Leto XII	številka 10	cena 1,46 EUR	27. oktober 2010
Leto XII	številka 10	cena 1,46 EUR	27. oktober 2010

Delo bo dokončal novi izvajalec..................................str. 7
Tudi Savinjčane boli glava zaradi nepremičnin...................str. 8-9

‘tr
e
,\®
d n j a

ret


t****'
A)!?0* *
tu
?
*#*1 OCt
^^ProMotor
YAMAHAI
iDrešinja^va^S^etravče^e^Oa/^STOZ^^^^^J
www.promotor.si
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Trije četrtič, eden tretjič, dva prvič
V Žalcu je bila udeležba v drugem krogu najnižja v Sloveniji
foto: T. T.
Šest županov, štiri »stara« in dve »novi« imeni, med njimi nobene županje, ter 106 občinskih svetnikov za nov, štiriletni mandat, pa spremenjeni sestavi mestne in krajevnih skupnosti v Žalcu so izkupiček dveh oktobrskih krogov lokalnih volitev v šestih občinah Spodnje Savinjske doline. V Žalcu so v drugem krogu zabeležili tudi najnižjo, nekaj manj kot 28-od-
stotno udeležbo v državi.
V občinah Polzela, Prebold in Vransko so dobili obstoječi župani Ljubo Žnidar, Vinko Debelak in Franc Sušnik zaupanje volivcev za novi, pri vseh že četrti mandat, že v prvem krogu županskih volitev. Prva dva sta si brez konkurenčnih kandidatov to pravzaprav zagotovila že pred volitvami, Franc Sušnik pa je s prepričljivo zmago v prvem
krogu (s skoraj 85 %) premagal kandidata Stanislava Zdešarja (dobrih 15 %).
V ostalih treh spodnjesa-vinjskih občinah so si županski mandat priborili šele v drugem krogu. Najbolj razburljivo je bilo v Žalcu, kjer je Lojze Posedel v bitki za četrti mandat klonil pred Jankom Kosom, potem ko je imel Kos pred njim že po prvem krogu skoraj 3 odstotke prednosti in je svoj odstop tudi v primeru izvolitve Posedel napovedal takoj po prvem krogu volitev. Janko Kos je po treh Posedelovih mandatih svoj prvi mandat dobil v drugem krogu s kar 76 odstotki glasov volivcev. V Braslovčah in Taboru smo v 2. krogu spremljali spopad med ženskima in moškima kandidatoma. V obeh občinah sta večje zaupanje v prvem in drugem krogu požela moška kandidata, čeprav je bila zmaga nekoliko manj prepričljiva kot v Žalcu. Vilko Jazbinšek si je v bitki z Vido Slakan s skoraj 55 % pridobil že tretji županski mandat, medtem ko so dobili Braslovčam novega župana Branka Strojanška, ki je kandidatko Karmen Dvorjak premagal s 53,5 %. Več o volitvah, razpletu županskih tekem in tekem za svetniške mandate pa na str. 6,7 in 13.	L. K.
Tudi Savinjčani iščejo pojasnila
Poleg volitev so oktobrska tema številka ena gotovo nepreglednost in številne napake v obvestilih o poskusnem vrednotenju nepremičnin, ki so jih
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražarna in kavni buti!
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Robert Koci,
Marovtova 16, Ljubljana
2.	Amir Muratovič,
Polzela 205 b, Polzela
3.	Milan Grahovec, Škapinova 4, Celje
prejeli lastniki nepremičnin po vsej Sloveniji konec septembra in v prvi polovici oktobra. Tudi mnogi lastniki nepremičnin v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh iščejo pojasnila v pristojni geodetski pisarni v Žalcu.
»Na srečo so se Savinjčani tokrat v veliki večini izkazali kot prijazni prebivalci in razumejo,
da nismo bili mi kreatorji težav, ki so nastale,« je v pogovoru za naš časopis povedal Tomaž Cink, vodja Geodetske pisarne Žalec. Na območju Spodnje Savinjske doline, ki ga pokriva žalska geodetska pisarna, je sicer blizu 110.000 parcel in več kot 5.000 stavb. Več o tem na str. 8 in 9.
L. K., K. R.
Naj živi odgovornost!
Tudi pri nas smo oktobra dobili obsežno brošuro z navodili geodetske uprave, ki naj bi pomagala pri razumevanju obvestil o poskusnem vrednotenju nepremičnin. Uf, sem si rekla, če je že priročnik tako obsežen, kako zapletena bodo šele obvestila?! Potem je sledilo obvestilo o poskusnem vrednotenju nepremičnin. Prvi vtis: pismo, kakšna nepregledna koncentracija podatkov. Pravzaprav me vrednost tistega stanovanja, v katerem stanujem, ni toliko zanimala, ker me je presenetil drugi podatek. Po njem sem namreč »postala« lastnica drugega stanovanja v Celju. Sem si rekla, ja saj, prav mije, da sem prevzela možev priimek, ker seže nekaj let »srečujem« s soimenjakinjami. In ena takšnih mije najbrž »posodila« stanovanje v Celju. Pa mi firbec le ni dal miru in sem pogledala v elektronsko zemljiško knjigo. Jok, nimam se kaj zgovarjati na moža, stanovanje mi je podarila nihče drug kot Občina Celje. Skratka, čigava napaka je moja nova lastnina? Jaz nimam popolnoma nobene povezave z njo, ne zdaj, ne v preteklosti, pomote ni povzročilo niti identično ime, očitno niso preverjali točnosti z EMŠO. Napačnih podatkov o stanovanju, ki ga nimam, tudi nisem mogla dati, kaj šele, da bi imela neurejena razmerja do zemljiške knjige, popisovalci si ga zato tudi niso mogli izmisliti. Torej nič od tistih napak, na katere se zdaj v večini zgovarjajo. Ampak če teh napak ne sporočim v roku, naj bi bila vendarle kaznovana jaz! Oprostite mi hudo primerjavo, ampak mene to spominja na posilstvo, ki ga prijavi dekle, potem pa se mora samo oprati krivde, ki ji jo naprti posiljevalec, češ da seje nastavljalo!?
Še bolj čudno je sprenevedanje o tem, kdo je odgovoren za takšno zmedo, kije davkoplačevalce stala 16 milijonov evrov. Generalni šef geodetske uprave se ne počuti odgovornega, saj ni mogel predvideti vsega, kaj šele pristojni minister, kije nastopil funkcijo potem, koje bil projekt že na tričetrt izpeljan. Eh, tudi popisovalci so morda samo kakšno »malo neusodno štamparijo« naredili, lokalne geodetske uprave, h katerim se zgrinjajo kolone takih z napakami ali vsaj tistih, ki ne znajo brati obvestil ali navodil, ne morejo biti krive, ker so samo delale tisto, kar jim je bilo naročeno z generalne geodetske uprave...
Jaz sem še bolj trdih navad, saj nikoli nisem delala v javnih, le v gopodarskih družbah, saj veste, tam, kjer je načrt, pa kjer na koncu meseca sledi preverjanje indeksa realizacije ali kjer zelo natančno merijo doseganje ciljev in ugotovijo, ali si bil uspešen in kako. Če ne, moraš imeti dobre argumente in predvsem odgovarjati za slab rezultat. A ni vodja projekta ali konkretne naloge vedno tisti odgovorni?
Saj ni nihče rekel, da si je ob tako obsežnem projektu mislil, da bo šlo vse gladko. Dober vodja bi moral vedeti, kaj vse narediti, da bi že prej preprečili tisto, kar se preprečiti da, predvsem napake, ki jih je možno preveriti s križanjem različnih javnih evidenc, pa napake, ki so kot tista iz mojega obvestila, nevemkakšna »štamparija«. Razen če ni v ozadju spet kakšen dober »biznis« za tiste, ki služijo s softverom, pa s svetovanjem, pa s tiskanjem, pa odvetnikov, pa morda še koga. Se opravičujem večini tistih iz teh dejavnosti, ki boste ob tem prizadeti, profit - če je, ima spet samo manjšina. V vsakem primeru je problem odgovornosti v naši državi že simptomatičen. In kdo drug kot generalni šef geodetske uprave je lahko tukaj odgovoren za izpeljavo projekta? Če poznate koga drugega, nam, prosim, sporočite, pa bomo ob ustrezni argumentaciji zapisali njegovo ime.
Sicer pa bodo odgovornost do svojih občin, do realizacije predvolilnih programov in obljub, do svojih volivcev lahko v prihodnjem štiriletnem mandatu potrdili tudi župani in občinski svetniki, ki smo jim volilci spodnjesavinjskih občin izkazali zaupanje na oktobrskih lokalnih volitvah. O odgovornosti do svojega zdravja in življenja pa se bo najbrž v teh dneh zamislil marsikdo, ki bo prižgal svečko v spomin svojcem in znancem. Naj vam svetloba svečk in planjave pisanih krizantem ne prinesejo le žalostnih spominov na preminule, ampak vam naj služijo kot navdih za to, da tisti, ki ostajamo, ostajamo z namenom, da živimo odgovorno.
Lucija Kolar
Mestna skupnost,Žalec praznovala
Učilnice na prostem in šolska jedilnica
Dobitniki letošnjih priznanj s predsednikom Romanom Virantom in voditeljico slovesnosti Klavdijo Tomažič (na sliki ni Eve Nine Kozmus)
Mestna skupnost Žalec je letos že sedmo leto praznovala svoj praznik v spomin na dan, ko je Žalec postal mesto. V okviru praznovanja so pripravili vrsto prireditev, osrednja pa je bila v sredo, 29. septembra, na rojstni dan mesta, v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Na slovesnosti so podelili letošnja priznanja mestne skupnosti, udeleženci pa so tudi tokrat prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga s plesno in glasbeno predstavo Diamant - muzikalom pričarali članice in člani Plesne šole Kazina.
Tudi sam uvod v prireditev je bil kulturno obarvan, za kar je poskrbel Mešani planinski pevski zbor Žalec pod vodstvom Brede Veber. V nadaljevanju je zbrane pozdravila in nagovorila moderatorka prireditve Klavdija Tomažič, ki je podala kratek zgodovinski prerez obstoja Žalca in pomembnejših obdobij do današnjega časa. Po nastopu pevcev planinskega zbora je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. V svojem govoru je poudaril dolgoletno zgodovino njihovega kraja in izpostavil leto
1964, ko je Žalec iz trga postal mesto, in leto 1980, ko je bil sprejet odlok o poimenovanju ulic. Ta se ves čas tudi dopolnjuje, saj nastajajo novi razlogi za to. Pred kratkim so začeli z gradbenimi deli na zahodnem delu Žalca, kar bo zahtevalo na seznam ulic zapisati tudi novo ime. Virant je v nadaljevanju poudaril, da mestna skupnost, ki obsega mesto Žalec, naselje Ložnica in del naselja Podvin, že vrsto let uspešno deluje kot lokalna skupnost v povezavi z Občino Žalec, sosednjimi krajevnimi skupnostmi in predvsem s svojimi prebivalci. Na sejah Sveta MS Žalec obravnavajo tekoče naloge v zvezi z razvojem kraja. Tekoče delo mestne skupnosti, ki ga pokrivata dva strokovna delavca, pa poteka nemoteno. K temu pomemben delež prispeva sodelovanje s prebivalci in strokovnimi službami občine ter izvajalci. Virant je pohvalil tudi obstoj in delo velikega števila društev in njihove prizadevne člane, ki bogatijo življenje v mestu in vedno znova pozitivno presenečajo. Pri tem je izpostavil tudi delovanje šole, športa in kulture. Nekaj besed je namenil tudi dejavnostim in rezultatom na infrastrukturnem področju,
ki je sicer- stalna naloga, a v vsakem letu posebej pač odvisna od razpoložljivih sredstev.
Zbranim je nato spregovoril tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je poudaril, da je Žalec lepo mesto, kar nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da je mesto letos razglašeno za najlepše mesto v kategoriji srednje velikih mest v Sloveniji. Čestital pa je tudi vsem letošnjim nagrajencem mestne skupnosti, ki so tako ali drugače veliko pripomogli k takšni podobi Žalca in rezultatom na različnih področjih dela in življenja.
Sledila je podelitev priznanj letošnjim dobitnikom. Priznanja sta podelila predsednik mestne skupnosti Roman Virant in strokovna delavka mestne skupnosti Tanja Sedminek, prejeli pa so jih: Eva Nina Kozmus za zmago na tekmovanju mladih glasbenikov na Dunaju, ki ga prireja zveza televizijskih in radijskih postaj, in za ostale izvrstne dosežke na glasbenem področju; Anica Krčmar za prispevek na področju prostovoljstva in za kulturno ustvarjalnost; Medobčinsko društvo invalidov Žalec za 40-letni-co uspešnega delovanja; Ribiški klub Žalec za prostovoljno delo pri ureditvi ribnika Tajht na Ložnici; Župnijski urad Žalec za dolgoletno ustvarjanje pogojev meščanom Žalca pri zadovoljevanju njihovih potreb v žalski župniji; in podjetje NJIVA, d. o. o., z Ložnice za sodelovanje in pomoč raznim društvom pri uresničevanju njihovih nalog na Ložnici.
V nadaljevanju pa so prisluhnili izvrstnemu in nepozabnemu muzikalu, ki je nedvomno očaral prav vsakega v dvorani. In zagotovo je lahko mnogim Žalčanom žal, da ta večer niso bili v dvorani. D. Naraglav
Ob prazniku več pridobitev
Letošnji dobitniki priznanj z županoma Lojzetom Posedelom in Rudijem Toma-schitzem ter predsednikom KS Galicija Jožetom Krulcem
V KS Galicija so s slavnostno sejo Sveta krajevne skupnosti, odprtjem gasilskega izobraževalnega centra, šolskega igrišča in informacijske table pri POŠ Trje ter s teniškim turnirjem in kmečko tržnico zaključili tridnevno praznovanje krajevnega praznika, ki je bilo še posebej slovesno, saj so tokrat gostili delegacijo iz Galicije iz Avstrije na čelu z županom Rudijem Tomaschitzem.
Na slavnostni seji je predsednik Sveta KS Galicija Jože
Kruleč povedal, da imajo kar nekaj novih pridobitev na raznih področjih, in sicer pločnik v zaselku Podgora, nove avtobusne nadstrešnice po vsej krajevni skupnosti, sanirana potoka Pirešica in Podsevčni-ca, urejeno cestno povezavo v Hramše, zgrajeno podstrešje POŠ Trje, s čimer so pridobili nove učilnice, prestavili so gospodarsko poslopje Vodoč-nik, obnovili igrišče v Pirešici ter zgradili igrišče na Trju in izobraževalni center gasilcev Velika Pirešica, obnovili sejno
sobo, dvorano itd. Pohvalil je tudi delo društev in organizacij, še posebej pa je pohvalil gasilce iz Velike Pirešice, ki so veliko dela in truda vložili v izgradnjo izobraževalnega centra pri POŠ Trje. V govoru je pozdravil predstavnike iz Galicije na avstrijskem Koroškem in se zahvalil Občini Žalec in njenemu županu Lojzetu Posedelu za dobro sodelovanje. Zbrane sta v nadaljevanju nagovorila žalski župan Lojze Posedel in župan avstrijske Galicije Rudi Tomaschitz, nato pa so podelili letošnja priznanja in plakete KS Galicija. Priznanje so prejeli Cvetka Pernovšek, Marija Cokan, Ivan Ašenberger in družina Šuper, plakete pa Luka Lindič, Kmetija Podpečan in Dom Nine Pokorn Grmovje. Sledilo je odprtje igrišča in izobraževalnega gasilskega centra, vsem pa se je ob koncu zahvalila vodja POŠ Trje Nada Jelen. Za praznik so v Galiciji pripravili razstavo ikon domačina Braneta Rojca in gledališko predstavo, komedijo Odlikovanje. T. T.
Na Osnovni šoli Petrovče so slovesno predali svojemu namenu kar dve pomembni pridobitvi - učilnico na prostem ter prenovljeno in razširjeno šolsko jedilnico.
Ideja o postavitvi učilnice na prostem se je v glavah tamkajšnjih naravoslovcev kalila že kar nekaj let, dejansko pa se je začela uresničevati pred približno tremi leti. V preteklem šolskem letu so za šolsko telovadnico opravili obsežna zemeljska dela, saj je bilo potrebno zravnati zemljo, urediti okolico, izkopati jamo za ribnik in pripraviti vse potrebno, da so lahko zasadili prve obvodne rastline in v ribnik naselili prve ribice. Uredili in zasadili so skalnjak z zdravilnimi zelišči, postavili kompostnik in vrtno lopo za orodje. Z veliko požrtvovalnostjo in ogromno vloženih ur prostovoljnega dela strokovnih sodelavcev šole ter ob finančni podpori KS Petrovče je učilnica na prostem končno dobila svo-
S prireditve
jo pravo podobo. V njej bo mogoče izvajati učne ure naravoslovja, biologije, fizike pa tudi drugih predmetov. Najbolj se je seveda veselijo učenci, ki bodo lahko učno snov iz učbenikov zdaj marsikdaj spoznali tudi v naravi.
Učenci pa so se zelo razveselili tudi prenovljene in razširjene šolske jedilnice. Prostorska stiska na petrovški šoli je iz generacije v generacijo večja, pa tudi število kosil v šoli se vsako
leto povečuje. Tako je bilo že kar nujno razširiti jedilnico in zato so še posebej veseli, da so projekt ob pomoči Občine Žalec letos izpeljali do konca.
Obe pridobitvi so svojemu namenu predali ravnateljica šole Irena Kolar, idejni vodja projekta Olga Drobež, žalski župan Lojze Posedel in predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek, za kulturni program pa so poskrbeli pevci, plesalke in predstavniki šolske skupnosti. T. T.
Obnovili kapelo, cesto in križ
S slovesnosti pri obnovljeni kapeli
Na zadnjo deževno septembrsko nedeljo so v Dre-šinji vasi, kot že večkrat do zdaj, dokazali, da znajo živeti drug z drugim, da skrbijo za urejenost kraja in ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine naših prednikov.
To potrjuje obnovljena kapela iz leta 1892, za njeno obnovo pa je poskrbel Janez Vošnjak. Namenu so predali nov odsek asfaltirane vaške ceste, trak ob odprtju obnovljene ceste pa so prerezali župan Občine Žalec Lojze Posedel, predstavnica Sveta KS Petrovče Janja Oset in Klemen Šalej. Ta projekt je bil izveden s pomočjo Občine Žalec, Turističnega društva Petrovče in Krajevne skupnosti Petrovče.
Nazadnje so se sprehodili po novi asfaltirani cesti do obnovljenega križa na vzhodni strani vasi, ki so ga njihovi predniki postavili kot zaobljubo k dobremu zdravju in obilni letini. Križ je bil že večkrat obnovljen, za tokra-
tno obnovo pa je poskrbela družina Šalej.
V kulturnem programu so sodelovali člani petrovškega cerkvenega mešanega zbora in Aljaž Stepišnik, blagoslov pa je opravil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek. T. T.
Obveščamo vse občanke in občane,
da smo v ponedeljek, 25. oktobra 2010, začeli s
CEPLJENJEM PROTI SEZONSKI GRIPI.
Cepljenje izvajamo v prostorih ambulante nujne medicinske pomoči (dežurna ambulanta)
VSAK DELOVNI DAN od 9. do 17. ure, od 8. novembra 2010 dalje pa od 8. do 15. ure.
Vabljeni!
Kolektiv Zdravstvenega doma Žalec
TABOR. 2- in 3-stanovanjske hiše zgrajene do 5.gr.faze, med LJ in CE, v neposredni bližini šole. vrtca, trgovine, pošte ... Ponujamo možnost finalizacije.
Vabljeni na ogled opremljene VZORČNE HIŠE vsak četrtek od 16.00 do 19.00.
Cena: od 148.300 € do 165.577 €
PREBOLI), na lepi lokaciji se prodaja starejša hiša potrebna obnove. Hiša ima centralno ogrevanje in vse priključke, lastništvo je urejeno.
Cena: 89.000 6
ŽALEC - Ponikva, 1-stanovanjska hiša, klasično grajena do III. gradbene faze. Dostop je urejen, izvedeni so priključki za vodo in elektriko.
Cena: 65.000 €
Info: 041 329 179, violeta.stojsfo sz-atrij.si
Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
CELJE - Ul. V. prekomorske brigade, 2
sobno stanovanjc, velikosti 53 m2, L nadstr., trgovina, pošta in šola v neposredni bližini. [Cena: 62.000 6
ŽALEC - center, starejša stanovanjska hiša , tlorisne velikosti cca 100 m2, z zasajenim vrtom in bližino vse mestne infrastrukture. Cena: 90.000 6
jgjb]j31 342 118, drago.pokleka(fl>sz-atrij.si
Info; 031 342 118, drago.poklekafa sz-atrij.si
rTsT	Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.
	www.sz-atrij.si
ATRIJ,	www.sloveniapropertyatrij.si
	Celje 1 Ljubljanska cesta 20 | 03 426 3110
		
		B I
OBČINA ŽALEC
oktober 2010
3
Četrta trgatev Nikolaje	Žalec najlepši med srednjimi mesti
Društvo savinjskih vinogradnikov in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta pripravila četrto trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu. Trta raste pri žalskem obrambnem stolpu.
Uvodoma je zbrane pozdravil Silvo Marič, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, ki je poudaril, da letošnja letina ni bila najboljša, muhasto vreme jih je prisililo, da so morali s trgatvijo začeti prej kot po navadi, župan Lojze Posedel pa se je zahvalil vsem, ki skrbijo za trto, in tudi tistim, ki jo pustijo pri miru. Za trto je tudi letos skrbel Bogomir Rotovnik oziroma člani društva savinjskih vinogradnikov. Vinska kraljica Suzana Čakš je obiralcem tudi tokrat pripravila malico in pomagala pri trgatvi. Na številnih stojnicah pa so vinogradniki ponujali svoja vina. T. Tavčar
Nazdravili zlatim maturantom
Uspešno opravljena matura je velik dosežek vsakega posameznika, odličen uspeh na maturi pa je vreden javne pohvale. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je zlate maturante, teh je letos šest, sprejel v petek zvečer v Savinovi hiši.
Župan jim je v nagovoru čestital za uspeh in jim zaželel, da bi dosegli vse zastavljene cilje, ter jim ob tej priložnosti izročil monografijo Občine Žalec. Zlata maturanta poklicne mature sta Nives Fatkič s Srednje šole za gradbeništvo in David Trofenik s Srednje šole za strojništvo in mehatroniko (oba prej učenca I. OŠ Žalec), zlati maturanti splošne mature pa s I. gimnazije Celje Petar Milovanovič (učenec OŠ Šem-
peter), Urška Ratajc (OŠ Griže) in Alja Zottel (I. OŠ Žalec) ter Katja Leskovšek (OŠ Petrovče) z Gimnazije Celje - Center.
