
Zlatorog terpentinovo milo
ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad
pristni zlatnik po 10 frankov
UDE najboljšil^V
l#imB5 svetovnih tvornlc kupite edino v veletrgovini
R.Stermecki, Celje št.19
f katera nabavlja v velikanskih množinah in radi tega prodaja po celi Jugoslaviji p0 čudovito znižanih cenah: fina anker-remontoir Din 125 — Krasna ura „Roskopt" 140—', elegantna in zelo dobra „Vi-gilant" 190"—, z dvojnim pokrovom 200*—, fina srebrna ura 2H5"—, damaka narofna ■ 135'—, moška 155 —, krasna budilka75—, dva I zvonca 85'—. nadalje verižice, prst;ine ter 1 uhane. Pišite takoj po ilustrovani cenik z več I tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu
FIŽOL kupuje
vedno po najvišjih dnevnih cenah FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
i t »
Najpopolnejši
TOEU/ER
šivalni stroji
g« Urili«, krojača ia £«Tljarja ter u
raak dota. Prad*Q ai nabavita
•troj, ojjlejtt ai to itradnoat pri trrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selcnburq nI. 6/1 Br«xpl*čen potk 15 Utoo jamatvo.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel. št. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrZOjav.; cospobanka.
R.ean polu.«, i.kornc«. or.d«» sioTeniio	y lastni palači (vis ji vis hotela „Union").
Podružnice: Celje, Diakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln rezerve skupno nad Din l6.ooo.ooo -, vloge nad Din 25o;ooo.ooo -
Daie trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar .^Mj® tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodneišimi P°K
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. mm~ Prodaja srečk Državne razredne loterije. "M
» -
Izdajatelj: Dr. Frafle K ulove«.
jV
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.