Sprejema so se udeležili tudi starši zlatih maturantov ter ravnatelji srednjih in osnov-
nih šol, ki so jih obiskovali zlati maturanti. V kulturnem programu je nastopila Vokalna skupina 4GIVEN, ob koncu pa so v sproščenem pogovoru nazdravili s penino.
T. Tavčar
Žalski zlati maturanti
Utrinek s četrte trgatve
Žalec je na letošnjem, že 19. tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna v kategoriji srednje velikih mest prejel prvo nagrado. Priznanje in zastavo projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna je žalski delegaciji na svečani podelitvi 8. oktobra v Celju predal predsednik TZ Slovenije Dominik Čer-njak. V Žalcu pa so 14. oktobra v zeliščnem vrtu ob vinskem Keudru dvignili zastavo in pripravili program.
Žalec je zasedel prvo mesto v kategoriji srednje velikih mest (5.000-20.000 prebivalcev), in sicer pred Postojno in Radovljico. Kriteriji, po katerih je Žalec letos premagal konkurenčni mesti, so urejenost kraja kot celote in posameznih okolij ter objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Pri ocenjevanju pa so upoštevali tudi urejenost ulic in trgov, objekte različnih dejavnosti, naravno in gojeno zelenje in rože, skrb za dediščino, komunalno in turistično infrastrukturo itd.
Turistična zveza Slovenije pripravlja pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Tiirka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktoratom za turizem ta projekt za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in turistov, za prispevek k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, za večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, za učinkovitejšo promocijo države in turizma ter za prispevek k razvoju turi-
S podelitve priznanj v Celjskem domu
stične in ekološke zavesti ljudi.
Na podelitvi, ki se je je udeležil tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, je Žalec zastopala delegacija v sestavi Lojze Posedel, ki je prevzel priznanje, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Občini Žalec Nataša Gaber Sivka,vodja
Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir, predsednica Zveze turističnih organizacij Občine Žalec Breda Vizovišek, vodja programa turizem pri ZKŠT Žalec Sabina Palir in vodja enote za urejanje okolja pri Javnem komunalnem podjetju Žalec Dušan Pungartnik. L. K.
Dvig zastave TZ Slovenije v zeliščnem vrtu, kjer so v priložnostnem programu sodelovali malčki iz žalskega vrtca in učenci iz osnovne šole
Z zavezanimi očmi in belo palico
V Občini Žalec je kar 39 kraških jam
Srečanje s slepoto in slabovidnostjo je za otroke zelo pomembna izkušnja
V Občini Žalec je kar 39 kraških jam. V okviru tega projekta je bilo, ob pomoči Občine Žalec, na območju Ponikovskega krasa organizirano tudi izobraževanje za javnost. Najštevilčnejša je bila oktobrska ekskurzija, ki se je je udeležilo kar 35 udeležencev iz vseh delov Slovenije. Ogledali so si Bezgečevo in Boštenuhovo jamo, požiralnike nad Jamo Pekel in tudi Jamo Pekel.
Mojca Hribernik je bila nekaj časa dejavna tudi v preboldskem Jamarskem klubu Črni galeb, ki je
večino jam v Savinjski dolini tudi dokumentiral in vnesel v kataster jam Jamarske zveze Slovenije, kjer je zdaj registriranih že več kot 10.000 jam. Številka se vsako leto poveča še za kakšnih 100 do 200 jam, saj kar 43 % slovenskega ozemlja tvorijo topljive kamenine, kot sta apnenec in dolomit. Na območju Občine Žalec je registriranih trenutno 39 jam. Največja je Jama Pekel, približno 1500 m, sledi ji Bezgečeva jama pri Veliki Pirešici, ki je dolga več kot 700 m, Jama Rupe z več kot 500 m in
Petačeva jama z več kot 400 m rovov, ki se nahaja na nasprotnem delu občine pod Slomnikom v Libojah. Sicer pa je le sedem jam (od 39 registriranih), dolgih 100 in več metrov. Jame se večinoma nahajajo na področju Ponikovske planote, ki spada enako kot ostali predeli osamelega krasa v Savinjski dolini v predalpsko gričevje, ki je najizrazitejše prav v predelu žalske občine. Na tem območju pa tudi ne manjka drugih kraških značilnosti, od vrtač do ponikalnic in manjših brezen, ki so vse prepogosto tudi odlagališča odpadkov. O jamarstvu, raziskovanju in dokumentiranju jam, o vključevanju mladih v jamarsko dejavnost in še čem so se udeleženci seznanili na predavanju, ki ga je predavateljica opremila tudi z nazornimi fotografijami. Mojca Hribernik je poudarila, da se v jamarskih klubih in društvih jamarji ne učijo le tehnik raziskovanja in dokumentiranja jam, ampak dajejo velik poudarek tudi varstvu jam.	D. N.
Na I. osnovni šoli v Žalcu so v sklopu tedna otroka in mednarodnega dneva bele palice na pobudo in v organizaciji Lions kluba Žalec 19. oktobra pripravili predstavitev slepote in slabovidnosti učenkam in učencem prvih in četrtih razredov.
Predstavniki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica (slaboviden predsednik društva, slepa članica in dve strokovni delavki) so v štirih skupinah po eno uro v obliki delavnice nazorno predstavili, kako slepi in slabovidni premagujejo svojo gibalno in komunikacijsko oviranost in se vključujejo v življenje in delo. Učenci so tudi sami preizkusili z zavezanimi očmi hoditi z belo palico, seznanili so se z Brajevo pisavo za slepe, s posebnimi očali spoznavali okvarjen vid in si ogledali različne igre, prirejene za slepe in slabovidne. Otroci so sodelovali z velikim zanimanjem in postavljali različna vprašanja iz vsakdanjega življenja slepih in slabovidnih. Predstavitev je bila dragocen prispevek k spoznavanju otrok s slepoto in slabovidno-
stjo in lahko so se prepričali, da se lahko tudi slepi in slabovidni povsem enakovredno vključujejo
v življenje in delo, se učili sprejemati drugačnost in spoštovati različnost.	L. K.
Spoštovani!
Vabljeni na avkcijo podarjenih	Prijatelji
umetniških del in priložnostnega	trn	I
spomnika v akciji Prijatelji za Cola. đJtC& %** M.GL
Srečanje prijateljev in znancev bo
v Gostišču Čas v Žalcu, v petek 12. novembra ob 18. uri.
kier bomo s prodajo darovanih del in priložnostnih spominkov skušali zbrati nekaj sredstev za hudo poškodovanega Jožeta Kovača - Cola. Pridite na to srečanje in podprite Cola v tej najtežji preizkušnji v njegovem življenju.	____________
Odbor akcije Prijatelji za Cola
Naročnik: Stane Jakše, Nade Cilenšek 6, Žalec; oglas je brezplačen
Novo krožišče olajšanje za voznike
Povečujejo zmogljivost doma
S prerezom traku so novo petkrako krožišče predali namenu direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko ter župana Lojze Posedel in Ljubo Žnidar
Na območju obstoječega tri-krakega križišča regionalnih cest Polzela-Šempeter in Ce-lje-Ljubljana je Direkcija Republike Slovenije za ceste zgradila petkrako krožišče s premerom 60 metrov in ga prvega oktobra
uradno predala namenu.
V krožišču so urejene tudi površine za kolesarje in pešce, meteorna kanalizacija in javna razsvetljava. Več kot 730 tisoč evrov vredno investicijo je financiralo Ministrstvo za promet,
Direkcija RS za ceste, občini Polzela in Žalec pa sta poskrbeli za zemljišča. Sočasno z izgradnjo krožišča je Občina Polzela zgradila priključek za novo Poslovno cono Ločica v dolžini 150 metrov s pločnikom in kolesarsko stezo. Vrednost teh del je znašala 80 tisoč evrov. Dela, ki so jih končali kar dva meseca in pol pred rokom, je opravilo podjetje AGM Nemec iz Laškega.
Zbrane sta ob odprtju uvodoma pozdravila žalski in polzelski župan Lojze Posedel in Ljubo Žnidar, o novi pridobitvi pa je spregovoril direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in poudaril, da so s krožiščem zagotovili večjo pretočnost prometa in varnost. Dogodek so popestrili libojski godbeniki in Folklorna skupina Grifon iz Šempetra. T. T.
Praznik v spomin in opomin
Občina Polzela praznuje svoj občinski praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilne vojne v središču Polzele so se na komemoraciji tudi letos zbrali številni člani polzelske borčevske organizacije za vrednote NOB ter predsednik Območnega odbora za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik.
Osrednji govornik je bil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da mineva 67 let od tega tragičnega dogodka. V občini so se z namenom, da ti dogodki ne bi bili pozabljeni, odločili izbrati ta dan za svoj praznik. Pri spomeniku pa se zbirajo tudi v spomin in čast drugih rojakov, saj je za domovino dalo svoje življenje 60 Polzelanov, ustreljenih talcev, padlih in umrlih v taboriščih in
izgnanstvu. V govoru je polzelski župan med drugim poudaril: »Spoštovani borci za vrednote NOB, ki ste s svojim poslanstvom branilci miru in svobode, cenjeni pedagoški delavci, ki vzgajate in učite mlade za življenje, mladi v vseh nas potrebujejo zgled pokončnosti in spoštljivega spomi-
na do zgodovine, ki nam je dala mir in svobodo.«
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole, člani borčevske organizacije pa so položili venec in prižgali sveče. Slovesnosti je sledilo tradicionalno družabno srečanje.	T. Tavčar
Braslovški župan z novorojenčki
Skupinski posnetek z županom Markom Balantom
Župan Občine Braslovče Marko Balant in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta pripravila sprejem za novorojenčke, rojene v obdobju od 15. marca do 31. avgusta letos. Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine ponovno premajhni, zato je župan najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Na
sprejem je bilo povabljenih 27 otrok.
Župan Balant je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico o medvedu, ki je valil gosja jajca, in kot novim državljanom Slovenije tudi državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti starši, ki pa se bodo odlo-
čili za Hrčkovo varčevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije.
Skupno je bilo letos do 31. avgusta v Občini Braslovče rojenih in obdarjenih 41 otrok in ker leta še ni konec, lahko pričakujejo, da bo letošnje število rojstev, podobno kot leta 2008, ponovno preseglo število 60. T. Tavčar
Nova hiša za starejše na Vranskem
Že konec leta 2005 so na Vranskem začeli izvajati domsko varstvo za starejše. Trenutno v Zavodu sv. Rafaela, ki so ga domačini poimenovali Naš dom, živi 42 stanovalcev. Župnija Vransko pa bo za potrebe domskega varstva starejših poskrbela z gradnjo nove hiše v neposredni bližini doma, ki bo na podlagi koncesijske pogodbe nudila različne vrste oskrbe in nege še dodatnim 24 starejšim iz bližnje in daljne okolice.
V novogradnji, ki bo namenu
predvidoma predana januarja 2011, bo možnost namestitve v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Temeljna vizija celotnega delovanja je zagotoviti kakovostno preživljanje starostnega obdobja v primerno urejeni okolici, ki zna ponuditi varnost, domačnost in širšo paleto storitev, kar predvsem pomeni možnost pri soustvarjanju rešitev po merah posameznika: oskrba in nega, začasne nastanitve, dnevno varstvo, pomoč na domu, oskrbovana stanovanja,
socialni servis, priprava prilagojene prehrane, izposoja medicinsko tehničnih in ortopedskih pripomočkov.
Prav tako so usmerjevalec in razvijalec programov usposabljanja, podpore in pomoči družinam, ki imajo starejšega ali bolnega družinskega člana, krepijo razne oblike medgeneracijskega prostovoljstva, ozaveščajo in usposabljajo občane na področju skrbi za lastno kakovostno staranje ter za sožitje med generacijami.	T. Tavčar
Pločnik, javna razsvetljava...
Dela na pločniku v naselju Parižlje ob regionalni cesti na relaciji od mostu čez Savinjo na Polzeli do križišča s cesto za Mozirje so končana.
Prvi del pločnika na odcepu ob mostu čez Savinjo do križišča pri Kaču so končali jeseni, zdaj so končali še drugi del, ki poteka do križišča s cesto za Mozirje. Vrednost projekta znaša 185 tisoč evrov. Projekt je vključen tudi v delno sofinanciranje Službe vlade RS za lokalno samoupravo, razliko pa je zagotovila Občina Braslovče. Ta del pločnika zajema tudi ureditev prehoda za pešce na križišču in javno razsvetljavo. Pločnik je dolg 550 metrov.
Vzporedno z gradnjo pločnika so v soglasju z Elektro Celje uredili tudi električno omrežje, svoje dovodne kable pa je položilo tudi podjetje Telemach. Obnovili in razširili so
tudi asfaltno cesto na odseku Parižlje-Preserje v dolžini 650 metrov.
Vse te pridobitve so svojemu namenu predali s svečanim odprtjem. O tem je v svojem nagovoru spregovoril župan Marko Balant, za opravljeno pa se je zahvalil predsednik krajevnega odbora Dani Cokan.
Preden so Slavica Marovt kot druga najstarejša Pari-žljanka, župan Marko Balant in Dani Cokan prerezali trak, je domači župnik Milan Gosak opravil blagoslov in vsem zaželel srečno in varno vožnjo, za dobro voljo pa je poskrbel harmonikar Luka Hribernik.	T. Tavčar
Slavica Marovt je prerezalatrak
Rebalans proračuna
Svetniki Občine Polzela so se pred volitvami sestali na 24. redni seji občinskega sveta, zadnji v minulem mandatu, ter obravnavali šest točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali predlog Odloka o rebalansu proračuna za letošnje leto.
S tem sta svetnike seznanila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Kot sta poudarila, bodo prihodki proračuna s prerazporeditvijo na nekaterih kontih ostali v enaki višini, kot so bili načrtovani v sprejetju proračuna za leto 2010. Odhodki proračuna so se
zvišali za 92.290 evrov oziroma 1,7 odstotka predvsem za investicije na komunalnem področju in vzdrževanje cest. Prvotno je bilo načrtovanih 615.710 evrov zadolževanja za pokrivanje odhodkov nad prihodki, z rebalansom proračuna pa se bo občina zadolžila za 400.000 evrov oziroma za 215.710 evrov manj. Po krajši razpravi so vsi svetniki glasovali za predlagani rebalans.
V nadaljevanju so svetniki razpravljali o novelaciji Investicijskega programa za operacijo Sekundarna kanali-
zacija Polzela. Projekt zajema kar 4.454 metrov kanalizacijskih vodov, na katerega se bo priključilo okrog 200 novih objektov, s tem pa tudi na kanalizacijski sistem in čistilno napravo. Gradnja bo potekala v letih 2010, 2011 in 2012. Vrednost investicije bo 859.356 evrov, od tega bo 603.736 evrov iz evropskih sredstev, ostalo pa bo občina prispevala iz proračuna. Svetniki so med tremi kandidati za novega ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec podali pozitivno mnenje Dejanu Tamšetu. T. T.
Sola se dograjuje po načrtu
Ministrica obiskala gasilce
Prvi učenci bodo v novi šoli predvidoma v drugem polletju tega šolskega leta
V Občini Tabor uresničujejo projekt izgradnje oziroma dograditve osnovne šole, ki bo omogočala uvedbo popolne devetletne osnovne šole. Predvidoma se bodo v razrede dograjene šole učenci 7. in 8. razreda, ki zdaj obiskujejo pouk na matični šoli na Vranskem, vselili po zimskih počitnicah februarja prihodnje leto.
Devetošolci pa naj bi šolanje končali na matični šoli na Vranskem. Več o izgradnji, organizaciji šole v prihodnje in še čem smo se pred dnevi pogovarjali z županom Vilkom Jazbinškom.
»Izgradnja šole za uvedbo devetletke teče povsem po terminskem planu. Cel skelet dograditve šole in jedilnice je končan. Vgrajuje se že stavbno pohištvo in po načrtu, kot ga imamo, naj bi v roku treh mesecev z deli tudi končali. Dokončanje šole pomeni tudi celotno opremljanje prostorov, kar bo omogočilo, da lahko drugo polletje tega šolskega leta že poteka v Taboru. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu pomeni pogodbo
na ključ, kar pomeni, da mi prevzamemo šolo, ki je popolnoma pripravljena za svoje poslanstvo. Lahko rečem, da smo že takrat, ko smo iskali partnerja v tem javno-zasebnem partnerstvu, izbirali natančno z videnjem, da moramo dobiti produkt iz tega razmerja. Zato smo vso zadevo temeljito preučili, nekaj časa je sicer trajalo, zato pa tudi rodilo razmerje s podjetjem Remont. Sama občina po tej pogodbi nima nikakršnih nalog v času same izgradnje, ampak lahko samo čakamo, opazujemo in nadzorujemo, saj je celotni gradbeni nadzor pod nadzorom občine, tudi občina plačuje nadzornika, ta pa uresničuje naše interese v tem razmerju, da nadzira vse vgrajene materiale in kakovost gradnje. Res sem zadovoljen s potekom izvedbe projekta. Osebno in tudi sicer v občini ne priganjamo k organizaciji' pouka devetletke že v drugem polletju letošnjega šolskega leta, na splošno pa velja, da bodo z drugim polletjem prišli nazaj v Tabor učenci sedmega in osmega razreda, medtem ko naj bi devetošolci kon-
čali šolanje na matični šoli na Vranskem, saj bo verjetno tako zanje najbolje, da bodo lahko v miru končali osnovnošolsko izobraževanje in se pripravili na nadaljnje šolanje.«
Drugo polletje bo tako za Podružnično osnovno šolo Tabor, ki bo v okviru Javnega zavoda OŠ Vransko - Tabor delovala še naprej, neko prelomno obdobje, jeseni 2011 pa naj bi šola zaživela kot popolna devetletka. Poleg redno zaposlenih v POŠ Tabor bo učni program za učence na predmetni stopnji potekal s pomočjo učiteljev iz matične šole na Vranskem. Kako dolgo bo tako, še ni znano. Župan Vilko Jazbin-šek pa je v zvezi s tem povedal, da nameravajo s testiranjem in spremljanjem preučiti vse elemente pedagoškega procesa, vključno z vlogo na ministrstvu za šolstvo, da čim prej pridobijo samostojni status javnega zavoda. Ta bo združeval proces predšolske vzgoje in devetletne osnovne šole. Predvidevajo, da naj bi se to udejanjilo do leta 2013.
»Menim, da smo dosegli pomemben cilj, ki ga je treba podpreti z dobro politiko nadaljevanja priseljevanja, saj še vedno nimamo kritične mase prebivalstva na tisti stopnji, da bo zagotovljena popolnitev šole. Če si pomagamo s statistiko, mora biti vsaj 2000 prebivalcev v občini, da se potem rodi toliko in toliko novih prebivalcev in da imata vrtec in šola zagotovljeno zadostno število otrok. S tem pa bo dosežen tudi naš cilj, da smo občina v pravem pomenu besede,« še dodaja Jazbinšek. D. Naraglav
Konferenca Comenius na OŠ Braslovče
—
Med ogledom župnijskega dvorišča
športni dan) in obogatitvene de- bili veseli kostanjevega piknika, javnosti za otroke v vrtcu. Sode- ogledali pa so si tudi kulturne in lovali so tudi gostje. Še posebej so turistične znamenitosti. T. T.
26. Cestnikov memorial
V Braslovčah praznujejo teden otroka v času od 18. do 22. oktobra. V tem času so jih obiskali učenci in učitelji iz tujine (iz Turčije, z Malte, iz Francije, s Portugalske, Češke, Poljske, Severne Irske in Švedske), ki so vključeni v projekt Comenius. Mednarodni projekt ABC book of young European vodi mentorica Sabina Šeško. Učenci spoznavajo mesta in kraje po Evropi in utrjujejo znanje angleščine.
Od srede do petka so za vse učence potekali dnevi dejavnosti (kulturni dan, tehniški dan,
Strelsko društvo Braslovče je organiziralo že 26. tekmovanje za Cestnikov memorial s puško velikega kalibra. Tekmovanja se je udeležilo 24 strelcev osmih Strelskih društev Slovenije.
Vrstni red posamezno: 1. Marjan Zdovc 187 krogov, 2. Slavko
Frece (oba Tehnovar Celje) 174, 3. Pavle Jereb (Kopačevina Škofja Loka) 173 krogov. Na četrtem mestu je bil najboljši domačin Inko Hanžič s 168 krogi.
Ekipno: L Tehnovar Celje 525 krogov, 2. SD Braslovče 484, 3. MORIS Kočevska Reka 479 krogov itd.	T. T.
PGD Braslovče je letos praznovalo 110 let delovanja in septembra so pripravili svečano akademijo, na katero so med drugim povabili tudi ministrico za obrambo RS dr. Ljubico Jelušič, resorno ministrico za gasilstvo. Žal se ministrica svečanosti ni mogla udeležiti, saj je bila ta čas na Ptuju, kjer je Gasilsko društvo Ptuj praznovalo 140 let. Ministrica pa je zato Braslovče obiskala v mesecu požarne varnosti.
Gasilci so ji pokazali lepo urejen gasilski dom, v katerem so letos uredili učilnico, gasilska vozila in ostalo gasilsko tehniko. Navdušena je bila nad lepo ohranjenim gasilskim praporom iz leta 1912 in ročno bri: zgalno iz leta 1903. Spregovori-
Dr. Ljubica Jelušič z braslovškimi gasilci
li so tudi o svojem delu in pri tem izpostavili neurejen status gasilca v Sloveniji ter opozorili na težave pri odhodih na intervencije med delovnim časom. Ministrica jim je zagotovila, da se bo stanje izboljšalo že z
novim zakonom, ki je v sprejemanju in ki bo delodajalcem omogočil prejem nadomestila za odsotnost delavca gasilca, pa tudi izgubljeni dohodek v času odsotnosti gasilca na delovnem mestu.	T. Tavčar
Dom na Gori Oljki z novo streho
Planinsko društvo Polzela, ki je od leta 1982 lastnik planinskega doma na Gori Oljki, je dom ves čas obnavljalo in dobro skrbelo zanj. V za-
dnjem času pa se je pokazalo, da streha na domu pušča, zato so se odločili za novo.
Na svečanem odprtju je predsednik PD Polzela Zoran Štok
opisal prizadevanja od odločitve za to investicijo do končanja del. Ob tem se je zahvalil številnim donatorjem, brez njihove pomoči na domu nove strehe še nekaj časa ne bi bilo. V imenu Občine Polzela je zbranim spregovoril podžupan Jože Kužnik, ki je čestital vodstvu društva za tako pomembno pridobitev, nato pa sta skupaj s Štokom podelila priznanja vsem donatorjem.
V kulturnem programu so nastopili Vaški godci iz Andraža, Folklorna skupina Grifon iz Šempetra in Kvintet Lastovka s Polzele. Ob koncu slovesnosti so andraški gasilci s »curkometom« krstili novo streho. T. Tavčar
Andraški gasilci med krstom nove strehe
Srečanje naj starejših Preboldčanov
Že po tradiciji se oktobra zberejo na družabnem srečanju najstarejši občani Občine Prebold, ki so dopolnili 80 in več let. Teh je v Občini Prebold že več kot 200. Najstarejša je Terezija Hvala, ki je pred kratkim praznovala že stoletnico, kar nekaj pa jih je starih nad 90 let. Med njimi je tudi 93-letni Jože Flere iz Kaplje vasi, ki je naj starejši med moškimi.
Na srečanju, ki ga vsako leto organizira Krajevna organizacija RK Prebold skupaj z Občino Prebold, je zbrane najprej nagovorila podžupanja Emilija Črnila, ki je vodila uradni del srečanja in sodelovala tudi v kulturnem programu, ki so ga ustvarili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Reški slavčki in mladi harmonikar Tilen Selič. Župan Vinko Debelak je spregovoril tudi o delovanju občine, njenih rezultatih in dosežkih v preteklem obdobju. Predstavil pa je tudi poglede in prednostne naloge v novem mandatu svojega županovanja.
Zbranim je zaželel še veliko lepih dni in zdravja tudi prebold-
ski župnik Damjan Ratajc, ki je šču v vaški cerkvi sv. Lovrenca pred srečanjem v znanem gosti- daroval sveto mašo. D. N.
Med nagovorom župana Vinka Debelaka
KONCERT ANSAMBLA C* SAŠA AVSENIKA in *} ORKESTRA ROBERTA GOLIČNIKA
ROMIHOM
Četrtek,
4. 11. 2010, ob 20. uri
Dom
II. slov.tabora Žalec
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
. TUM	.
j	ZKST ŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si Atfd.-M
t *• v*
I/ w&r
z gostom BOŠTJANOM
H ... ■
»t

V drugem krogu izvoljeni trije župani
V prvem krogu lokalnih volitev 10. oktobra smo Spodnje-savinjčani za župane v novem mandatnem obdobju izvolili Ljuba Žnidarja (Polzela), Vinka Debelaka (Prebold) in Franca Sušnika (Vransko), v drugem krogu pa Janka Kosa (Žalec), Branka Strojaška (Braslovče) in Vilka Jazbinška (Tabor). Župansko bitko sta v drugem krogu izgubili obe kandidatki za županji Karmen Dvorjak (Braslovče) in Vida Slakan (Tabor). V 1. krogu smo podelili tudi mandate za 106 svetniških mest v občinskih svetih 6 občin SSD. Med izvoljenimi je le 18 žensk ali 17 %. Po strukturi je najboljša zastopanost (31 %) žensk v polzelskem občinskem svetu, kjer je 5 svetnic od skupaj 16 svetnikov.
Razburljivo v Žalcu
Medtem ko sta bila Ljubo Žnidar in Vinko Debelak brez konkurence in ob podpori več strank za četrti županski mandat potrjena že pred volitvami, Franc Sušnik pa je za četrti mandat prepričljivo zmagal že v 1. krogu (skoraj 87 %), je svoj tretji mandat Vilko Jazbinšek pridobil šele v drugem krogu (55 %). Protikandidatka iz vrst NSI, tudi že nekdanja županja Vida Slakan, je nov županski mandat zgrešila
za dobrih 5 odstotkov. V Braslovčah, kjer Marko Balant ni kandidiral, je pa podprl kandidatko SDS Karmen Dvorjak, so volivci vedeli, da se jim obeta novo ime v županski pisarni. Branko Stro-janšek (SD) je s 53 % v 2. krogu premagal žensko tekmico.
Letos je bila županska bitka gotovo najbolj zanimiva v Žalcu, saj je bilo v prvem krogu največ kandidatov do zdaj, kar 7, Lojze Posedel pa je najavil, da bo za četrti mandat zmagal že v prvem krogu. Načrte mu je že v prvem krogu nekoliko prekrižal Janko Kos, ki ga je prehitel za slabe 3 odstotke oz. za dobrih 200 glasov volivcev. Lojze Posedel je potem najavil, da v kampanji za 2. krog ne bo sodeloval in da bo ob morebitni izvolitvi zaradi njemu neugodne sestave občinskega sveta izstopil. Ponovitev .volitev v Žalcu, ki bi bila v taki situaciji po zakonu nujna, vendarle ne bo potrebna. Janko Kos je namreč ob podpori vseh strank v novem občinskem svetu razen Posede-love Nadstrankarske liste za prihodnost Občine Žalec v drugem krogu po 2752 glasovih v prvem krogu pridobil še skoraj 1000 glasov (skupaj več kot 3700) in pridobil zaupanje skoraj 76 odstotkov volivcev ter po 12 letih postal novi župan Občine Žalec.
Udeležba na volitvah
Medtem ko je bila povprečna volilna udeležba v prvem krogu lokalnih volitev na nivoju države skoraj 51 %, pa smo se Spodnje-savinjčani na volitve odpravili različno. Najbolj pridni so bili volivci v Taboru, ki so se prvega kroga lokalnih volitev udeležili v dobrih 72 % (944 od 1306), sledijo občani Vranskega s skoraj
59.5	% (1237 od 2081) in Braslovčam z dobrimi 55 % (2452 od 4429 volivcev). Pod slovenskim povprečjem so se volitev udeležili Preboldčani s skoraj 48 % (1950 od 4088 volivcev), Žalčani s skoraj 48,5 % (8603 od 17758 volivcev) in Polzelani s skoraj
38.6	% (1823 od 4728 volivcev). Zanimivost pri preboldskih in polzelskih volivcih v prvem krogu je tudi dejstvo, da je bilo v prvem primeru samo pri glasovnicah za volitve župana (v obeh občinah sta bila edina kandidata) 201, v drugem pa 313 glasovnic neveljavnih.
Udeležba v drugem krogu v
treh naših občinah, kjer so volivci volili samo župane, je bila vsepovsod nižja kot v prvem krogu, najnižja pa v Občini Žalec (27,7 %). To je tudi najnižja udeležba med vsemi 74 slovenskimi občinami (slovensko povprečje je dobrih 48 %), kjer je bil drugi
Rezultati volitev županov (razen za občini Polzela in Prebold, kjer ni bilo protikandidatov in sta Ljubo Žnidar in Vinko Debelak dobila 100 % glasov) - prvi krog
OBČINA BRASLOVČE (prva kandidata uvrščena v 2. krog)
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	BRANIMIR STROIANŠEK	SD	915	37,90 %
2.	KARMEN DVORIAK	SDS	647	26,80 %
3.	MARIJA RANĆIGAI	SLS	496	20,55 %
4.	TANEZ ŠTUSEI	LDS	356	14,75 %
OBČINA TABOR (prva kandidata uvrščena v 2. krog)
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	VILKO JAZBINŠEK	SDS	375	40,15%
2.	VIDA SLAKAN	NSI	246	26,34 %
3.	ANTON GRŽINA	SD	175	18,74%
4.	LUDVIK MIKLAVC	Jožica Kovač in skupina volivcev	91	9,74 %
5.	ANDREJ NATEK	LDS	47	5,03 %
OBČINA VRANSKO (Franc Sušnik izvoljen v 1. krogu)
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	FRANC SUŠNIK	SDS	1.022	84,60 %
2.	STANISLAV ZDEŠAR	DS	186	15,40%
OBČINA ŽALEC (prva kandidata uvrščena v 2. krog)
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	JANKO KOS	SD	2.751	32,39 %
2.	LOJZE POSEDEL	BOGDAN IVANC IN SKUPINA VOLIVCEV	2.514	29,60 %
3.	ROBERT ČEHOVIN	SDS	1.529	18,00 %
4.	GREGOR VOVK PETROVSKI	LDS	670	7,89 %
5.	IVAN JELEN	DESUS	513	6,04 %
6.	GVIDO HRIBAR	ZVEZA ZA PRIHODNOST	344	4,05 %
7.	JANUŠ RASIEWICZ	NSI	173	2,04 %
Rezultati volitev županov - drugi krog
OBČINA BRASLOVČE
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov 53,46 %
1.	BRANIMIR STROJANŠEK	SD	1.221	
2.	KARMEN DVORJAK	SDS	1.063	46,54 %
OBČINA TABOR
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov 54,65 %
1.	VILKO JAZBINŠEK	SDS	458	
2.	VIDA SLAKAN	NSI	380	45,35 %
OBČINA ŽALEC
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	JANKO KOS	SD	3.703	75,99 %
2.	LOJZE POSEDEL	BOGDAN IVANC IN SKUPINA VOLIVCEV	1.170	24,01 %
krog županskih volitev. V Občini Braslovče je bila udeležba v drugem krogu dobrih 52 %, v Občini Tabor pa 64,6 %.
Pred štirimi leti so drugič volili le v Občini Braslovče (udeležba dobrih 55 %), odstotki udeležbe v prvem krogu pa so bili v povprečju višji kot na tokratnih volitvah: najvišji v Preboldu (dobrih 67 %), sledijo pa Vransko s skoraj 64,6 %, Braslovče z dobrimi
62,7	%, Žalec z dobrimi 62,3 % in Tabor ter Polzela obe z malo več kot 59 odstotki.
Volitve v občinske svete
Najštevilčnejši občinski svet so volili v Občini Žalec. Največ, 7 izmed 29, svetniških mest so dobili kandidati SD (dobrih 21 %), sledijo jim kandidati SDS s 6 mesti (dobrih 20 %) in DESUS s 5 mesti (dobrih 16 %). Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec je dobila 4 svetniška mesta, LDS 2 mesti, po 1 mesto pa Zveza za prihodnost, SNS, Zares, Stranka mladih - Zeleni Evrope in NSI. Izmed list, ki so kandidirale, pa svojih svetnikov niso dobile, sta SLS in Zeleni Slovenije. Če volilni izkoristek primerjamo s preteklim mandatom, ugotovimo, da sta največ izgubili stranki LDS, ki je imela prej 7 svetniških mest, zdaj pa bo imela le dve, in SLS, ki je namesto enega svetnika v preteklem mandatu zdaj izpadla iz občinskega sveta. Največ pa je pridobila SD, ki je od prejšnjih 5 svetniških mest zrasla za dve mesti. Sledi DESUS, ki je pridobil eno svetniško mesto, torej skupaj pet. S preferenčnimi glasovi je z največ glasovi izmed kandidatov stranke DESUS mandat v občinskem svetu dobil tudi Jože Kruleč. Do svetniškega mesta je s preferenčnim glasom prišel tudi Jure Blatnik, ki je kandidiral na listi SNS (v prejšnjem mandatu je bil svetnik iz vrst SDS), in iz edinega svetniškega mesta v novem mandatu »izrinil« Andreja Vengusta. Nova stranka v žalskem občinskem svetu je z enim svetnikom tudi Zares (čeprav se je AS z enim svetnikom med prejšnjim mandatom priključila stranki Zares). Kot kaže, bo v novem mandatu ena svetnica manj kot v prejšnjem, razmerje bo v korist moških predstavnikov (23 : 6). Polovica imen novega sestava žalskega občinskega sveta je svetniška mesta zasedala že v prejšnjem mandatu.
V šestnajstčlanskem občinskem svetu Občine Polzela so dobili največ, kar 7, svetniških mandatov (skoraj 44 %) predstavniki SDS, 3 mandate DESUS, 2 Nestrankarska lista za enakomeren razvoj in po en mandat SD, LDS, SLS in Zares. DESUS je v primerjavi s prejšnjim mandatom pridobil največ, dve mesti, SDS pa eno. LDS je izgubila dve svetniški mesti, SLS eno. SD je ohranil eno svetniško mesto. Namesto Aktivne Slovenije v prejšnjem mandatu je zdaj svetnik Zaresa. Nestrankarska lista je v polzelskem občinskem svetu na novo. Pet je svetnic, 11 svetnikov.
Med 15 preboldskimi svetniki v mandatu 2010-2014 so po 4 svetniki LDS in 4 SDS, 3 predstavniki DESUS-a, 2 SD in po en svetnik iz vrst SLS in z liste Neodvisni za Prebold. V primerjavi z mandatom v prejšnji sestavi je
Janko Kos, novi župan Občine Žalec se je uro po zaprtju volišč pridružil svojim podpornikom v enem od žalskih gostišč, kjer je tudi razrezal torto, med drugim pa so mu čestitali vsi predsedniki občinskih odborov strank, ki so ga podprle v drugem krogu. O prvih občutkih po zmagi na volitvah je povedal:
»Občutki so fantastični, za to se moram v prvi vrsti zahvaliti vsem volivkam in volivcem, ki so mi namenili tako veliko podporo, da lahko danes slavimo. Kot sem vsem tukaj že povedal, moramo danes pošteno slaviti, ker bomo morali kmalu pošteno delati. Tako da se zavedam, da so pred nami dovolj zahtevni časi. Gospodarska kriza še ni minila, imamo nizko gospodarsko rast, pred nami v občini pa so veliki projekti, kot sta griška šola s telovadnico in vrtcem ter čistilna naprava s kanalizacijo. Potem je še veliko manjših komunalnih in drugih projektov, ki jih je potrebno končati. V vsakem primeru bomo morali več delati na virih sredstev. Če ne bomo zagotovili dodatnih sredstev, potem zagotovo ne bomo uspešni. Imam pa dober občutek, da bom imel veliko podporo občinskega sveta. Zato želim čim prej konstituirati občinski svet, moramo porazdeliti naloge, formirati odbore, razdeliti tudi podžupanska mesta, da začnejo vsi čim prej delati na konkretnih zadevah. Samo tako bomo čim prej lahko začeli s konkretnim delom.« In kako je Janko Kos komentiral nizko volilno udeležbo, ki je bila najnižja izmed vseh 74 občin, kjer je potekal drugi krog volitev?
»Zame je takšna volilna udeležba pričakovana. V prvem krogu sem dobil naj večje zaupanje na volitvah, v drugi krog pa se je poleg mene uvrstil tudi Lojze Posedel, ki je javno izjavil, da se ne gre več aktivne volilne kampanje za drugi krog. To je zmedlo mnoge volivce. Mnogi so mi že čestitali in menili, da drugi krog ni potreben. Potem smo se verjetno še pravočasno odzvali ter pozvali volivke in volivce, naj gredo na volišča in se opredelijo, komu želijo zaupati vodenje občine v naslednjem mandatu. Odločili so se, tako kot so se, in seveda hvala lepa. Delal bom po svojih najboljših močeh, s svojim znanjem, pošteno in predano in verjamem, da uspeh ne more izostati.«
Janko Kos bo poklicni župan, kot je povedal na dan izvolitve, pa mu bodo verjetno v sedanji službi omogočili kratek odpovedni rok, tako da bi decembra začel poklicno opravljati funkcijo župana.
Branimir Strojanšek, novi župan Občine Braslovče: »Vsem tistim, ki ste me v prvem in drugem krogu podprli, da
postanem župan Občine Braslovče, se iskreno zahvaljujem. Sem zadovoljen in presenečen, da sem postal župan občine, program, ki sem ga predstavil, pa je uresničljiv. Prva naloga je, da bom pripravil analizo obstoječih dejavnosti, ki jih je treba nadaljevati. To so dela na področju komunale, izgradnje braslovškega kulturnega doma in še vrsto drugih začetih del, ki mi jih je pustil predhodni župan Marko Balant, se bo dalo uresničiti. Program dela bom poskušal oplemeniti še z večjo pomočjo države in evropskih sredstev.«
Vinko Debelak, župan Občine Prebold: »Kar nekaj časa sem razmišljal o ponovnem kandidiranju za župana, saj sem tudi osebno prepričan, da se človek po treh mandatih že nekako »izpoje«, da morda ni več toliko zagnan. Po drugi strani pa je ostalo še kar nekaj nedokončanih projektov, ki smo si jih zastavili v iztekajočem se mandatu, in se mi je zdelo vredno, da izpeljem tudi še to in tako zaokrožim svoje županovanje s še boljšim občutkom, kot bi ga morda zdaj. Želim si, da bi z novim občinskim svetom, v katerem je približno polovica starih članov, kar zagotavlja tudi nekakšno kontinuiteto, dobro delali in uspešno izpeljali zastavljene naloge. Čaka nas kar nekaj težkih projektov, med drugim dokončanje kanalizacije, saj imamo po stečaju Vegrada veliko težav. Kljub temu upam, da bomo to, kar smo si zastavili za letos, do konca leta tudi uspešno zaključili. Temu bo sledila še izgradnja tistega, kar gre neposredno preko občine. Tu so že tudi novi projekti, ki jih bomo skušali z novim občinskim svetom potrditi, dodelati, spremeniti. Potem se bomo lotili vrtca in vseh drugih manjših projektov. Ob koncu tega mandata bi lahko nedvomno izrazil zadovoljstvo nad tem, kar nam je uspelo postoriti, je pa tudi res, da človek nikoli ne sme biti povsem zadovoljen, saj bi se drugače uspaval, kar pa ne bi zagotavljalo nadaljnjega napredka. Vsekakor pa mislim, da je življenje v naši občini dokaj lepo in prijetno kljub splošni krizi, še posebno če se spomnimo na čas propada TT Prebold, ko smo v občini beležili najvišjo brezposelnost v regiji. Danes je ta za polovico manjša, to pomeni, da je pod 10 %, kar je nekje v okviru povprečne brezposelnosti v državi. Verjamem, da se bo stanje še izboljševalo, saj je v občini kar nekaj podjetij, ki še zaposlujejo, kar je po svoje tudi rezultat ustvarjanja pogojev za razvoj podjetništva. Temu bomo sledili tudi v prihodnje in tako naš kraj, našo občino naredili še lepšo in bogatejšo, predvsem pa prijazno občanom.«
PO DOLINI - LOKALNE VOLITVE 2010
oktober 2010
7
Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »Visoko podporo volivk in volivcev in mojo ponovno izvolitev za župana Občine Vransko dojemam kot priznanje za moje delo in vodenje občine v preteklih treh mandatih. Visoka podpora pa je hkrati obveza za moje delo v prihodnje. Zaradi vse globlje finančne gospodarske in socialne krize, ki je posledica neustreznega upravljanja z državo, bo delovanje in upravljanje Občine Vransko v mandatu, ki je pred nami, težko in zahtevno. Vso energijo bo potrebno usmeriti v ohranjanje bivalnega standarda, ki smo ga zgradili v preteklem obdobju. Ob tem pa bo treba najti ustrezne prostorske rešitve ob povečanem vpisu v vrtec in prostore za osnovno šolo na Vranskem. Novim razmeram in nalogam pa bomo kos samo enotni in složni. Enotnosti in složnosti pri vodenju in upravljanju občine v preteklih treh mandatih ni manjkalo. Verjamem in želim si, da bi bilo tako tudi v naslednjem štiriletnem obdobju.«
Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela: »Tudi v tem štiriletnem mandatu bom funkcijo župana opravljal dogovorno in zavzeto. S sodelavci na občini smo postorili vse, kar smo si pred štirimi leti zapisali v program. Tudi v bodoče bom sledil zastavljenim ciljem. Na kanalizacijsko omrežje bomo priključili gospodinjstva v nižjih predelih občine, poskrbeli za najmanjše, to je, da bodo vsi otroci imeli varstvo, na novo zgradili tri mostove, poskrbeli za večjo poplavno varnost, za varnejše prehode čez železniške proge ... Zahvaljujem se volivcem, ki so mi zaupali še en mandat, in jim sporočam, da bom njihovo zaupanje opravičil.«
LDS izgubila 2 svetniški mesti, SDS in SLS sta ostali pri enakem številu svetnikov, stranki SD in DESUS sta pridobili po eno mesto. Pridružil se jim je svetnik liste Neodvisni za Prebold. Sicer pa so med 15 preboldskimi svetniki tudi 3 svetnice.
Tako kot v preboldski občinski svet so tudi v Občinski svet Ob-
čine Braslovče izvolili 15 svetnikov, med njimi je le ena svetnica. Sicer pa so izvolili po 4 svetnike iz vrst SD in SDS (med slednjimi je bil izvoljen tudi nekdanji župan Marko Balant), 3 iz vrst SLS, 2 iz stranke DESUS in po en iz vrst LDS in NSI. SD je v primerjavi z volitvami 2006 pridobila 2 svetnika, DESUS pa enega. SDS,
Vilko Jazbinšek, župan Občine Tabor: »Vesel sem, da sem z današnjo izvolitvijo za župana dobil možnost nadaljevati tisto, kar že izvajamo, hkrati pa tudi možnost za uresničitev tudi tistih projektov, ki bi si jih želel uresničiti in ki jih Občina Tabor še potrebuje. Ob tem trenutku se veselim z mnogimi, ki so mi zaupali in vsestransko podpirali pri tej kandidaturi. Ne čutim nekega pretiranega zmagoslavja, ampak nekakšen dober občutek, da smo osem let delali pošteno in je to nagrada, da je bila naša usmeritev pravilna. To zadovoljstvo pa je še toliko večje, saj so moji protikandidati poudarjali, da je naš program pravi, vendar ga ne izvaja pravi človek. Nad takimi besedami sem bil na začetku malce razočaran, ker se pri nas vsi med seboj poznamo in mi nihče nikoli ni rekel, da ni zadovoljen z mojim delom. Nekoliko mi je lažje, ker je bila to volilna tekma, kjer takšnih ali drugačnih podtikanj ne manjka. Jutri je nov dan in prepričan sem, da bodo te besede pozabljene in da bomo vso svojo energijo izrabljali za uspešno delovanje in razvoj občine in lepše življenje v našem kraju pod Krvavico. Prihaja novo obdobje, po mojem obdobje složnosti, saj je tudi sestava občinskega sveta zelo dobra. V njem so ljudje, ki me podpirajo, in zato ne dvomim, da ne bomo pri pametnih odločitvah složni in na koncu tudi uspešni. Sicer pa jutrišnji dan je popolnoma enak, kot se je končal petek. Nadaljujemo z začetimi projekti, zlasti z izgradnjo šole, zaključuje pa se tudi ciklus pridobivanja dokumentacije za kanalizacijo naselij Tabor in Ojstriška vas. Takoj v spomladanskem obdobju pričakujemo začetek velikih gradbenih del, ki bodo trajala dve leti. V tem času naj bi se zgradili kanalizacija in čistilna naprava, vmes pa je še veliko drugih stvari, ki jih bo treba tu in tam postoriti. To bo odvisno tudi od tega, kako bodo prihajale pobude in zahteve iz posameznih naselij. /.../«
SLS, LDS in NSI so ohranile enako število svetnikov, ni pa več v braslovškem občinskem svetu nestrankarske liste, ki je imela v prejšnjem mandatu 3 svetnike.
Med 11 občinskimi svetniki Občine Vransko jih 5 zastopa NSI, 4 SLS, po eden pa SDS in SD. Med njimi sta dve svetnici. Strankarska sestava je precej drugačna, kot je bila v prejšnjem mandatu, ko je imela SDS kar 7 svetnikov, zdaj pa ima le enega. Namesto 2 svetniških mest
v prejšnjem mandatu pripada le eno v novem SD, 3 svetniška mesta pa je pridobila NSI.
V osemčlanskem Občinskem svetu Občine Tabor se je že v preteklem mandatu najmočnejša skupina svetnikov iz SLS okrepila še za enega svetnika. Zdaj jih ima 5, pod njeno okrilje je namreč stopil poslanec, ki je bil še v prejšnjem mandatu neodvisni kandidat. Po eno svetniško mesto sta ohranili SDS in LDS. Med taborskimi svetniki je le ena svetnica.
V	6 občinskih svetih 106 novih svetnikov
(stranke in liste so navedene od najštevilčnejše proti najmanj številčni)
Med 29 občinskimi svetniki v Občinskem svetu Občine Žalec so
bili nekateri izvoljeni tudi s preferenčnimi glasovi, v nove mandate pa bodo vstopili: Roman Virant, Tatjana Razboršek Rehar, Ivan Krašovc, Marko Laznik, Anica Krčmar, Viktor Mitov in Žan Skok, ki bo nadomestil Janka Kosa, saj je bil izvoljen za župana (vsi SD), Robert Čehovin, Matjaž Krk, Jasna Seražin, Bogdan Zagoričnik, Ivan Povše, Alenka Lesjak (vsi SDS), Jože Kruleč, Ivan Jelen, Ivan Glušič, Olga Markovič, Stanislav Jerman (vsi DESUS), Alojz Posedel, Ivan Podpečan, Breda Vizovišek, Silvester Marič (Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec), Gregor Vovk Petrovski, Jožef Meh (oba LDS), Vojko Zupanc (Zares), Robert Smodej (Stranka mladih -Zeleni Evrope), Zdravko Pečarič (NSI), Jurij Blatnik (SNS) in Gvido Hribar (Zveza za prihodnost).
Občinski svet Občine Braslovče ima 15 svetnikov, izvoljeni so bili: Daniel Cokan, Danilo Arčan, Danica Tajnšek, Boštjan Kragl (vsi SD), Branko Cimperman, Marko Balant, Drago Turnšek, Filip Beloglave (vsi SDS), Vekoslav Mikek, Blaž Ramšak, Vinko Drča (SLS), Anton Repnik, Branko Ribizel (oba DESUS), Janez Štusej (LDS) in Jure Vasle (NSI).
V	Občini Polzela so bili v občinski svet, v katerem bo 16 svetnikov, izvoljeni: Marjan Brus, Niko Kač, Alenka Završnik, Bojana Kralj Kos, Matjaž Hribernik, Jože Kužnik, Milena Blagotinšek (SDS), dr. Jožef Korber, Janez Klanšek, Rozalija Jelen (DESUS), Marjana Šmajs (SD), Stanislav Blagotinšek, Marko Slokar (oba Nestrankarska lista za enakomeren razvoj), Simon Ograjenšek (LDS), Anton Mešič (SLS), Robert Rampre (Zares).
Občinski svet Občine Prebold šteje 15 članov, nekateri so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi (skoraj polovica je bila svetnikov tudi v prejšnjem mandatu). V novem mandatu so občinski svetniki: Darko Orožim, Borut Podlinšek, Franc Škrabe, Boris Kupec (LDS), Viktor Stergar, Branko Verk, Marjan Golavšek, Matej Golavšek (SDS), Henrika Gominšek, Emilija Črnila, Ivan Žličar (DESUS), Ana Praprotnik, Matjaž Debelak (SD), Karol Lobnikar (SLS) in z liste Neodvisni za Prebold Miha Fonda.
V	Občini Vransko so med 11 občinskimi svetniki v novem mandatu izvolili naslednje: Anica Bogataj, Anton Homšak, Ivan Rokovnik, Jože Matko, Aleksander Reberšek (NSI), Janez Lend, Nataša Juhart, Justin Sedeljšak, Nataša Urankar (SLS), Marjan Pečovnik (SDS),Vladimir Rančigaj (SD).
Občina Tabor ima 8-članski občinski svet. V novem mandatu so bili izvoljeni: Ivan Lukman, Janko Drča, Anton Grobler, Jože Cestnik, Janez Mak (SLS), Marjana Pustoslemšek, Alen Kovačič (SDS) in Ali Khodary (LDS).
V	Občini Žalec so 10. oktobra boje, Petrovče, Ponikva, Šempe-
izvolili tudi 75 predstavnikov v ter, Vrbje) in 11 predstavnikov v svete 9 krajevnih skupnosti (Ga- Svet Mestne skupnosti Žalec, licija, Gotovlje, Griže, Levec, Li-	L. K., K. R., T. T., D. N.
Delo bo dokončal novi izvajalec
Septembra je začela s poskusnim obratovanjem nadgrajena in posodobljena centralna čistilna naprava v Kasazah. Še do konca tega leta bi lahko bila po mnogih zapletih končana tudi gradnja primarne kanalizacije. Oba projekta sta del skupne operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na porečju Savinje. Projekta in tudi težave pri izvedbi je na tiskovni konferenci v Kasazah predstavil vodja Projekta Žalec in svetovalec Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik.
Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na porečju Savinje je sofinancirano z evropskimi kohezijskimi sredstvi. V projekt, se je vključilo 14 občin širše celjske regije v petih projektnih skupinah. Največja izmed njih je Projekt Žalec, ki ga kot naročnik v imenu vseh spodnjesavinjskih občin vodi Občina Žalec in ki ga sestavljata dva sklopa. Prvi je nadgradnja centralne čistilne naprave v Kasazah, drugi pa gradnja primarne kanalizacije. Pri nadgradnji čistilne naprave na 60 tisoč populacijskih enot (PE oziroma ljudi) je sodelovalo vseh šest občin. Pogodba o gradnji je bila s Cestnim podjetjem Maribor podpi-
sana decembra 2008, zima pa je nekoliko upočasnila dela, kljub temu večjih težav z izvajalcem ni bilo. Čistilna naprava je morala ves čas nemoteno delovati za že priključene uporabnike (18 tisoč PE). Po 19 mesecih gradnje je tehnološki objekt z anaerobno stabilizacijo blata sestavljen iz 23 tehnoloških objektov v treh osnovnih sklopih: linija vode, linija blata in linija plina.
»Blato se kompaktira in je primerno za odvažanje na odlagališča ali drugo uporabo. Plin, ki se ustvarja ob čiščenju, pa se skladišči in se uporabi za potrebe čistilne naprave za gretje in za proizvodnjo električne energije. Tako dosegamo več ciljev in ni veliko čistilnih naprav v Sloveniji, ki bi izkoriščale tudi plin kot produkt čiščenja,« je med drugim povedal Stojan Praprotnik ter dodal, da je življenjska doba čistilne naprave 30 let. Trenutno deluje s kapaciteto od 25 do 30 tisoč PE. Tehnični pregled povečane čistilne naprave je potekal junija letos. Septembra je bilo pridobljeno je bilo dovoljenje ministrstva za okolje za poskusno obratovanje, ki bo potekalo 250 dni. Končni prevzem s strani naročnika bo predvidoma maja 2011.
Veliko več zapletov kot s čistilno napravo je bilo z izgradnjo primarnega kanalizacijskega sistema. Na javnem razpisu izbran
glavni izvajalec Vegrad je pogodbo za projektiranje in gradnjo z naročnikom - Občino Žalec podpisal oktobra 2008. Kmalu se je začelo dogajati tisto, česar si je naročnik najmanj želel. Prišlo je do časovnih zaostankov in tudi ponekod do nekakovostne izvedbe. Na mesečnih sestankih so sodelovali tako projektni svet naročnika, inženir (nadzor) in predstavniki izvajalca, zaradi vse bolj perečega problema neplačevanja podizvajalcev s strani glavnega izvajalca pa tudi predstavniki podizvajalcev. 20. januarja letos projekt ni bil končan in Vegrad je zaprosil naročnika za podaljšanje, najprej do 31. maja, potem pa je bil rok podaljšan še dvakrat.
S 1. avgustom letos je prenehala veljati pogodba z Vegradom. Izvajalec je naročniku predal nedokončan projekt, potrebno pa bo opraviti še končni obračun. Zaradi nedokončanja in slabe izvedbe bo potrebno opraviti tudi nekaj sanacij že zgrajenega sistema. Nadzorni inženir mora oceniti manjkajoči obseg dela, dokumentacije in postopkov, ki so potrebni za dokončanje del, da lahko naročnik skladno z določili Zakona o javnem naročanju dela preda drugemu izvajalcu. Naročilo in razpisna dokumentacija sta trenutno v preverjanju na ministrstvu za okolje in Službi
Vlade RS za lokalno samoupravo in razvoj. Ob pridobitvi njunega soglasja bo izveden razpis in novi izvajalec bo dokončal projekt.
»Naročnik je izvedel plačila vseh izdanih in potrjenih vmesnih situacij, razen zadnje v višini dobrih 208.000 evrov, ki ga ima ob prenehanju pogodbe naročnik pravico zadržati do končnega obračuna. Problematiko neplačevanja Vegrada svojim podizvajalcem smo reševali po pogodbenih določilih, zakonih in končno po naših najboljših močeh. Nekateri podizvajalci so vložili tožbe tudi zoper Občino Žalec kot Vegradove naročnice. Te rešujemo oziroma upamo, da se bodo tožbe pravilno preusmerile in pravično razrešile. Občinam investitoricam je žal in se opravičujejo, da se je po izključni krivdi bivšega izvajalca Vegrad, d. d., projekt zavlekel in da pri tem trpijo predvsem občani vključenih občin, vsi sodelujoči pri projektu in ostali, ki so kakorkoli povezani z njim. Ocenjujemo, da lahko projekt v primeru brez dodatnih zapletov z drugim izvajalcem dokončamo še do konca leta 2010,« je na tiskovni konferenci povedal Stojan Praprotnik.
Občina Žalec bo kot naročnica projekta Vegradu v stečaju naslovila tudi svoje odškodninske zahtevke, saj je po besedah Stojana Praprotnika zaradi zamude oziroma nedokončanja del poslovna škoda nastala tako v projektu sodelujočim obči-
nam kot nekaterim podjetjem in upravljavcu - JKP Žalec.
Skupna vrednost gradnje 28,8 km primarnega kanalizacijskega omrežja v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec znaša 7.886.601 evrov (4.889.692 evrov iz Kohezijskega sklada EU, 2.179.161 iz državnega proračuna in 817.747 iz občinskih proračunov), nadgradnje čistilne naprave pa 8.318.695 evrov (4.539.556 iz Kohezijskega sklada, 2.896.756 iz državnega proračuna in 882.382 evrov iz občinskih proračunov vseh šestih sodelujočih občin).
Franc Sušnik, župan Občine Vransko, je projekt nadgradnje čistilne naprave v Kasazah označil kot dobro prakso in primer dobrega sodelovanja območnega razvojnega partnerstva, ki ga sestavlja šest spodnjesavinjskih občin. Zasnova ravnanja z odpadnimi vodami sega že v devetdeseta leta. »Takratne rešitve strokovnjakov smo vgradili v
prostorske akte. Začeli smo graditi kanalizacijski sistem in male čistilne naprave, s sodelovanjem pri nadgradnji centralne čistilne naprave v Kasazah pa smo si zagotovili linijo za končno predelavo blata in potrebno linijo za ravnanje z grezničnimi odplakami. V Občini Vransko imamo eno večjo čistilno napravo, ki se šteje kljub vsemu med manjše, ter devet manjših čistilnih naprav, ki potrebujejo obdelavo blata in to bomo, kot verjamem, uspešno izvajali v okviru skupnega upravljavca JKP Žalec na posodobljeni in dograjeni ČN Kasaze. V manjših občinah, kot sta Vransko in Tabor, smo že izrazili določeno stopnjo nezadovoljstva, ker je nemogoče od obljubljenega koriščenja kohezijskih sredstev uporabiti sredstva tudi za gradnjo manjših čistilnih naprav. To ni prav, glede na to, da sicer sodelujemo pri celotnem projektu,« je še povedal Franc Sušnik	K. R.
Končna kapaciteta čistilne naprave v Kasazah je 60 tisoč populacijskih enot
Tudi Savinjčane boli glava zaradi nepremičnin
V teh dneh je gneča tudi pred vrati žalske geodetske pisarne
Eden največjih projektov države v tem desetletju je popis vseh nepremičnin s poskusnim izračunom njihove vrednosti. Da bo prišlo pri tako obsežnem projektu do napak in da bo zlasti zaradi ocene vrednosti precej slabe volje lastnikov nepremičnin, je bilo pričakovati. Vendar je obseg napačnih podatkov iz popisa presegel tudi najbolj črne napovedi. Kdo je zanje odgovoren, ta hip za lastnike nepremičnin ni toliko pomembno kot dejstvo, da morajo sami poskrbeti za popravke oziroma spremembe. Nasploh bomo morali postati Slovenci veliko bolj skrbni lastniki svojih nepremičnin, pravi Tomaž Cink, vodja Geodetske pisarne Žalec, ki sicer sodi v Območno geodetsko upravo Velenje. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih najodmevnejših vprašanjih v zvezi s popisom in poskusno oceno vrednosti nepremičnin. Na območju Spodnje Savinjske doline, ki ga pokriva žalska geodetska pisarna, je blizu 110.000 parcel in več kot 5.000 stavb.
Zakaj je bilo potrebno uvesti register nepremičnin oziroma ali ta morda ukinja katerega od dosedanjih evidenc oziroma katastrov?
Kaj vam prinaša DAVEK NA NEPREMIČNINE?
So vneseni podatki napačni, pomanjkljivi, ali se z njimi preprosto ne strinjate?
Nudimo vam svetovanje na področju evidentiranja nepremičnin, geodetske storitve, projektiranje in posredovanje z nepremičninami.
03/710 38 10
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno ,	stavbo Vender)
Kupon za
BREZPLAČNO
popravo podatkov za potrebe davka
kupon je veljaven do 25. novembra 2010
»Novi register nepremičnin ničesar ne ukinja. Že desetletja smo ugotavljali, da ljudje ne evidentirajo dovolj dosledno svojih nepremičnin v uradnih evidencah. Register nepremičnin, ki ga za vrednotenje nepremičnin urejamo in nastavljamo v sedanjem projektu obveščanja o poskusni vrednosti nepremičnin, je nova zbirna evidenca nepremičnin, ki vsebuje podatke iz različnih uradnih evidenc (zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga), katerih podatke spreminjamo z odločbo ali s sklepom.
Register nepremičnin je tehnična zbirka, ki se s podatki poleg omenjenih katastrov napaja še iz evidence dejanske rabe zemljišč, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, kjer se s pomočjo letalskih fotoposnetkov določi dejanska raba zemljišča. Od občin pa smo pridobili v register nepremičnin še podatke o namenski rabi zemljišč, ki jih določajo aktualni prostorski akti občin. Ker se je torej evidenca nepremičnin oblikovala elektronsko z združitvijo iz različnih baz podatkov, pa je ponekod prišlo do kolizij podatkov, ki jih zdaj prečiščujemo.«
Bi bilo mogoče preveriti in prečistiti podatke, preden so bila poslana obvestila lastnikom?
»Malo verjetno, ker je večina razlik posledica neizvedbe sprememb lastništva s strani lastnikov ali pravnih naslednikov lastnikov.«
Ali imate tudi v Žalcu hudo gnečo jeznih lastnikov nepremičnin po tem, ko so prejeli obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin?
»Na srečo so se Savinjčani tokrat v veliki večini izkazali kot prijazni prebivalci in razumejo, da nismo bili mi kreatorji težav, ki so nastale. Gneča v naših prostorih je predvsem v ponedeljek in sredo, delno tudi v petek. Ob četrtkih ni uradnih ur, delo s strankami na ta dan ostaja kot mogoča opcija, če bi se naval povečal, vsekakor pa nam je tak dan izredno dobrodošel, saj zahtevne probleme strank ob njihovem obisku le dokumentiramo in rešujemo kasneje. Torka pa naše stranke še po petih letih niso povsem sprejele kot uradni dan, čeprav so uradne ure ves dan, razen od 12. do 13. ure.
Ob tem naj še povem, da 10 do 15 odstotkov lastnikov nepremičnin pride k nam brez potrebe, nimajo ničesar za dopolniti,
razlog obiska je, da nimajo volje do pregleda podatkov o nepremičninah ali pa ne znajo prebrati oziroma ne razumejo obvestila, ki je sicer na prvi pogled napisano precej zapleteno. Če ni gneče, sprejmemo tudi take, ki želijo samo preveriti, kaj piše na obvestilu. Predlagamo, da naj lastniki vendarle preberejo domov poslane brošure in poskušajo dopolnitve, če so potrebne, izvesti po aplikaciji na internetu od doma.«
Katere so najpogostejše pripombe lastnikov in napake, ki jih prijavljajo?
»Glede napačnega lastništva po moji oceni 30 do 40 odstotkov težav pri lastništvu izvira iz dejstva, ker lastniki po petih letih in več, celo nekaj deset let, ne poskrbijo za to, da bi bile njihove nepremičnine vpisane v Zemljiško knjigo. Tako bi lahko rekli so slabo poučeni ali pa malomarni lastniki svojih nepremičnin. Ne poskrbijo tudi za odmero, ko zgradijo novo hišo, vrisano pa imajo še staro hišo izpred 50 let. Po zakonskih določilih morajo investitorji poskrbeti, da se sprememba, narejena v naravi, evidentira tudi v vseh predpisanih evidencah. Ker pa ni zagrožene nobene kazni, naredijo to samo redoljubni lastniki ali tisti, ki imajo registrirano kakšno dejavnost na tisti lokaciji, pa jih drugi predpisi, na primer pridobitev uporabnega dovoljenja, prisilijo, da objekt evidentirajo. Veliko je neurejenega lastništva, veliko je pozabljenih dedovanj, zaradi česar bodo imela zdaj tudi sodišča več dela.
Dedovanja so pogost vzrok napačnega navajanja lastništva: pozabijo se kakšne nepremičnine v oddaljenih katastrskih občinah. Razlog je v tem, da morajo nasledniki pokojnega lastnika sami navesti nepremičnine, ki se dedujejo, sicer niso obravnavane v dedovanju. To ni napaka GURS-a ali zemljiške knjige, to so malomarnosti lastnikov.
Glede napak, ko je nekdo naveden kot lastnik neke povsem neznane parcele ali stavbe, se je dogajalo, da je pri vnosu vrednosti ter korekture vrednosti nepremičnin prišlo do prekinitve lastniške povezave med stavbo, ki ima svojo številko v okviru katastrske občine, s parcelo, na kateri stoji. Ponekod je prišlo do napak pri vnašanju šifer katastrskih občin, številk parcel, številk stavb, zato je lahko prišlo do tega, da je nekdo naveden kot lastnik
nepremičnine, s katero nikoli ni imel nobene povezave.
Najbolj pa razburja stranke in tudi umetno povečuje vrednost stavb, da se pojavljajo dodatni deli poslovnih stavb, da je na primer lastniku nepojasnjeno pripisan nek lokal. Ko se pogovorimo s strankami, največkrat ugotovimo, da so pred leti sicer imele prijavljeno neko dejavnost oziroma obrt, pa so jo potem odjavile. Nekatere stranke tudi z dokazili popisnih obrazcev pridejo in dokažejo, da tega niso dali popisati.«
Kako je s skupnimi prostori v večstanovanjskih stavbah, v katerih je vzpostavljena etažna lastnina?
»Skupni prostori in zemljišča okoli blokov niso predmet ovrednotenja, ker so na nek način ovrednoteni preko površin, ki se nahajajo v stanovanjih, balkonih, kleteh.«
Kaj storiti, če obvestilo izgubimo ali ga nismo prejeli?
»To sporočimo prek spletne aplikacije, lahko tudi po telefonu, vendar je težje prek telefona, ker so linije zelo zasedene.«
Kakšne bodo posledice, če kljub napačnim podatkom v popisu nepremičnin ne sporočimo sprememb?
»Če je napačno navedeno lastništvo, se običajno odzoveta obe strani - tako pravi lastnik nepremičnine kot.tisti, ki ni lastnik. V primerih, ko lastniki ne bodo podali pravih podatkov ali nekaterih podatkov o stavbah sploh ne bo, se bodo upoštevale sankcije iz Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki je pričel veljati pred začetkom popisa. Najvišja sankcija za lastnika je od 41 do 641 evrov, za podjetja so kazni znatno višje.«
Kaj boste storili z lastniki nepremičnin, če ne poznate njihovega naslova in jim niste poslali obvestila? Kaj če so takšni lastniki preminuli?
»Gre za kategorijo lastnikov »neznani lastnik z neznanim naslovom« - če v sedanjem procesu ne bomo prišli do pravih lastnikov, bo seznam takih nepremičnin brez konkretnih lastnikov posredovan glede na lego nepremičnine pristojni občini. Pri pokojnih lastnikih pa upamo, da bodo obvestila pokojnim lastnikom prejeli pravni nasledniki in ukrepali skladno z zakonodajo.«
Ocenjena vrednost nepremičnine je celotna vrednost nepremičnine, ne pa samo deleža, katerega lastniki smo? Je že znano, ali bo davek prav tako v deležih odmerjen vsakemu solastniku ene nepremičnine posebej?
»Podatek o ocenjeni vrednosti se nanaša na vrednost celotne nepremičnine, ne samo za delež, katerega lastnik je posameznik. Odmera davka na nepremičnine pa je v pristojnosti ministrstva za finance oziroma Davčne uprave RS.«
Kaj storiti, če se ne strinjamo z oceno vrednosti, ki naj bi bila neka posplošena tržna vrednost nepremičnine?
»Vsa gospodinjstva so prejela brošuro s pojasnili in navodili lastnikom nepremičnin glede poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, v kateri so kot priloga tudi obrazci za posredovanje sprememb podatkov o nepremičnini in obrazec E za posredovanje pripomb na modele za vrednotenje nepremičnin. Na obrazec vpišemo samo svoje ime in priimek, naslov in EMŠO, na kateri zaporedni številki našega obvestila je vrednost ocenitve previsoka ali prenizka. Enako je prek spletne aplikacije. Geodetska uprava pregleda te pripombe, če so bili podatki zajeti tako, kot so jih posredovale občine, potem se pripombe na koncu skupno posredujejo občini. Občine imajo v tem postopku obveščanja o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin tudi svojo nalogo. Zbirka vrednotenja nepremičnin v pisni in grafični obliki je razgrnjena na občinah do 25. novembra. Če lastniki niso posredovali podatkov in zato ni bilo mogoče izračunati vrednost nepremičnine, vrednosti na obvestilu ni. Ti lastniki, ki se ne bodo odzvali na obvestilo, da vrednosti ni mogoče izračunati, bodo lahko po dodatnem pozivu med prvimi sankcionirani.«
Ali lahko prodamo tako nepremičnino po čisto drugačni vrednosti, kot je navedena v obvestilu? Kaj sploh pomeni ta ocena v obvestilu?
»Vsekakor poskusna ocena vrednosti ne nadomešča cenitve izvedencev za potrebe različnih postopkov, prodaj in podobno. Lastnik bo lahko prodal nepremičnino po ceni, kot je dogovorjena ali ocenjena.«
Katere popravke je mogoče ali smiselno vnašati prek spletne aplikacije, kdaj se je nujno oglasiti v geodetski pisarni?
»Spletna aplikacija, za katero moraš uporabiti kodo za dostop, ki je napisana na prejetem obvestilu takoj za imenom, priimkom in naslovom, omogoča spremembe vseh podatkov - tudi dodajanje novih lastnikov (imeti moramo EMŠO aktualnega lastnika) in brisanje nekdanjih lastnikov, razen izbrisa stavbe ali delov stavb. To se tudi pri nas izvede v drugem programu oziroma v katastru stavb. Vsekakor zelo pozivamo lastnike, tudi če nimajo računalnika ali spleta, naj to naredi kakšen sorodnik ali sosed namesto njih, saj kdor razpolaga z omenjeno kodo, lahko uredi spremembo s katerega koli računalnika v imenu nosilca te kode. Kdor pa pride k nam, se mora na nek način izkazati z lastniškimi dokumenti. Če še nima zemljiško-knjižnega izpiska oziroma nepremičnina še ni vpisana kot njegova last v zemljiški knjigi, se izkažejo s podpisanimi ali overjenimi kupoprodajnimi pogodbami. Toda če mi v registru nepremičnin popravimo nek podatek, v zemljiško knjigo pa to ni vpisano, morajo lastniki neažurno lastništvo posebej urediti tudi v zemljiški knjigi. Če neka stavba ni vrisana, ker lastniki niso poskrbeli za odmero, morajo to storiti preko geodetskega podjetja, mi pa jo nato vnesemo v naše evidence. Če se ob tem spreme-
Tomaž Cink
ni tudi parcelna številka, mi po uradni dolžnosti obvestimo spremembe v zemljiško knjigo.
Če je torej stavba popisana, vrisana pa ni v zemljiškem katastru in ne vnesena v kataster stavb, so lastniki dolžni naročiti odmero tiste stavbe. Ob tem naj opozorim, da je vpis v zemljiško knjigo od avgusta lani bistveno skrčen, saj se v njej vodijo samo še parcele na določenem vložku, lastniška bremena, omejitve in služnosti, ki se vpišejo v C-list. V zemljiški knjigi ni več podatkov, ki so primarno geodetski.
Pa še to: če kdo potrebuje brošuro ali pisne obrazce, jih brezplačno prejme pri nas.«
Kaj pa stavbe, ki jih v naravi ni več, v obvestilih o nepremičninah pa so navedene?
»Lastniki morajo poskrbeti za obvestilo našemu uradu za izbris stavbe. Z dokazilom in pisnim predlogom bomo nepremičnino brisali iz geodetskih evidenc. Predvsem to velja za stavbe, ki so bile zajete samo s popisom in nikjer drugje evidentirane.«
Kje v Savinjski dolini je vrednostna cona najvišja, kje najnižja, morda v primerjavi s prestolnico, kje smo Savinjčani?
»Poglejmo model zemljišča za gradnjo: južno obrobje Savinjske doline - hribovje je enako vrednoteno kot na primer Dobrovlje. Tipična takšna nepremičnina, ki jo je geodetska uprava opredelila kot 600 kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče, je vredna 12.600 evrov. Razen naselij Žalec, Polzela, Ločica, Šempeter je za vsa naselja v dolinskem delu z okolico vrednost dvakrat višja, slabih 25.000 evrov, ko pridemo v območje teh naselij, je za 25 odstotkov višja vrednost, kar pomeni več kot 30.000 evrov. V najožjem delu mesta Celje je takšna parcela ocenjena na
87.000	evrov, Domžale 107.000 evrov in Ljubljana strogi center
194.000	evrov.
Kaj pa glede stanovanj?
»Pri stanovanjih so ta razmerja malo manj pestra, za tipično stanovanje s klasifikacijo 1122102 (uporabna površina je 50 m2, grajeno od leta 1975 do 1984) je cena v Žalcu 58.800 evrov, ravninska okolica Žalca 52.500, Celje sever 65.800, Domžale 108.800 in Ljubljana center 176.700 evrov. V medijih je to redko objavljeno, vrednosti po teh modelih so objavljene na spletni strani GURS-a.«
Ali se bodo ocenjene vrednosti nepremičnin v prihodnosti spreminjale?
»Ocene vrednosti nepremičnin se bodo vsako leto prilagajale tržnemu gibanju, tako kot se zdaj ocenjuje na četrtletje in polletje.«
Ksenija Rozman
Anketa________________
... da se enkrat uredi
Pri obvestilih o vrednosti nepremičnin je prišlo do številnih napak. Ljudje so ogorčeni, jezni, hudujejo se na državo, na popisovalce ... Ne morejo razumeti, da je bilo za to porabljeno toliko davkoplačevalskega denarja, nazadnje pa je vse skupaj pravi kaos. Izračune dobivajo že pokojne osebe, nekateri ljudje so postali po izračunih GURS-a pravi bogataši, drugi so obubožali, veliko pa je tudi izračunov, da sta povsem enaki stanovanji v istem bloku povsem različno ovrednoteni. Na Geodetski upravi RS ljudje stojijo v dolgih vrstah, da bi prijavili napake, ki so jih po zakonu tudi dolžni prijaviti. Nekatere napake se hitro rešijo oziroma odpravijo, za marsikatere pa bo najbrž zdaj postavljeni rok odpravljanja prekratek. In, kot kaže, ga bo zaradi tega tudi podaljšali. Kaj o tem izračunu nepremičnin menijo nekateri naši naključno izbrani občani?
Filip Ahac: »Mislim, da smo lahko vsi državljani razočarani in hkrati jezni nad slabo opravljenim delom GURS-a in države. To pa še toliko bolj, saj vemo, koliko denarja je bilo porabljenega za ta projekt. Kdo je dejansko pri tem najbolj kriv, ne vem. Lahko so tudi ljudje sami dajali popisovalcem netočne podatke, lahko pa je prišlo do napak pri vnašanju podatkov v računalnik, morda je bilo posredi kaj drugega. Izračun mojih nepremičnin se sicer ujema glede kvadrature, nikakor pa ne razumem ocenjevanja posamezne nepremičnine, saj je recimo neka slaba uta vredna mnogo več kot lepo urejena garaža. Res ne vem, kakšen kriterij so imeli. Za enkrat na GURS-u še nisem bil, saj moram vse še temeljito pregledati. Vsekakor
pa bom to storil v prihodnjih dneh in upam, da bomo napake uspešno odpravili. Mislim pa, da je tudi prav, da se enkrat uredi in uskladi lastništvo.«
Miran Kramar:	»Moram
priznati, da poglobil v ta izračun, vendar kot sem na pri pogled opazil, je izračun v neskladju z nepremičnino, ki jo posedujem. V prihodnjih dneh se bom bolj posvetil temu izračunu in se nato tudi osebno podal na Geodetsko upravo RS, če se tega ne bo dalo urediti preko računalnika. Vsekakor pa se bom pred tem posvetoval s pristojnimi ljudmi in upam, da bomo skupno tudi prišli do realne vrednosti nepremičnin. Razlogov, zaradi katerih je prišlo do napak pri teh izračunih, je zagotovo več. Eden od teh je, da morda vsi popisovalci niso bili strokovno dovolj usposobljeni, nekaj krivde pa je tudi pri ljudeh samih, ker niso vzeli stvari resno, kot bi morali, in je tako prišlo do napak pri sami izmeri in popisu. Sem pa prepričan, da so ljudje na GURS-u dovolj usposobljeni in da se bo vse uredilo tako, kot je treba.«
Boris Gorupič: »Ravno danes 'sem se oglasil na Geodetski upravi RS v Žalcu, saj ne ra-z u m e m , na kakšni osnovi so izračunali vrednost moje nepremičnine. Ta popis in ovrednotenje nepremičnin sta prava polomija. Ob dejstvu, da je uradno več kot sto tisoč ljudi, neuradno pa še bistveno več, nezadovoljnih s temi izračuni, človek skorajda ne more razumeti te »šlamparije«, ki je požrla ogromno davkoplačevalskega denarja. Zatajila je država, zata-
jile so njene institucije, preprosto rečeno je sistem neurejen. Pri tem se očitno pokaže preveč birokracije, preveč balasta, ogromni stroški, na drugi strani pa izredna neučinkovitost. Konkretno v mojem primeru sva za isto hišo, katere sem 100 % lastnik, prejela izračun jaz in moj že nekaj časa pokojni oče. Dodatni absurd pa je ta, da je pri izračunu, ki se je nanašal na očetovo ime, vrednost ocenjena bistveno več kot na mojem izračunu. To je več kot komedija.«
Štefka Koštomaj: »Na Geodetsko upravo RS sem danes šla preverjat podatke o svojih nepremičninah.
Tako kot pri številnih drugih državljanih nepremičnin tudi pri meni ne »Štirna«. Napaka je predvsem v stavbi, kjer gre za več lastnikov, več bom vedela, kako je, ko bom dobila ustrezne podatke. Danes je tu velika gneča in bo treba malo počakati. Človek se kar težko znajde med temi papirji, še posebno pa je to neprijetno za nas starejše. Upam, da bomo s skupnimi močmi to vprašanje uspešno rešili in da bo končno tudi zapisano tako, kot mora biti. Komu bi pripisala krivdo za takšno stanje, bi težko rekla, menim, da so vsaj v mojem primeru popisovalci korektno in dobro opravili svoje delo, verjetno je prišlo do napak pri vnašanju podatkov v računalnik. Posledica tega pa je nejevolja državljanov. Kot sem slišala na televiziji, pa s popisom oziroma vrednotenjem svojih nepremičnin niso zadovoljni niti ministri. Mislim pa, da se bo vse kmalu uredilo, kot je treba.«
Dejan Štefančič: »Na samo vrednotenje mojih nepremičnin nimam bistvenih pripomb, saj sem preko interneta le-te že iznesel. Sem pa danes prišel sem po še nekaj dodatnih poja-
se se nisem dovolj
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, ff'	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
*\	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
r y			
			
! OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAM V MESECU NOVEMBRU IN ! DECEMBRU 2010 NUDIMO 10% POPUST NA NAŠE STORITVE. v
15. in 16. november 2010 ob 20. uri
DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
Za abonmaja ponedeljek in torek in izven
.	» fJAPOONI DOM MAMO* ♦
snil. Ljudje smo včasih preveč hitre jeze, predvsem pa ne smemo kar tako valiti krivdo na Geodetsko upravo RS in ljudi, saj je za to kriva neusklajenost, se pravi neele-ktronska povezanost med zemljiško knjigo in katastrom. Stari katastri imajo takšne in takšne podatke, na nekatere napake so vplivali že razni pokojniki pred nami, pri zemljiški knjigi pa je res, da geometri ne morejo za vsakega posebej hoditi na zemljiško knjigo. Ko pa jim mi posredujemo te podatke, pa nastane gneča, kakršno lahko vidimo danes. Če bi bila urejena elektronska povezava, bi že takoj lahko imeli na razpolago vsaj stanje v zemljiški knjigi, čeprav tudi tam ni morda vse prav. Vsekakor pa bi bilo potrebno pred obdavčitvijo glede nepremičnine stvar urediti tako, da se bo videlo dejansko, kaj kdo ima.«
Ivan Lešnik: »Sem lastnik hiše in polovice kmetije. Priznati moram, da se še nisem dovolj posvetil temu primerjalnemu izra-
se zgodi, da se tudi takšnim in podobnim potom ne bo dalo izogniti. Kot kaže, je v naši državi vse mogoče. Žalostno pa je tudi to, da se je za ta projekt porabilo toliko našega denarja, učinka pa ni bilo pravega.«
Martin Čvan: »Primerjalni izračun sem prejel in po bežnem - pregledu lahko rečem, da ni bistvenih odstopanj od dejanske vrednosti nepremičnin. Se pa bom moral do konca roka dajanja pripomb in usklajevanja še podrobneje »pozabavati« s temi papirji. Morda sem kaj spregledal. Ta projekt so morda premalo vzeli resno. Mislim, da so bili popisovalci premalo strokovno
primerjalnim izračunom vre-
premičnin nimam kaj opraviti, saj je lastnica hiše, v kateri živimo, moja tašča. Posredno pa se me to vsekakor tudi tiče, saj živimo skupaj. Kot vse kaže, pa v našem primeru ni bilo narejenih napak pri izračunu, tako da smo s popisom in izračunano vrednostjo zadovoljni in mislim, da nam ne bo treba hodit na Geodetsko upravo RS. Glede na to, kar vidimo in slišimo na televiziji ali preberemo v časopisu, smo lahko veseli, da se nam ni treba ubadati s tem. Res pa je, da človek nikoli ne ve, kaj se bo še dogajalo, in prav lahko
podkovani, kar sem že izjavil ob popisu. To se je zdaj pokazalo v številnih napakah. Res pa je, da vsega tudi niso krivi popisovalci, ampak zlasti tisti, ki so te podatke obdelovali. Svoj del krivde pa morajo nedvomno nase prevzeti tudi lastniki sami, ki morda niso dajali točnih podatkov oziroma so izmere opravili bolj na pamet. Je pa tudi res, da zlasti starejši tej nalogi preprosto niso bili kos.«
D. Naraglav
cunu svoje nepremičnine, vsekakor pa se bo treba kar temeljito lotiti pregleda, saj je res ogromno število napak. Pri oceni same hiše se mi zdi ocena vrednosti dokaj realna, kako je glede vrednosti kmetije, pa bo potrebno najprej ugotoviti pravilnost zapisanih parcelnih številk in njihovo izmero, potem pa bom videl, ali je to realno ali ne. Najbrž si bo potrebno vzeti kar nekaj ur časa. Vsekakor pa upam, da kakšnih hujših napak ne bo in da bo stvar urejena tako, kot mora biti. Kdo je kriv za takšno število napak, ne morem soditi. Menim pa, da so se v državi tega projekta lotili premalo strokovno, očitno pa tudi ni bilo pravega nadzora nad tistimi, ki so bili zadolženi za izpeljavo te naloge.
Aleksandra Hramec:	»S
za izven po 15 EUR v TIC-u Žalec. Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si

PRODAJALNA BROOKE
NA MESTNEM TRGU 7 V ŽALCU
je septembra odprla svoja vrata.
Vsem, ki se želite modno obleči, ponujamo blagovne znamke: Pepe Jeans, Maddona, Brodway, Miss Sixty,
Killah, Energie, Garcia, Levi's, Shoth Jeans in še mnoge druge.
Na voljo so tudi oblačila za močnejše postave.
AKCIJA NOVEMBRA - 30 % popusta
na vso novo kolekcijo Miss Sixty, Killah in Energie. Jeans hlače Levi's že od 39,90 evrov dalje.
Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 18. ure, sobota od 8.30 do 13. ure.
Info.: 05/995 56 49.
CEFURJI RAUS!
Monokomedija po romanu Gorana Vojnoviča Izvaja Aleksandar Rajakovič - Sale
Sreda, 10. november, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Naročnik: Maraj M d. o. o., Matke
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
RazVojm agencija Savinja, giz
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2010 JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski podjetniški sklad '
Javni razpis Garancije za tehnološke projekte (Pl TP, Ul. RS, št. 113/09). Informacije: Bojana Mikeln, tel.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel.: 01 580 77 92.
III. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (Ul. RS št. 59/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel.: 01 580 77 92.
Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel.: 01 580 77 92.
Javni razpis za ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel.: 01 580 77 92.
Javni razpis za ukrep 321 Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel.: 01 580 77 92.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave (Ul. RS št. 45/10). Rok: 29. 10. 2010. Informacije: 01 836 19 53.
Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ul. RS št. 73/10). Rok: 18. 11. 2010. Informacije: 01 836 19 53, www.regionalnisklad.si/obcine.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za program »zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 26.11., 31.12. 2010 in 28.1., 25. 2. 2011. Informacije: Martxna.Stanonik@ess.gov.si.
Ostale informacije:
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
—V*
CVZU
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA
as
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Naložba v vašo prihodnost
■ OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNI|A
Evropski socialni sklad
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve:
•	osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjem k državnim spodbudam, ki so na-voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezano izvedbo postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov;
•	osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjem k državnim spodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva;
•	izvedba postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti.
Navedene dejavnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in ministrstva za gospodarstvo
Imaš idejo/projekt?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
POVABILO K ODDAJI PROJEKTNIH PREDLOGOV LAS SSD Obveščamo vas, da je rok za prijavo na 3. JAVNI POZIV ZA NABOR PROJEKTNIH PREDLOGOV za izvajanje Lokalne razvojne strategije za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline za leto 2011 PODALJŠAN do 31. 10. 2010. Več informacij dobite na spletni strani: http://www.ra-savinja.si.
Ob obletnici pomemben obisk
Predstavniki podjetja Matjaž z direktorjem
Podjetje Matjaž, ki letos praznuje 20-letnico svojega delovanja, je na njihovem razstavnem prostoru na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu sredi septembra obiskal Christoph Hörmann, lastnik podjetja Hörmann, katerega blagovno znamko vrat uspešno prodajajo na slovenskem trgu že 20 let.
Lansko leto so v podjetju ustvarili dobrih 9,5 milijona
Matjažem Gorškom skupaj s Christophom
evrov prihodkov, kar je slabih 30 odstotkov manj kot leta 2008, in dobrih 550 tistoč evrov dobička ali dobrih 15 odstotkov manj kot leto prej. Kriza v gradbeništvu in plačilna nedisciplina sta prizadeli tudi njihovo poslovanje, kar se je neposredno kazalo pri prodaji njihovih vrat. Priznanje, da se vendarle uspešno spopadajo s spremenjenimi razmerami na trgu, pa je gotovo
Hörmannom na letošnjem MOS-u
obisk Chritopha Hörmanna. Skupina Hörmann s 75-letno tradicijo, ki je v stoodstotni družinski lasti, je namreč vodilni evropski ponudnik zunanjih in notranjih vrat, podbojev in pogonov. Podjetje ima v več kot 30 državah mrežo 50 hčerinskih podjetij in številnih pooblaščenih prodajalcev, zaposluje 6000 ljudi in ima 18 tovarn v Evropi, 3 v ZDA in 2 na Kitajskem.	L. K.
Z novima naseljema več prebivalcev
V	naselju novih stanovanjskih hiš v Taboru, imenovanem Taborski gaj, je Atrij stanovanjska zadruga v sodelovanju s podjetjem Paron Laško opremila vzorčno hišo. Vrata hiše so za obiskovalce prvič odprli v četrtek, 7. oktobra, od takrat dalje pa so odprta vsak četrtek popoldne.
V	naselju je sicer 32 stanovanjskih enot, povezanih v prijetno in idilično naselje z vso potrebno infrastrukturo, javno razsvetljavo, asfaltirano ulico in tlakovanimi dvorišči. V vzorčni hiši na začetku naselja je mogoče videti eno od končnih variant stanovanjske enote. Nekaj hiš je že prodanih. Hiše so sicer na prodaj v 5. gradbeni fazi, lahko pa priskrbijo konkurenčne ponudnike za fazo Analiziranja in opremljanja hiše, kot je povedal glavni »krivec« za tako povečano izgradnjo stanovanj župan Vilko Jazbinšek. In kako je kot župan zadovoljen z novo podobo Občine Tabor, za katero so poskrbeli z novima naseljema Plankovim gajem in Taborskim gajem? »Ker je to del moje vizije razvoja občine, sem zelo zadovoljen. Morda nekateri krajani tega ne sprejemajo z odobravanjem, toda če želimo iti naprej, se razvijati, imeti dovolj otrok, je to nujno potrebno. Ko sem se lotil županovanja, sem imel na voljo dve možno-
Nove stanovanjske hiše v Taborskem Gaju
sti: ali ostati na nivoju vasi ali se razvijati in postati občina, privlačna za investitorje in nove prebivalce. Odločil sem se za razvoj in posledica tega sta tudi ti dve stanovanjski naselji. Pred leti je bila rodnost zelo nizka, saj se je rodilo na leto le osem do dvanajst otrok, umrlo pa je šestnajst do osemnajst občanov. To je jasno kazalo, da bi čez sto let, karikirano rečeno, skorajda ne bi bilo več Taborčana. Zaradi tega sem v občinskem svetu ves čas »forsiral« idejo, pa ne z malo problemov, da bi poselili Tabor, saj ima Tabor v prostorskih aktih predvidene zemlje za izgradnjo najmanj 150 hiš. In če je nekdo to rezerviral, je imel verjetno namen pridobiti nove ljudi v ta kraj pod Krvavico. /.../
V Tabor je tako prišlo že 12 novih mladih družin,« je povedal župan in dodal, da so nove hiše
v Plankovem logu že naseljene, Taborski gaj pa še čaka na nove sovaščane. »Obe zgrajeni naselji prinašata kraju novo dimenzijo, ki je močno povezana s tisto mojo župansko funkcijo in ciljem, ki sem si ga zastavil. Rodnost se je bistveno povečala, saj se zadnja leta na leto rodi že okrog 20 otrok, manjša pa je tudi umrljivost, tako da se je število prebivalcev povečalo kar za 7 odstotkov. To je potrebno na pameten, način vkomponi-rati v vaško življenje. Nastajajo določeni problemi, česar se zavedam, vendar navsezadnje gre za mlade ljudi in ti se prilagodijo kraju, kamor so se preselili. Prepričan sem, da bodo ljudje ta trend priseljevanja jemali kot pozitiven, sicer smo se zaman trudili pred leti, da postanemo samostojna občina,« zaključi Vilko Jazbinšek. D. Naraglav
Brezplačne delavnice UPI - Ljudske univerze Žalec
•	3. 11. 2010 - DELAVNICA NA TEMO KOMUNIKACIJE ob 18.15 (UPI ŽALEC)
. 10. 11. 2010 - DELAVNICA NA TEMO KOMUNIKACIJE ob 18.15 (UPI ŽALEC)
•	17. 11. 2010 - ŠOLA ZA STARŠE NA TEMO PREPREČIMO RAZVAJENOST ob 18.15 (UPI ŽALEC) . 24. 11. 2010 - DELAVNICE NA TEMO KOMUNIKACIJE (UPI ŽALEC)
•	DRUGA POLOVICA NOVEMBRA - STROKOVNI POSVET NA TEMO RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN, namenjen strokovni in širši javnosti (UPI ŽALEC)
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
oktober 2010
Z vizijo iz mesta na podeželje
11
Postavili sončno elektrarno na Češkem
Martin Posedets.j).
montaža (csenih izcfefkov injjofizdefkov
e-maif: martin.y osateti
Stilna bela -barvana P4 R
steklena ;
vrata | in podboj
VHODNA
VRATA
Proizvajalec fotonapeto-stnih modulov BISOL iz Lat-kove vasi je v Buštehradu v samo treh mesecih končalo projekt postavitve najzahtevnejše sončne elektrarne na Češkem v velikosti 2,4 MW. Elektrarna je svojevrsten tehnološki dosežek, saj je postavljena na zahtevnem terenu z naklonom med 30° in 50°.
Elektrarna, postavljena na degradiranem območju, je edina sončna fotonapeto-stna elektrarna na Češkem in morda celo v Evropi, ki je zgrajena na tako zahtevnem terenu. 1,4 MW moči je napeljane na pobočju z naklonom od 30° do 50°, prekritem s kamenjem in žlindro, ki sta posledica 80-letnega delo-
vanja jeklarne v neposredni bližini. Podkonstrukcija iz pocinkanega jekla je pritrjena globoko v tla skozi debel sloj razbitin. 1 MW moči sončne elektrarne pa je napeljane na ravnem terenu, iz katerega je bilo potrebno najprej izčrpati vodo. Celoten sistem je bil postavljen na ključ v zgolj treh mesecih.	T. T.
Na temeljih stare je zrasla nova hiša, ki
Malo je mladih družin, ki vse življenje živijo v mestu, da se potem odločijo za življenje na podeželju. Med tistimi, ki so naredili ta korak, sta tudi zakonca Weiss iz Ljubljane. Njuna odločitev pa ni bila zgolj življenje izven mestnega hrupa, ampak smelo zastavljen načrt, ki sta ga letos dokončno tudi uresničila. Nekdanje posestvo in domačija v Miklavžu v Občini Tabor v Spodnji Savinjski dolini je namreč zaživelo kot turistična kmetija.
Zakonca Maja in Roman Weiss sta kmalu po poroki začela razmišljati o življenju z naravo, o življenju izven mestnega hrupa, betona in asfalta. Najboljšo priložnost za to sta videla v nakupu kakšne stare domačije z dovolj zemlje izven Ljubljane. Začela sta iskati takšen kraj in priložnost za nakup se jima je ponudila v taborski občini, v Miklavžu pri Taboru. Nekdanja Marnova kmetija je postala njuna last leta 2002. Zavihala sta rokave in se lotila uresničevanja svojih sanj. Pet let pozneje so v novem domu, ki ga bogatita še 6-letna Julija in 8-letna Ula, tudi zaživeli. Trenutno se oba vozita v službo v Ljubljano, v prihodnje pa upata, da bosta lahko delala in živela od turizma.
Kot sta povedala ob našem obisku, je ob nakupu kmetije leta 2002 na tej lokaciji stala dotrajana hiša, ki ni bila primerna za razvoj kmetije. Tako sta se odločila za nadomestno gradnjo.
»Nova hiša, ki je dejansko poslovno-stanovanjski objekt, je zasnovana tako, da omogoča zasebno življenje naši družini in tudi za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V hiši so prostori za nastanitveni turizem na kmetiji in skupni prostori za vse goste na kmetiji. Trenutne
zagotavlja domačnost in toplino tako družini
nastanitvene kapacitete so štiri dvoposteljne sobe, urejene v prijetnem rustikalnem stilu, naši gosti po si po dnevnih dejavnostih lahko privoščijo sprostitev še v finski ali infrardeči savni,« pravita zakonca, ki se pripravljata tudi na nove podvige. Eden od teh je naložba v ureditev kampa, ki bo omogočal dodatno turistično ponudbo. »Najprej se bodo na zemljišču, predvidenem za kamp, oblikovala parkirna mesta in parkirišče za avtodome, v spodnjem delu senika - kozolca toplarja, ki je še dediščina prvotne kmetije, pa se bo uredilo sanitarije s kopalnico in pomivalnico za goste kampa,« razkriva svoje nadaljnje načrte Roman Weiss. K temu pa dodaja: »Vsekakor pa bodo potrebna še nova vlaganja, da bo tako, kot sva si z ženo zamislila. Najin cilj je pridobiti pomembno vlogo na turističnem trgu, tako domačem kot tujem, ter ustvariti z osnovnimi kot dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji prihodek, ki bo omogočal, da se popolnoma posvetiva delu in življenju na kmetiji. Za dosego tega cilja bo kmetija postopno oblikovala bogato, privlačno in pestro ponudbo kakovostnih storitev in izdelkov, ki bo zadovoljila goste in jim omogočala prijeten oddih.«
Kar smo videli ob našem obisku, je bilo prijetno presenečenje tako za nas kot tudi za župana in svetnike Občine Tabor, ki so imeli na povabilo zakoncev Weiss v družabni sobi za goste svojo redno sejo občinskega sveta. »Zelo sem presenečen nad tem, kar sta zakonca naredila, in hkrati vesel, da smo imeli možnost spoznati, kaj se da narediti, če ima človek vizijo in jasen cilj. Kot župan bi si želel še več takšnih občanov, še toliko bolj pa sem vesel, da sta se tega
kot njihovim gostom
lotila mlada človeka in sta lahko marsikomu za vzgled,« nam je med drugim ob tej priložnosti povedal župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek.
Lega domačije je tudi odlično izhodišče za številne športne in prostočasne dejavnosti, ki omogočajo aktivne počitnice. Pravi značaj kmetije pa gostje doživijo ob stiku z domačimi živalmi. Poleg konj, ovac, koz je veliko pernatih živali, od kur, gosk do puranov, zelo veliko pa je tudi zajcev - kuncev, ki se prosto gibljejo med drugimi živali za ograjo in so še zlasti v veliko veselje otrok.
Zakonca Weiss, ki skušata za uresničitev svojih ciljev pridobiti tudi sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, sta nam še povedala, da je naložba v kamp in ostalo dopolnilno dejavnost na kmetiji nujna na poti do zastavljenega cilja. Želita si, da bi njuna kmetija postala dobro obiskana in priljubljena turistična točka, ki bo prepoznavna po svoji pestri in posebni spremljajoči ponudbi.	D. Naraglav
Nova sončna elektrarna v Buštehrandu
Leonardo da Vinci v Termotehniki
Med ogledom dela v delavnici podjetja Termotehnika v Orli vasi
Prejšnji teden so v dvora- Leonardo da Vinci: Varovani Celjskega doma slovesno nje okolja pred onesnaže,-odprli mednarodni projekt njem, katerega gostiteljica
Nova trgovina na stari lokaciji
V začetku septembra je podjetje Maraj M iz Matk na Mestnem trgu v Žalcu odprlo novo trgovino Brooke.
To je po prodajalni Pepe jeans, ki so jo pred letom dni odprli v trgovskem centru Eu-ropark, že druga njihova trgovina. Obe prodajalni v svoji ponudbi predstavljata najnovejše modne smernice iz sveta visoke mode in ponujata kakovostna in modna oblačila. D. N.
Na dan odprtja trgovine
Zakonca Weiss v eni od sob za goste z balkonom
Imate prostor, primeren za izvajanje seminarjev in konferenčnih dejavnosti, ki ga želite tržiti?
Izpolnite obrazec na spletni j strani ZKŠT Žalec:	f
www.zkst-zalec.si/turizem «
Več informacij:
TIC Žalec, tel.: 03 710 0434 e-pošta:
zkst.tic@siol.net
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a
je Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje. Na tokratnem štiridnevnem srečanju so se s partnerji iz Turčije, s Poljske in Švedske ukvarjali s kemijskim postopkom pridelave biodizla.
V okviru strokovnega dela projekta so si udeleženci projekta ogledali družinsko podjetje Termotehnika Kronovšek v Orli vasi, kjer jim je direktor in ustanovitelj Rudi Kronovšek predstavil njihovo dejavnost, predvsem pa delo v delavnicah. Termotehnika je s 1500 toplotnimi črpalkami za pripravo tople vode in 70 toplotnimi črpalkami za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih objektov, prodanimi leta 2005, postala vodilna slovenska proizvajalka toplotnih črpalk.
Projekt so udeleženci končali s preizkusom uporabe pridelanega biodizla v šolskem laboratoriju Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, kjer sta delo nadzorovala Mihela Jug in Andrej Grilc. Ob koncu so udeleženci strnili pozitivne odzive s pogledi na že naslednje projektno srečanje, ki bo marca prihodnje leto v Turčiji.	T. T.
Jesenski dan ob ribniku
Dobrote s kmetij na Polzeli
Med opazovanjem ptic
Ob evropskem dnevu opazovanja ptic je KS Vrbje s turističnim in kulturnim društvom ter v sodelovanju z Občino Žalec in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic iz Ljubljane (DOPPS) pripravila že tradicionalno prireditev Jesenski dan ob Ribniku Vrbje.
Domača člana DOPPS Jure Novak in Miha Kronovšek sta vodila opazovanje ptic na ribniku in v njegovi okolici. Njuno vešče oko je naštelo kar 37 različnih vrst ptic in 521 osebkov. Najštevilčnejše so bile črne liske, race mlakarice in vrabci, opazili so devet kormoranov in šest labodov in celo dve redki vrsti, črnovratega ponirka in rumenonogega galeba. Ob poti se jim je pridružilo kar nekaj ljubiteljev ptic, žal pa je teh še vedno premalo in le malo ljudi ve, kakšne zaklade skriva ribnik.
Tomaž Jagar, študent biologije iz Žalca, je opozoril na problem tujerodnih rastlinskih vrst
v našem okolju in jih tudi ob ribniku pokazal kar nekaj: žle-zava nedotika, oljna bučka, ze-lenolistna rudbekija, enoletna suholetnica, japonski dresnik, zlata rozga in akacija. Problem teh vrst je, da so zelo invazivne in izpodrivajo domače vrste rastlin, kar je na zavarovanem območju narave še posebej moteče. Tomaž bo pripravil predlog ukrepov za izboljšanje stanja. Domačinka Ksenija Bauer, članica Turističnega društva
Vrbje, je v besedi predstavila jesenski čas, kako se le-ta kaže v naravi z obilico plodov, barv in darov. Ob ribniku lahko opazujemo drevesa, rastline, vodo in ptice, kako živijo v medsebojnem sožitju. Vsa naša samozavestna in prevzetna pamet ne more odtehtati modrosti, ki je položena v naravo. Narava nam bi bila lahko za zgled, da bi bili v življenju srečnejši.
Martina Kobula, prav tako članica Turističnega društva Vrbje, je vodila ustvarjalne delavnice, v katerih so ustvarjali iz jesenskih plodov, in jesensko okrasila celoten prostor informacijskega središča, upokojeni rudar Vinko Kovačec pa je prikazal ustvarjanje lesenih skulptur z motivi narave. Za organizacijo in koordinacijo so poskrbeli člani Kulturnega društva Vrbje. Tako mlajši kot starejši obiskovalci so izvedeli mnogo koristnega. Želijo si, da bi bilo vedoželjnosti v prihodnje še več.	T. Tavčar
Vinko Kovačec med ustvarjanjem
Od grede do grede
Pri gredi ob ložniškem mostu v Arji vasi, ki je ena izmed 7 vaških gred, ki jih vestno urejajo člani TD Petrovče
Turistično društvo Petrovče, KS Petrovče ter vaščani Male Pirešice in Zaloške Gorice so v soboto, 16. oktobra, pripravili že drugi pohod Od grede do grede v KS Petrovče, ki so ga zaključili s kostanjevim piknikom. Pohoda se je udeležilo 35 vaščanov. Na cilju pohoda pri domu na Mali Pirešici se je pohodnikom na kostanjevem pikniku pridružilo še 30 krajanov.
Ker so pri organizaciji prvega pohoda lani naleteli na dober odziv, so se odločili, da bo pohod s piknikom
tradicionalen. To je namreč tudi priložnost, da se sovaščani spoznajo med seboj, hkrati pa spoznajo prijetne pešpoti, pa tudi črne točke v kraju. Takšne, ki bi se jih dalo v prihodnje morda urediti, tako da bodo vaščanom v ponos, kot so to v zadnjih letih grede, ki jih urejajo člani Turističnega društva Petrovče.
Letošnji pohod so začeli pri gredi v Drešinji vasi, prvi postanek pa so opravili pri gredi ob ložniškem mostu v Arji vasi, kjer so si prislužili malico, nato pa so se ustavili
pri najnovejši gredi v Rušah pred ruškim gozdom. Pohod, večinoma po poljskih poteh in travnikih, so zaključili s kostanjevim piknikom pri domu v Mali Pirešici, kjer gostitelji niso poskrbeli le za pečen kostanj, pač pa tudi za ostalo hrano in pijačo, ples in veselo druženje. L. K.
® 03/712 12 80
El zkst.utrip@siol.net
1Vabljeni na MARTINOVANJE PRI “KEUDRU”
Četrtek, 11. novembra 2010, ob 15.30 pri obrambnem stolpu v Žalcu
Društvo savinjskih vinogradnikov in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec
Razstava gob
Praznični utrip ob praznovanju občinskega praznika na Polzeli je prav gotovo poživil sejem dobrot s kmetij, ki ga organizira Turistično društvo Polzela. Zaradi slabega vremena je bil tokrat v veliki športni dvorani.
Na sejmu je bila tudi tokrat bogata ponudba kmečkih dobrot. Ob tej priložnosti so
v dvorani pripravili tudi gobarsko razstavo, na kateri so člani Mikološko gobarskega društva Polzela obiskovalcem predstavili kar 230 vrst gob, in čebelarsko razstavo ter podelili priznanja za urejeno okolje. Za veselo vzdušje pa sta.poskrbela ansambel Hopsi s prijatelji in folklorna skupina s Ponikve pri Žalcu.	T. T.
Priznanja za urejena okolja
Na letošnjem natečaju Turističnega in hortikulturnega društva Občine Polzela za najlepše urejeno hišo, kmetijo, blok, objekt kulturne dediščine je sodelovalo 23 kandidatov. Od tega je bilo 9 ocenjenih z zlato, 9 s srebrno in 5 z bronasto. Zlata priznanja za ocvetličenje so prejeli: Družina Plohl, Družina Hrastnik, Alojz Dobnik, Joža Pušnik, Slavica Košec, Zdenka Jamnikar, Albina Gaberšek, Jelka in Franc Oder, Kristina Jelen.
Turistično in hortikulturno društvo Občine Polzela sta v mesecu juniju objavili natečaj za najlepše ocvetličeno in urejeno hišo, kmetijo, športne centre in objekte drugih dejavnosti. Komisija, ki jo je sestavljalo pet članov, je prvi krog ocenjevanja opravila v začetku julija, drugi pa v drugi polovici avgusta. Pri ocenjevanju je upoštevala več kriterijev, in sicer splošni vtis, Urejenost zelenice in gredic, urejenost zunanjosti hiše in ocvetličenje oken ter balkonov.	T. T.
Čarovnik iz oza,
mjuzikel, Festival Velenje, za Cici abonma in izven
Četrtek, 11. november, ob 17. uri
v
Dom II. slovenskega tabora Žalec
' It * ■ ' *
m. ! ’
Vstopnice po 10 EUR v TTC-u Žalec, 710 04 34
zkšt Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
VABLJENI V EKOMUZEJ *
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije!
Petek, 5. 11. 2010
16.00	- 18.00 - Efektivni mikroorganizmi, Iztok Šajtegel
Sobota, 6.11.2010
10.00	- 12.00 - Delavnica in predstavitev divjih čajev,
Gregor Blažič
Nedelja, 7. 11. 2010
9.00 - 10.00 - Čari vrta v novembru, društvo Ajda
10.00	- 12.00 - Vpliv čustev na telesno zdravje, Ana Miletič
Eko tržnica in bio bolšji sejem
Nedelja, 7. november, od 9. do 13. ure
Praznovanje prve obletnice delovanja
Sobota, 27. november, od 9. do 13. ure
Pester program prireditev!
Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 www.zkst-zalec.si
POLITIČNE STRANKE - LOKALNE VOLITVE 2010
oktober 2010
starejše in kjer se v časih debelih krav malodane ni dalo zidati. Hkrati so podjetja, ki se iz občine niso izselila, razmetana povsod, brez prave prostorske strategije.
Ob ustanovitvi stranke Zares v Žalcu, ki sta se je udeležila podpredsednik in poslanec stranke Zares Franci Kek in sekretar Bogdan Biščak, so za predsednika izvolili Vojka Zupanca, kije bil izvoljen tudi v občinski svet.
D. N., L. K.
Posedel izstopil iz bitke
Še pravi čas za vstop v občinski svet
Z ustanovnega sestanka
Le nekaj dni pred lokalnimi volitvami so članice, člani in somišljeniki stranke Zares v Žalcu ustanovili lokalni odbor. S programskim dokumentom Zares dobra zgodba za Občino Žalec ali 7 korakov za novo politiko so se zavzeli za drugačno politiko v Občini Žalec.
Kot so dejali na ustanovnem sestanku občinskega
odbora Zares v Grižah, potrebujemo v Občini Žalec popolno preobrazbo na področju odnosov med županom in občinskim svetom ter na področju prostorskega načrtovanja, saj je žalska občina v zadnjih dveh desetletjih vodila zelo nespametno politiko. Poudarili so, daje njihova občina ena redkih občin v Sloveniji, kjer primanjkuje stanovanj, kjer ni doma za
Volilni
utrinki
Konvencija v Braslovčah
venije Braslovče, ki ga vodi Jure Vasle, je očitno zelo uspešen odbor, saj seje glavni odbor stranke NSI odločil za
praznovanje 10-letnice stranke prav v Braslovčah. Praznovanje so pripravili v drugi polovici septembra.
Organizatorji so se res potrudili in pripravili prijetno srečanje, ki ga ni uspel ogroziti niti dež, saj so bili pod streho velikega kozolca in šotora. Srečanja so se udeležili vsi vidnejši predstavniki stranke. Med njimi tudi prvi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji in evroposlanec Lojze Peterle ter bivša evroposlanka in sedanja
jubilejno druženje ob 10-letnici stranke, ki sedanji predsedniki (na sliki: Lojze Peterle, bivši predsednik Andrej Bajuk)
predsednica stranke Ljudmila Novak. Vsi so poudarili, da je stranka pred desetimi leti nastala z razlogom in iz potrebe, da se ohranijo krščanske vre-
Evropski poslanec na obisku
V petek, 1. oktobra, je na povabilo žalskega odbora NSi Žalec obiskal evropski poslanec Lojze Peterle. V družbi predstavnikov stranke in njenega kandidata za župana Januša Rasiewicza se je sprehodil skozi mestni trg, ogledal si je Savinovo rojstno hišo, nato pa se je ustavil v mizarski delavnici Strahovnik.
To je 132 let staro družinsko podjetje, ki prehaja že v četrto generacijo Strahovni-kov. Takšna podjetja so vzor, saj se glede na strokovnost, kakovost in povpraševanje hitro prilagajajo potrebam trga.
Spodbuditi malo podjetništvo med prvimi, saj poskrbijo za in obrt je tudi naloga, ki jo je zmanjšanje brezposelnosti, potrebno po mnenju NSi in obenem pa so splošno gibalo Januša Rasiewicza opraviti razvoja občine.	T. T.
	
_
Med obiskom v delavnici
so se ga udeležili tudi vsi nekdanji in sedanja predsednica Ljudmila Novak in
dnote. Dr. Andrej Bajuk pa je v nagovoru med drugim dejal, da se je blaginja ljudi dvignila s pomočjo številnih ukrepov, ki jih je stranka, ko je bila še v parlamentu, izvajala skozi vodenje pomembnih ministrstev. Po besedah Peterleta uspeh na volitvah lahko napoveduje le stranka, ki ve, zakaj ji na zadnjih parlamentarnih volitvah ni uspelo prepričati volivcev. Kot je dejala Ljudmila Novak, pa so lokalne volitve pomembna stopnička za uspeh na državnozborskih volitvah. Poudarila pa je tudi načelo enakih možnosti, česar bi se morala držati sedanja vlada, in dodala, da NSI postaja vedno bolj potrebna stranka in da upa, da se tega ljudje zavedajo, še zlasti tisti, katerim so pomembne in blizu krščanske vrednote.
Srečanje je z glasbo in pesmijo obogatil Ansambel Kraj-cerji, udeležence srečanja pa je s svojim navdušila tudi Nuša Derenda.	D. N.
Lojze Posedel se je na srečanju z novinarji že pred drugim krogom poslovil od
županskega mesta
Najodmevnejša je bila letošnja volilna kampanja v Občini Žalec, kjer se je pomerilo kar 7 kandidatov, v drugi krog pa sta se uvrstila Janko Kos in Lojze Posedel. Lojze Posedel je že nekaj dni po prvem krogu volitev, v katerem je dobil za slabe tri odstotne točke manj glasov kot Janko Kos, na novinarski konferenci v sejni dvorani Občine Žalec sporočil, da v kampanji za zmago v drugem krogu ne bo sodeloval in da bo odstopil, tudi če bo v drugem krogu izvoljen. V tem
primeru bi bile potrebne nove volitve.
Kot poglavitni razlog je Lojze Posedel navedel sestavo novega občinskega sveta, v katerega so se med 29 svetniki uvrstili le 4 svetniki njegove nadstrankarske liste. S takšno sestavo, kjer bi ob izvolitvi moral sklepati nenačelne koalicije, pa ni pripravljen delati. Potem ko je pred volitvami napovedoval izvolitev že v prvem krogu, je bil Posedel zelo razočaran tudi nad slabo podporo njegovi Nadstrankarski
listi za skladen razvoj Občine Žalec, ki je bila po njegovem zelo kakovostna. Zato bo svojo župansko pot sklenil s tretjim mandatom, nato pa se v vlogi žalskega občinskega svetnika dokazal kot konstruktivna opozicija. Prav tako se bo še naprej posvečal delu v parlamentu kot poslanec. Lojze Posedel je na novinarski konferenci že pred drugim krogom povedal tudi, da s strokovnimi službami že pripravlja gradivo za primopredajo z novim županom, ki jo namerava opraviti 4. novembra, dan po ustanovni seji žalskega občinskega sveta v novi sestavi.
Janko Kos je Posedelov »izstop« iz županske bitke komentiral, da je njegov protikandidat s tem dejanjem povzročil nekaj zmede, saj so mnogi volivci menili, da zdaj pravzaprav ni potrebno na volitve, saj je že odločeno. »Tekma pa se zaključi šele, ko sodnik zapiska in nič prej!« je še povedal Kos in pozval volivce, naj se udeležijo volitev. Kosa so podprle vse stranke, ki imajo svoje svetnike v novem občinskem svetu, razen Posedelove nadstrankarske liste. Odstop pred 2. krogom po zakonu tudi ni mogoč, volitve so, tudi če kandidat ne sodeluje. Če pa bi v drugem krogu vendarle zmagal Posedel in potem odstopil, kot je napovedal, bi bile po zakonu potrebne nove volitve za župana.	L. K.
Občinski odbor Nove Slo-
Oba kroga lokalnih volitev sta prinesla politično precej pestro oktobrsko dogajanje po vsej dolini.
Zmagovalcu žalskih županskih volitev Janku Kosu so prišli med drugim izkazati podporo evropska poslanka Tanja Fajon in podpredsednika stranke SD Majda Potrata in Miran Potrč (desno zgoraj).
V	županski tekmi, kjer ni bilo veliko ženskih kandidatk, pa sta se najbolje držali Vida Slakan v Taboru (desno) in Karmen Dvorjak v Braslovčah (levo spodaj).
V	Braslovčah pa je bila volilna konvencija območne SD, na kateri so se predstavili županski kandidati iz vrst SD (Branimir Strojanšek, Anton Geržina, Janko Kos) in s podporo SD Vinko Debelak (desno spodaj) ter liste kandidatov za svetnike. L. K., foto: D. N., T. T.
Čeprav je ustanovitev lokalnega odbora Zares obljubljal član te stranke, zdaj že nekdanji župan Lojze Posedel, že konec junija 2008, ob najavi kandidature za poslanca v državnem zboru (ustanovitev naj bi se po takratnem scenariju zgodila že do konca julija 2008), pa je do ustanovitve žalskega lokalnega odbora Zares prišlo šele pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Znano je, da je Lojze Posedel na volitvah nastopal kot nadstrankarski kandidat, Zares pa ga ni podprla. Članice in člani novoustanovljenega lokalnega odbora pa so v ponedeljek, 18. oktobra, dva tedna po ustanovitvi odbora, v drugem krogu županskih volitev podprli Janka Kosa in se s tem pridružili podpori vseh ostalih, v novem občinskem svetu zastopanih strank.
Po zmagi Janka Kosa v drugem krogu volitev minulo nedeljo smo za komentar povprašali tudi Lojzeta Posedela. Izrazil je zahvalo vsem za sodelovanje v treh mandatih, ko je bil s ponosom župan in dodal: "Ob izvolitvi za župana Občine Žalec g. Janku Kosu čestitam. Glede na absolutno podporo vseh političnih strank in njihovih predstavnikov v občinskem svetu ima novi župan idealne pogoje za dobro delo in uresničitev vseh predvolilnih obljub. Želim mu uspešno delo v dobro vseh občank in občanov Občine Žalec." K temu je dodal še, da bo tudi poslej še vedno na voljo v poslanski pisarni in v funkciji poslanca v Državnem zboru RS.
Izkušnje starejših za popotnico
Prenovljena kuhinja na Grmovju
S srečanja
Ob izteku prireditev v okviru praznika Občine Polzela so izkazali pozornost tudi starejšim občanom, starih 80 in več let. Najprej so poskrbeli za srečanje bolnih in ostarelih, ki so v župnijski cerkvi prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval kurat
v Domu upokojencev Polzela Janez Bračun ob somaševanju polzelskega župnika Jožeta Ko-vačeca. Udeleženci srečanja so bili prijetno presenečeni nad uvodom v sveto mašo, ki ga je prebrala Rojšekova mama, Marija Andrejc, ki je pred kratkim
praznovala stoti rojstni dan.
V znanem gostišču so poskrbeli za družabni del srečanja, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Polzela. V pozdravnih besedah je župan Občine Polzela poudaril, da so izkušnje starejših dobra popotnica mlajšim v medgeneracijskem sodelovanju in se zahvalil za njihov prispevek k razvoju kraja in občine.
Predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak je vsem zaželela prijetno počutje, za dobro voljo pa so s svojo ubrano pesmijo poskrbeli člani Kvinteta Lastovka. V nadaljevanju je Andrej Esih prebral kroniko, napisano v verzih, ki je imela 52 kitic.	T. T.
Najstarejši ponovno skupaj
V nedeljo, 3. oktobra, so se na tradicionalnem srečanju zbrali krajani KS Ponikva pri Žalcu, stari 70 in več let. Teh je trenutno 78, najstarejša med njimi pa je 98-letna Marija Jelen, ki se srečanja žal ni mogla udeležiti. Srečanja se je udeležilo približno 60 krajank in krajanov.
Večina udeležencev se je pred srečanjem udeležila svete maše, ki jo je v domači cerkvi daroval župnik Janez Krašovec, nato pa so se zbrali v Slomškovem domu. Zbrane sta z igranjem na citre navdušili sestri Neli in Karmen Kos Zidar, nato pa so zapele Ljudske pevke s Ponikve, ki delujejo pod vodstvom Tatjane Jezernik, ki je tudi povezovala program. Srečanje je ob sodelovanju z RK Ponikva, DU Ponikva, ZZB za vrednote NOB Ponikva in stranke DESUS organizirala KS Ponikva. Zbrane
so ob tej priložnosti nagovorili predsednica DU Ponikva Tatjana Kranjc, predsednica KO RK Ponikva Majda Vasle in predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. Slednji je ob tej priložnosti podal nekaj informacij o delovanju in rezultatih dela krajevne skupnosti, spregovoril pa je tudi o nalogah, ki jih še čakajo v
prihodnje. Ob koncu uradnega dela sta skupaj s Tatjano Jezernik vsem udeležencem srečanja podelila rdeč nagelj kot simbol slovenstva. Župnik Janez Krašovec pa je izrazil veselje nad takšnim druženjem in spomnil tudi na nekdanje čase, ki cerkvi in vernikom niso bili najbolj naklonjeni.	D. N.
Rdeč nagelj kot simbol slovenstva sta udeležencem podelila predsednik KS Ponikva Ivan Jelen in voditeljica srečanja Tatjana Jezernik
Jubilejna 10. olimpijada upokojencev
Na Ponikvi pri Žalcu je sredi septembra potekala 10. športna olimpijada upokojencev. Olimpijado vsako leto organizira DU Ponikva, ki velja v Zvezi DU Žalec za najuspešnejše upokojensko društvo na športnem področju. Tekmovanja se je tokrat udeležil tudi predsednik stranke DESUS Karel Erjavec.
Tokratne olimpijade se je udeležilo 14 upokojenskih društev, od tega tudi vseh deset, ki so vključena v Zvezo DU Žalec, pa tudi DU Andraž nad Polzelo, DU
Šentilj pri Velenju, DU Vinska Gora in DU Šalek pri Velenju. Skupno kar 230 tekmovalcev, ki so se med sabo pomerili v petih disciplinah. Tekmovali so v metu krogov, pikadu, metu krogle v daljavo, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. V seštevku rezultatov vseh pet panog je bilo najuspešnejše domače društvo DU Ponikva, ki je zbralo 92 točk in tako osvojilo največji pokal. Na 2. mesto so se uvrstili tekmovalke in tekmovalci iz DU Žalec, ki so osvojili 80 točk, in na 3. članice in
člani DU Andraž, ki so dosegli 70 točk.
Skupno so podelili kar 32 pokalov, kar deset pa jih je osvojilo DU Ponikva.
Vse panoge so vključevale tako moške kot ženske ekipe. Pri metu krogov sta bila najuspešnejša Štefka Veler (DU Ponikva) in Jože Hrvatin (DU Liboje - Kasaze), ekipno pa je zmago slavilo DU Gotovlje med ženskami in DU Galicija - Pirešica med moškimi. V pikadu sta zmago slavila Marija Lešnik (DU Ponikva) in Ciril Jelen (DU Šempeter), ekipno pa DU Ponikva (ženske) in DU Žalec (moški). V ruskem kegljanju sta se zmage veselila Silva Pečovnik in Branko Jelen (oba iz DU Ponikva), ekipno pa DU Žalec (ženske) in DU Ponikva (moški). V streljanju z zračno puško sta zmagala Marička Železnik (DU Andraž) in Milan Gouber (DU Vrbje), ekipno pa DU Ponikva (ženske) in DU Griže - Zabukovica (moški). V suvanju krogle sta bila najuspešnejša Pavla Rednak (DU Vinska Gora) in Srečko Kavalar (DU Levec), ekipno pa so zmagali tekmovalci iz DU Andraž (ženske) in DU Kasaze - Liboje (moški). D. Naraglav
Vabljeni na ogled predstave
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
v SNG Drama Ljubljana v soboto, 30. oktobra 2010, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven).
Odhod avtobusa iz Žalca ob 18. uri.
Pokličite TIC Žalec, 710 04 34.
P (ÌIÌ
it
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Vodja Branko Šusterič in zaposleni v novi kuhinji
1' '				"Wm : !
				^j
		S® N i «»i ; *- * : t		
Uk il. jgjp^ --—^		
-4L		
	Tl J/ M	
V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi stanovanje in oskrbo 240 odraslim osebam s posebnimi potrebami, so končali z obnovo kuhinje. V ta namen so v petek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravili krajšo slovesnost, ki so jo oblikovali stanovalci in zaposleni v domu.
Kot je povedal direktor doma Tomaž Lenart, so obnovitvena dela trajala dva meseca. Vrednost investicije v višini 360 tisoč evrov pa so zagotovili z lastnimi sredstvi iz naslova amortizacije in investicijskega vzdrževanja. Obnovili so celotno kuhinjo s kuhinjsko tehnologijo in spremljevalnimi prostori. Trak so ob predaji kuhinje v uporabo prerezali stanovalka Darja Spruk, ku-
harica Margareta Javornik in žalski župan Lojze Posedel. Na prireditvi je domski vodja kakovosti Olga Irman Počej
Župnijska Karitas Vransko, Občina Vransko in Občinska organizacija Rdečega križa Vransko so poskrbeli za srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je od tristo povabljenih udeležila dobra polovica. Najprej so v župnijski cerkvi prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval domači župnik Jože Turinek, z druženjem pa so nadaljevali v športni dvorani.
predstavila model izvajanja kakovosti E-qalin, v katerega so se vključili zaradi boljšega dela in razvoja. T. Tavčar
Zbrane je nagovoril župan Franc Sušnik, ki je poudaril, da občina skrbi za starejše. Vsem je zaželel še veliko zdravja, nekaj besed pa je namenil tudi dosedanjemu in prihodnjemu razvoju občine. Ob kosilu so veselo poklepetali in tako obujali spomine, spregovorili pa so tudi o težavah starostnikov, o aktualnem dogajanju in še o čem. Srečanje so popestrili člani KD Vransko in Folklorna skupina Vransko.	T. T.
Starejši na srečanju
Šeneški glas v deveto vas
Počastili mednarodni dan starejših
Prvega oktobra je svetovni dan starejših. V Domu upokojencev Polzela so ta dan pripravili dan odprtih vrat. Letošnji slavnostni program, ki ga je pripravila in vodila Saša Svetec, so poimenovali Naj šeneški glas seže v deveto vas.
K sodelovanju so povabili domski pevski zbor Šeneški glas pod vodstvom zborovodkinje Marjane Artnik. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostni koncert. Ker pa v domu bivajo tudi odlični pesniki, Štefka Golavšek, Marija Jerebic in Lovrenc Ogris, so jih poprosili za pomoč pri soustvar-
janju programa. Eno pesem je prispeval tudi, žal že pokojni stanovalec, Valter Verhovšek.
Po koncertu so vse obiskovalce povabili tudi na čajanko v preddverje doma. T. Tavčar
Domski mešani pevski zbor Šeneški glas, ki ga vodi Marjana Artnik
Društvo upokojencev Vrbje je tudi letos ob mednarodnem dnevu starejših pripravilo tradicionalno prireditev,
ki je potekala v dvorani Doma krajanov Vrbje.
V kulturnem programu so nastopili pevci in harmonikar-
ji Društva upokojencev Vrbje ter Kvartet Grmada iz Celja. Zbranim je spregovoril predsednik DU Vrbje Ernest Lužar in med drugim poudaril: »To je dan, ki se ga starejši premalo zavedamo, to je dan, pomemben za starejšo populacijo, ki bi jo naši politiki in tudi novopečeni kapitalisti najraje kar odpisali. Ne zavedajo se, da so sadovi, ki jih zdaj uživajo, delo naših rok ...« Zbrane sta nagovorila tudi predsednik KS Vrbje Jože Meh in predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Ivan Jelen. Prireditev so zaključili z družabnim srečanjem.	T. T.
Med govorom predsednika DU Vrbje Ernesta Lužarja
Ob dnevu boja proti revščini
Na srečo nesreča le kot vaja
Na koncertu je bil tudi Tone Matkovič, za katerega bodo kupili električni invalidski voziček
Glavni sodelujoči na vaji ob zaključku reševalne akcije
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je v nedeljo, 17. oktobra, Medobčinsko društvo invalidov Žalec pripravilo že 8. dobrodelni koncert Človek -človeku, ki je tokrat sovpadal tudi s svetovnim dnem boja proti revščini. Z zbranim denarjem bodo pomagali štirim invalidom za plačljive pripomočke, med drugim tudi Tonetu Mat-
koviču iz Letuša za nakup električnega invalidskega vozička, del sredstev pa bodo namenili za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi dohodki.
Prireditev v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je vodil Tone Vrabl. Klicu tej pomoči se je odzvalo veliko ljudi in tudi nekaj donatorjev, vključno z vsemi občinami Savinjske doline, ki so
prispevale še dodatna sredstva, in tudi vsi izvajalci programa, ki so se odpovedali honorarju.
Občinstvo je lahko dve uri uživalo v petju Kvinteta Lastovka s Polzele, glasbi in petju ansamblov Vrh iz Prebolda, Vigred iz Laškega, Krajcarji s Polzele in Petka. Večer je obogatil Miro Klinc v vlogi Klobasekovega Pe-pija in s svojim humornim nastopom do solz nasmejal občinstvo.
Svoj delež sta k prijetnemu večeru prispevala predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob in predsednik MDI Žalec Janez Meglič, ki sta izrazila veselje in zadovoljstvo nad tolikšnim obiskom, poudarila pomen dobrodelnosti in tokratnega koncerta in se zahvalila vsem prostovoljcem, izvajalcem programa in donatorjem. D. Naraglav
Na cesti pri preboldskem Mercatorju, ki vodi do vrtca in preboldskega bazena, je konec avgusta potekala vaja reševanja ponesrečencev v prometni nesreči. Vaja je bila organizirana v sklopu praznovanja 90-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Prebold-Dolenja vas-Marija Reka.
Kot je povedal poveljnik društva Darko Kranjec, je bila tokratna vaja povsem drugačna, kot so jih vajeni, saj se večinoma urijo za primere notranjih požarov, gašenje hiš
in drugih objektov, za primere drugih naravnih nesreč, zlasti poplav. Tokrat so le opazovali svoje kolege iz Poklicne gasilske enote Celje in reševalce z Reševalne postaje Celje, ki so usposobljeni tudi za reševanje ponesrečencev ob prometnih nesrečah. Ker ob prometnih nesrečah kdaj posredujejo tudi prostovoljna gasilska društva, je zelo pomembno, da osvojijo tudi ta znanja.
Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Vozilo se je bočno zaletelo v drugo vozilo, katerega voznik je s
parkirišča zapeljal na cesto. Ob tem je bil voznik, ki je izsilil prednost, huje poškodovan, voznik drugega avtomobila pa lažje. Slednjega je oskrbel reševalec - gasilec oziroma gasilka preboldskega gasilskega društva, težje poškodovanega pa poklicni reševalci Reševalne postaje Celje, ki so ga nato s prizorišča nesreče odpeljali z reševalnim vozilom.
Vajo so si ogledali tudi župan Vinko Debelak, predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber, njen poveljnik Branko Verk in drugi. D. N.
Srečanje krajanov Založ
Založani na tretjem srečanju
Krajevni odbor Založe v Občini Polzela je letos že tretjič pripravil srečanje Založa-nov. Zbrali so se na lovski koči z namenom, da bi se družili, izmenjali mnenja in se spoznali s tistimi, ki so se v vas priselili pred kratkim.
Srečanja, na katerem so se pogovarjali tudi o razvoju kraja, se je udeležilo približno 180 krajanov, mednje pa je prišel tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil prepričanje, da so takšna srečanja koristna, še
posebej v današnjem času, ko vedno bolj hitimo vsak zase, druženja in prijateljevanja pa je vse manj. Založani so se dogovorili, da se ob letu ponovno srečajo na istem mestu in ob isti uri.
T. Tavčar
Jubilejni pohod
Sekcija za pohodništvo in izletništvo DU Petrovče je na svojem 50. pohodu na Mirni gori pri Metliki slavila svoj jubilej - 50 srečnih pohodov.
Njen predsednik Tone Zdolšek je povedal, da so prekrižarili Slovenijo po dolgem in po čez in se vsakič vrnili »zdravi, veseli, srečni in zadovoljni v varno zavetje svojih domov«. Jubileju na čast so upihnili svečko in razrezali torto z napisom »Hvala za 50 srečnih pohodov«. Predsednik DU Petrovče Ivan Glušič je ob tej priložnosti poudaril izvirnost organizacije pohodništva, ki omogoča vsem upokojencem udeležbo na pohodih. Tistim upokojen-
Ob nagovoru predsednika Toneta Zdolška
cem, ki ne zmorejo velikih strmin, omogočajo udeležbo z avtobusnimi prevozi. Pohode obogatijo z ogledi kulturnih, etnoloških in zgodovinskih zanimivosti.
Sekcija bo oktobra zaradi zime prekinila s pohodi, nadaljuje pa z rekreacijo v OŠ Petrovče, ki jo vodi Slavica Zdolšek, nam je še zaupal Tone Zdolšek.	L. K.
Jelke ponovno navdušile
Štiri in pol desetletja od valete
Članice krožka - sekcije ročnih del Jelke, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Zabukovica - Griže že polnih 24 let, so tudi letos v okviru praznovanja krajevnega praznika pripravile razstavo.
Tudi letošnja, že 24. razstava v prostorih dvorane DU Griže je bila res prava paša za oči.
Ob odprtju razstave je zbrane najprej nagovorila vodja krožka - sekcije ročnih del Rozika Hrovatič, ki je povedala, da
svoja dela na razstavi razstavlja 20 članic krožka, in predstavila bogato dejavnost in sodelovanje članic krožka z drugimi tovrstnimi krožki po Savinjski dolini in Sloveniji ter tudi z raznimi društvi in organizacijami v kraju in občini. Izpostavila je tudi njihovo sodelovanje na mednarodnem festivalu vezenin v Velenju.
Članicam krožka so ob tej priložnosti čestitali tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašovec in predsednik DU Zabukovica - Griže Karli Kolar. V kulturnem programu so nastopili članice sekcije s svojim pevskim zborom, ki ga vodi Valčka Gnus, Ubrane strune in harmonikar.	D. Naraglav
Letos so se zbrali nekdanji braslovški osnovnošolci in praznovali 45. obletnico valete svoje generacije, ki je osnovno šolo končala 1965. leta.
Kot sta zapisali dve izmed njih, Hedvika Božič in Marija
Kotnik, so se odločili ža različne poklice in srednje šole, nekateri tudi za študij, se nato zaposlili in si izbrali vsak svoj način življenja. »Naše druženje je redno vsakih pet let, da obudimo spomine na našo mladost in na lepe dni, ki smo
jih preživeli skupaj. Tokratno srečanje je bilo še posebej doživeto, kajti v tem letu nas večina praznuje okroglo obletnico - 60 let.« Zbrali so se v znanem gostišču v Spodnjih Gorčah. »Ob hrani in pijači je zaigrala tudi harmonika sošolkinega sina Zdravka. Vsi skupaj smo nazdravili in zapeli še na mnoga leta. Snidenje je prehitro minilo, obljubili pa smo si, da se ponovno srečamo,« sta .ob poslani fotografiji zapisali Hedvika in Marija.	L. K.
El zkst.utrip@siol.net
Z odprtja razstave, kije bila prava poslastica za ljubitelje ročnega dela in nasploh vse, ki so si razstavo ogledali .
Skupaj po petinštiridesetih letih
Pri Škorjančevih so kožuhali
Zabavno nedeljsko popoldne
MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 03 88, faks: 03/700 03 89
Kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje!
ODPIRALNI ĆAS:
PONEDELJEK-PETEK: 7.00-18.00 SOBOTA: 7.00-12.00
V naši trgovini lahko najdete pestro izbiro:
vodovodnega materiala, instalacijskega materiala za ogrevanje, sanitarne keramike, gradbenega materiala, kmetijskega repromateriala, vijakov in okovja, barv in lakov, kovinskih profilov, gospodinjskih in tehničnih plinov.
Hvala za zaupanje!
KUPONČEK ZA 5 % POPUST
Ob predložitvi kupončka imate ob plačilu z gotovino na blagajni 5 % popust. Ta velja od 1.11. do 15.11.2010.
Ansambel Mira Klinca iz Liboj praznuje letos 25 let delovanja. V soboto, 16. oktobra, so imeli koncert v Avsenikovi dvorani pri Jožovcu v Begunjah, Tki so ga posvetili legendi slovenske narodnozabavne glasbe Slavku Avseniku. Svoj 25-letni jubilej pa bodo kronali z velikim koncertom v okviru glasbenega abonmaja v Športni dvorani Vrana na Vranskem v petek,
12.	novembra, ob 20. uri.
Miro Klinc je po duši veseljak in na nastopih s svojim ansamblom, pa tudi ko nastopa sam, vedno poskrbi tudi za humorno vzdušje, največkrat v vlogi Klobasekovega Pepija, ki je postal sinonim in zagotovilo za smeh. Miro Klinc je do zdaj napisal več kot 200 lastnih me-
Ženska ekipa balinark DU Prebold po osvojitvi 1. mesta na regijskem tekmovanju skupaj s svojim vodjem Emilom Malovškom
Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je v soboto, 16. oktobra, pripravil lokostrelsko tekmovanje -zaključno tekmovanje za slovenski pokal 3D.
Celodnevno tekmovanje je potekalo na lokostrelskem strelišču na Ložnici, v gozdu ter v okolici jezera Tajht na Ložnici. Tekmovalci so po novih pravilih na daljši progi ciljali na makete živali različnih velikostih na 40 tarčah.
Tekmovanja seje udeležilo 108 tekmovalcev iz skoraj vseh slovenskih klubov.
Člani Lokostrelskega kluba Sokol z Ložnice pri Žalcu so dosegli štiri uvrstitve med prve tri v posameznih kategorijah. Na drugem mestu sta pristala Jernej Križan (kadeti - goli lok) in Drago Breznik (člani - instinktivni lok), tretje mesto pa sta osvojila Gašper Hribernik (dečki - goli lok) in Samo Železnik (kadeti - dolgi lok). T. Tavčar
S tekmovanja
lodij, s svojim ansamblom pa posnel veliko kaset in zgoščenk v slovenskem in tudi nemškem jeziku. Za TV Slovenija je posnel že približno 100 skladb, pohvali pa se lahko tudi z več kot 100 zmagami na različnih radijskih postajah.
Miro Klinc je izviren glasbenik, njegova glasba je prepoznavna in kakovostna, ima znanje in izkušnje, ki si jih pridobiva že od šestega leta dalje, ko je začel igrati na klarinet in diatonično harmoniko. Pri petnajstih je že imel svoj trio in z njim nastopal na prireditvah. Dvakrat zaporedoma je postal
zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne, leta 1982 pa je zmagal tudi na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Italiji. Pred ustanovitvijo svojega ansambla je bil šest let član ansambla Savinjskih sedem.
Za njim je torej bogata glasbena kariera, pred kratkim pa se je srečal tudi z abrahamom in v šali povedal, da mu bo zdaj lažje, saj sta dva. Za jubilejni koncert pripravlja bogat program, občinstvo pa bo ob tej priložnosti nasmejal Klo-basekov Pepi in presenetil nastop ansambla Klobasekov Bik Band.	D. Naraglav
Ženska ekipa DU Prebold je na regijskem tekmovanju v balinanju, ki je potekalo v njihovem domačem kraju, v preboldskem Gaju, zasedla 1. mesto.
Ekipa v sestavi Tončka Podgorski, Marjana Pogorevc, Milica Štorman in Mira Dolinšek si je z zmago na regijskem tekmovanju priborila vstopnico za nastop na državnem veteranskem prvenstvu upokojencev, ki je potekalo
na Jesenicah. Žal jim tam ni uspelo poseči po samem vrhu, so pa zadovoljne z lovoriko najboljših balinark v regiji za leto 2010.
Balinarsko ekipo vodi Emil Malovšek, referent za šport in rekreacijo v DU Prebold. V društvu je veliko športnih navdušencev, ki tekmujejo v raznih upokojenskih športnih disciplinah, zdaj, ko so se preselili v novi dom v Gaju, pa jih bo najbrž še več.	D. N.
Tekmovalci so ciljali na makete živali
Srebrni jubilej Ansambla Mira Klinca
Seveda ob vsem tem tudi letos ni manjkalo humorja, raznih resničnih ali izmišljenih zgodb ter šal. Po ličkanju pa so se udeleženci zbrali pri pravi pojedini dobrot ter ob vinu in jabolčniku vsi skupaj zapeli. Razšli so se že krepko v novem dnevu, a z obljubo, da se prihodnje leto znova snidejo. Na prijeten večer pa bo še dolgo spominjala tudi »zavesa« rumene koruze, obešene na rantah Milanovega kozolca. D. Naraglav
Po delu se prileie dobra kapljica, hrana in spretni muzikanti
Balinarke zmagovalke
Za slovenski pokal
Pesem avtorja Lojzeta Slaka V nedeljo popoldan bo luštno pri nas je Kulturnemu društvu Ivan Cankar Tabor služila kot izhodišče za pripravo zabavnega glasbenega in humornega nedeljskega popoldneva, ki so ga prvič organizirali lani. Tako rekoč ob letu osorej, v nedeljo, 17. oktobra, so v taborski dvorani doma krajanov pripravili že drugo tovrstno prireditev, na kateri so nastopili ženski narodno-za-bavni ansambli in ženske z izjemo Godbe Štore.
Scenarij za prireditev je pripravila predsednica KD Ivan Cankar Tabor Inka Jazbinšek, prireditev pa je tudi tokrat vodil Slavko Podboj. Prijetno nedeljsko popoldne so najprej najavili godbeniki Godbe
Nedeljsko popoldne je postalo tradicionalno
Štore, v nadaljevanju pa so nastopile članice domače gledališke skupine Teloh, ki so v režiji Tanje Kastelic uprizorile utrip nekdanjega življenja na vasi. Med igralskimi sklopi in povezovalčevimi komentarji so poskrbeli za glasbo. Občinstvo je najprej navdušil
nastop Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, vendar tokrat le z žensko zasedbo, ki jo vodi Sonja Kasesnik. V nadaljevanju so se občinstvu predstavile Zapeljivke in Navihanke, nato pa Polka punce in nazadnje še Vesele Štajerke. D. Naraglav
S srečanja
Kožuhanje - ličkanje koruze je staro kmečko opravilo ali običaj, ki je poskrbel na deželi za veliko veselja, hkrati pa tudi za druženje ob jesenskih in ostalih kmečkih dobrotah ter pijači. Še posebno veselo je bilo ob koncu ličkanja - na likofu. Danes je ta običaj skorajda izumrl, saj so trganje in kožuhanje koruze kot tudi luščenje prevzeli stroji. V posameznih vaseh pa se še najdejo gospodarji, društva ali posamezniki, ki
želijo ohraniti ta lep običaj. Eden takšnih je tudi Milan Škorjanc iz Dolenje vasi pri Preboldu.
Milan je ljubitelj konj, v njegovem hlevu pa ne manjka koz, prašičev, govedi, perjadi in drugih živali. Že nekaj let je pod njegovim kozolcem v času ličkanja zelo veselo. K temu svoj delež prispeva tudi pevski sekstet sv. Mihaela z Vranskega, ki ga vodi Franci Lesjak, na harmoniko pa rad ob tej priložnosti zaigra Jože Škorjanc.
OBČINA ŽALEC
Sreda, 3. novembra, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Franca Ferranta;
Savinov likovni salon;
razstava bo na ogled do 29. novembra
2010
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 3. novembra, 19.30
koncert folklorne skupine Grifon Šempeter z gosti - folklorna skupina in dalmatinska klapa Lindo iz Dubrovnika;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Četrtek, 4. novembra, ob 20. uri
Ansambel Saša Avsenika, Orkester Roberta Goličnika, gost Boštjan Romih;
za NZA in izven;
Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. november, med 8. in 19. uro
razstava malih pasemskih živali; parkirišče pri Celjski cesti, zraven trgovine v šotoru
(Savinjsko društvo gojiteljev malih živali OŽ, 031 669 970).
Petek, 5. november, ob 16. uri,
predavanje Iztoka Šajtegela: Efektivni mikroorganizmi;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. november, ob 19. uri
37. kavarniški večer, gostja: pesnica Tanja Petelinek, glasba: Bori Z.; razstavno-prireditveni prostor Doma svobode Griže
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 6. november, ob 5.40
Po ruški poti, 2. del, starti: Celje (Lidi, Nova vas) ob 5.40, Zabukovica (Sipex) ob 6.00, Migojnice (društvena pisarna) ob 6.10, Žalec (AP) ob 6.20
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 6. november, ob 7. uri
Martinov pohod; start izpred POŠ Trje; prijave sprejemajo do 4. 11.
(PD Galicija, 031 864 826).
Sobota, 6. november, med 8. in 19. uro
razstava malih pasemskih živali; parkirišče pri Celjski cesti, zraven trgovine v šotoru
(Savinjsko društvo gojiteljev malih živali OŽ, 031 669 970).
Sobota, 6. november, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 6. november, ob 9. uri
»MARTINOV POHOD« po vinskih poteh Sv. Jedrti; zbirno mesto na parkirišču pri lovskem domu na Rinki (Društvo Savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Sobota, 6. november, ob 10. uri
delavnica in predstavitev divjih čajev (vodi Gregor Blažič);
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. november, ob 18. uri
Zlate citre;
Dom Svoboda Griže
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Nedelja, 7. november, med 8. in 15. uro
razstava malih pasemskih živali; parkirišče pri Celjski cesti, zraven trgovine v šotoru
(Savinjsko društvo gojiteljev malih živali OŽ, 031 669 970).
Nedelja, 7. november, med 9. in 13. uro
ekotržnica in bio bolšji sejem; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. november, ob 9. uri
predavanje društva Ajda: Čari vrta v novembru;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. november, ob 10. uri
predavanje Ane Miletič: Vpliv čustev na telesno zdravje;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. november, ob 17. uri
koncert Folklorne skupine KUD Miloš Obilic - Lačisled (Aleksandrovac - Srbija);
Fešta bend - Velenjski trubači; Jože Krajnc in Marjan Uljan (Zvezde pojejo);
razstava ikon (Brane Rojc);
Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija).
Ponedeljek, 8. november, ob 19. uri
dobrodelni koncert, Rotary klub Žalec;
Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 9. november, ob 17. uri
turnir v namiznem tenisu;
Dom krajanov Vrbje (ŠD Vrbje, 571 55 85).
Sreda, 10. november, ob 20. uri
Čefurji raus!, monokomedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 11. november, ob 15.30
martinovanje pri »Keudru«;
Ul. Savinjske čete v Žalcu (ZKŠT Žalec in Društvo savinjskih vinogradnikov, 710 04 34).
Četrtek, 11. november, ob 17. uri
Čarovnik iz Oza, muzikal, Festival Velenje,
za ciciabonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. november, ob 19. uri
slavnostni koncert harmonikarjev DU Vrbje ob 10-letnici;
Dom krajanov Vrbje (041 385 702, Žolnir).
Sobota, 13. november, ob 6. uri
popotovanje od Litije do Čateža; izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 13. november, ob 8. uri
Šaleška pot, 5. del; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 13. november, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 13. november, med 9. in 12. uro
tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica
(TD Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 13. november, ob 17. uri
Sv. Štefanska ohcet po starem; Folklorno društvo Sv. Štefan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 15. november, ob 20. uri
Svobodni zakon, komedija;
Narodni dom Maribor; za abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. november, ob 20. uri
Svobodni zakon, komedija;
Narodni dom Maribor; za abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. november, ob 19. uri
odprtje razstave reportažne fotografije Eda Einspilerja in Andraža Purge; Dom svobode Griže; razstava bo odprta do 28. 11 med delavniki od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, vikendi od 10. do 12. ure (KUD Svoboda Griže).
Petek, 19. november, ob 20. uri
3-je dedi.smo, stand-up komedija za odrasle;
Kulturno-umetniška skupina Reporter Milan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. november, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(TD Žalec, 031 220 650).
Sobota, 20. november, ob 19. uri
prireditev »VEČER NA VASI«; Zadružni dom na Ponikvi pri Žalcu (KD Ponikva, 031 709 405).
Sobota, 20. november, ob 19.30
komedija TV GRIŽE 8; režija Olga Markovič; gledališka skupina KUD Svoboda Griže; dvorana Doma svobode Griže (Petra Župevc, 031 226 078).
Nedelja, 21. november, ob 6. uri
Vrstovčeva pot; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 21. november, ob 7. uri
Mozirska koča-Boškovec;
start pri trgovini Kili Liboje
(PD Liboje, 031 881 526,041 250 325).
Torek, 23. november, ob 17. uri
Dejmo narest en šov, hip hop
predstava;
plesna šola Kazina;
za mladinski abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 25. november,
zaključna prireditev izbora »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2010«;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. november, ob 20. uri koncert tria Eroika; za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. november, ob 6. uri
Kraški rob;
starti: Trje ob 6. uri, pisarna PD Žalec ob 6.15
(PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 27. november, ob 7. uri
9. Bokotov pohod;
start: na parkirišču pri trgovini
Mercator Žalec
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 27. november, med 9. in 13. uro
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije praznuje prvo obletnico delovanja;
pester program prireditev in ogled zbirk ekomuzeja brez vstopnine; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. november, ob 20. uri
ŠEF - ŠEFICA, komedija;
Gustav film (Alenka Tetičkovič, Jernej Kuntner);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 28. november, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 28. november, ob 16. uri
turnir v odbojki; telovadnica Trje (ŠD Hofrein, 041 401 062).
Nedelja, 28. november, ob 17. uri
adventni koncert;
nastop Mešanega pevskega zbora
Šmartno ob Paki;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 30. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 5. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen;
Dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 13. november, ob 18. uri
predstavitev videospota ljudskih pevcev Prijatelji 6 ŠE;
Dvorana Prebold;
Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 ŠE (Zvonko Babič, 572 43 66).
Nedelja, 14. november,
6.	spominski pohod Franca Serca v Marijo Reko PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Ponedeljek, 15. november, ob 18. uri
predavanje Ane Miletič:
Vpliv staršev na odgovornost otrok; Anin dom
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 16. november, ob 18. uri
večer za starše na temo:
Kaj bodo pa sosedi rekli?!
Družinski center Prebold;
OŠ Prebold
(Ana Miletič, 041 454 415).
Petek, 19. november, ob 19.30
gledališka predstava: Vinko Moderndorfer: Mrtve duše (gostuje gledališče iz Šmartnega ob Paki);
KUD Svoboda Prebold;
Dvorana Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 20. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 26. november, ob 17. uri
OTROŠKI ABONMA:
Ko so bili krokarji še pisani;
Škratovo lutkovno gledališče Celje; Dvorana Prebold KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
OBČINA POLZELA
Sreda, 3. november, ob 9. in 10.15
srečanje z mladinskim pisateljem Petrom Svetino;
velika dvorana Kulturnega doma na Polzeli;
Občinska knjižnica Polzela in OŠ Polzela.
Ponedeljek, 8. november, ob 19. uri
potopisno predavanje Franči Moljk;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela
(Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 12. november, ob 16. uri
Veselo z Martinom; parkirišče TUŠ Polzela;
TD občine Polzela in Krajevni odbor Polzela, 703 32 20.
Sobota, 13. november, ob 6. uri
pohod od Litije do Čateža po Levstikovi poti;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 13. november, ob 7.30
pohod po Martinovi poti Šmartno ob Paki;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Nedelja, 14. november, ob 15. uri
gledališka igra: Vaja zbora; gostovanje gledališke skupine Polzela Kulturni dom Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737).
Sobota, 20. novembra, ob 7. uri
pohod po trških poteh Laškega; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Julijana Klemen, 031 756 103).
Ponedeljek, 22.novembra, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 23. november, ob 15. uri
151. lunohod na Goro Oljko iz Šoštanja;
zbirališče na železniški postaji Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Četrtek, 25.november, ob 16. uri
izdelovanje adventnih venčkov; likovna učilnica OŠ Polzela;
TD občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 27.11.2010, ob 6. uri
pohod po Haloški planinski poti 2. del; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 7. november
pohod v neznano;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 21. november
večer dalmatinskih pesmi; športna dvorana Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt)
Nedelja, 28. november
pohod na črni vrh (1205 m); Čemšeniška planina; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Petra Kumer, 031 834 878).
OBČINA TABOR
Sobota, 13. november, ob 15. uri
tradicionalno druženje -martinovanje;
Dom krajanov Tabor (Društvo upokojencev Tabor,
031 426 461).
Sobota, 13. november, od 16. ure dalje
tradicionalne domače koline;
Zajčeva koča
(Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Torek, 23. novembra, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92).
Sobota, 13. november
Savinjska orientacijska liga; planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Amadej Kumer, 041 823 804).
Torek, 16. november, ob 19. uri
literarni večer z Janezom Gregorcem; Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Marija Rančigaj, 041 696 866).
Sreda, 24. novembra, ob 19. uri
predavanje zeliščarice Fanike Burjan; Pot do zdravja z zelišči, čaji in zeliščnimi napitki; društveni prostor v Domu krajanov (Renata Novak, 703 20 92).
Nedelja, 28. november, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor,
031 766 533).
Počastitev dneva spomina na mrtve
Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili 29. oktobra 2010 z obiskom naslednjih obeležij:
1.	grob častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 9.30,
2.	spominska plošča na Domu krajanov v Taboru ob 10. uri,
3.	spomenik NOB na pokopališču Tabor ob 10.15,
4.	grob častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 10.20,
5.	grob častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru 10.25,
6.	poklon vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 10.30,
7.	spomenik padlim partizanom na Lepih Tratah ob 10.50,
8.	spomenik padlim partizanom na Presedlah ob 11.20,
9.	spomenik padlim sinovom pri domačiji Matko ob 12.15.
Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan in prižgal svečo.
Ob prihajajočih praznikih - dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve vam župan in Občinska uprava Občine Tabor želimo, da praznika preživite v miru in prijetnih spominih na ljudi, ki ste jih imeli radi.
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V NOVEMBRU 2010
Torek, 2.11. 2010, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva pravljična ura.
Četrtek, 11.11. 2010, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Tomaža Hožiča Japonska.
Sobota, 20. 11. 2010, dan slovenskih splošnih knjižnic začetek 4. sezone bralne značke za odrasle SAVINJČANI BEREMO.
Sreda, 24.11. 2010, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže pravljična ura.
Torek, 30.11. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič.
POMEMBNO OBVESTILO
Spoštovani obiskovalci,
obveščamo vas, da bodo VSE enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec ZARADI INVENTURE KNJIG
zaprte v petek, 26.11., od 14. ure dalje, v soboto, 27.11., in (po potrebi še) v ponedeljek, 29.11. 2010.
Hvala za razumevanje.
20. likovna kolonija prijateljstva
Folklorna skupina Galicija v Srbiji
Na Polzeli je potekala jubilejna, 20. likovna kolonija prijateljstva. Na njej je pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Regine Mratinko-vič ob ustvarjanju prijateljevalo 26 slikarjev iz različnih slovenskih društev ter pet učencev Osnovne šole Polzela. Kolonija je bila posvečena rojakinji, pesnici Neži Maurer, častni občanki Polzele, Slovenki leta 2008 in dobitnici zlatnika za poezijo za leto 2010, ki letos
praznuje 80-letnico rojstva.
Nastala so številna zanimiva in raznolika likovna dela. Na razstavi v prostorih male dvorane kulturnega doma na Polzeli je bilo od 8. do 15. oktobra na ogled 49 likovnih del: od pesničinih portretov do podob njene rojstne hiše, šopkov za Nežo, ilustracij njenih pesmi ter drugih kulturnih in naravnih zanimivosti kraja in okolice.
Razstavo je odprl župan občine Ljubo Žnidar in med drugim
povedal, da je likovna dejavnost pomemben del družabnega življenja na Polzeli. Prizadevni predsednici Ireni Pevnik je izročil priložnostno darilo, predsednica pa se je zahvalila vsem, ki podpirajo dejavnosti likovne sekcije v kraju. Kulturnemu društvu in sekciji je v imenu 20-le-tnega prijateljevanja s šaleškimi likovniki čestitala in podarila spominski album ter spominek mastodona sodelujoča na razstavi, Viktorija Meh. Čestitkam se je pridružila tudi Jožica Ocvirk, ki je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, kar sedemnajst let spremljala likovno kolonijo na Polzeli.
V kulturnem programu so sodelovali tamburaši pod vodstvom Mije Novak ter Kvintet Lastovka. Ob koncu je župan Ljubo Žnidar povabil k sodelovanju na 21. likovni koloniji, ki bo potekala v prenovljeni Komendi, na katero so Polzelani lahko upravičeno ponosni. -	T. Tavčar
Folklorna skupina Galicija, ki deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je v času od 23. do 27. septembra sodelovala na dveh mednarodnih festivalih v Aleksandrovcu Župskem in Aranđelovcu v Srbiji.
Gališki folkloristi so s svojim nastopom navdušili obiskovalce tradicionalne turistične prireditve 47. Župske berbe v Aleksandrovcu, ki ga praznujejo kot praznik vina na najbolj vinorodnem področju v Srbiji. Letos naj bi prireditev obiskalo najmanj 600.000 obiskovalcev. O množičnosti te prireditve so se prepričali tudi
Galičani, ki so s svojo prisotnostjo navdušili tudi prebivalce vasi Lačisled, ki so folkloriste nekaj dni tudi gostili. Delegacijo gali-ških folkloristov je sprejel tudi načelnik okrožja Kruševac in župan Občine Aleksandrovac. Dogovorili so se med drugim tudi o nadaljnjem sodelovanju na področju kulture in skorajšnjem obisku v Sloveniji.
Na poti domov se je skupina ustavila tudi v Aranđelovcu, kjer se je predstavila s svojimi spleti plesov. Prireditvi je sledilo družabno srečanje nastopajočih skupin domačinov, plesalcev iz
Dobanovcev v Srbiji in plesalcev iz Skomarja (SLO). Na srečanju so plesalci iz Galicije navezali številne stike, ki bodo zagotovo pomagali pri razvoju folklore v Galiciji v prihodnje.
Medsebojno kulturno sodelovanje je tudi tokrat utrdilo pomembne vezi. Plesalci iz majhne Galicije pa so na najboljši način predstavili svoj kraj, žalsko občino in Slovenijo v Srbiji, s katero nas veže nekdanje življenje v skupni državi Jugoslaviji. FS Galicija je 23. oktobra v Domu krajanov Galicija pripravila tudi 3. letni koncert.	D. N.
Ko spregovori srce ...
Klavirski recital Neže Pogačar
Razstavlja Herman Čater
Nemčiji, na Hrvaškem in v Sibiriji ter za svoja dela prejel veliko število domačih in mednarodnih nagrad. Med drugim je na Cipru med 7400 fotografi iz 119 držav prejel zlato medaljo. Zadnja štiri leta se redno uvršča med deset najuspešnejših fotografov v Fotografski zvezi Slovenije (FZS), Mednarodna zveza za umetnostno fotografijo mu je podelila naslov EFIAP (Excellence FIAP), Umetniški svet FZS pa naslov Mojster fotografije. Izdal je več knjig fotografij: Sibirija, Dotik svetlobe, Alineje in Okruški časa z Juretom Kravanjo in Stojanom Ker-blerjem. Letos pa je izdal knjigo Ne odreci se sanjam.
V kulturnem programu sta sodelovali japonska pesnica Seiko Araki Gerl in Jolanda Železnik, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar
Slikarska razstava na prostem
Jasna Seražin, ki je čestitala Zlatku za jubilejno peto razstavo v njegovi razstavni galeriji. Z nekaj besedami so se predstavili tudi sami avtorji, glavni nagovor pa je imel njihov slikarski kolega Brane Rojc, ki je skupaj z Zlatkom Kerčmarjem tudi pobudnik teh razstav.
Tokrat so svoja dela na ogled postavili Bernarda Urh, Ivan Žu-rej, Cvetka Plut, Marinka Krajec, Anica Trivan, Cvetka Paušak, Marko Paušak, Zinka Kerčmar, Aco Markovič, Stella Muzlovič, Marta Vošnjak, Milan Kukove, Barbara Dimeč, Peter Bizjak, Mirko Pastire in že omenjeni Branko Rojc.	D. N.
V Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so povabili stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru prostovoljnega dela, ki poteka v obliki bralnih uric, so organizirali pristno in iskreno srečanje, ki ga je vodila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, srečanja pa so se poleg velikega števila stanovalcev udeležili tudi drugi obiskovalci in prijatelji knjižnice.
Prostovoljne bralke so bile Anka Krčmar, ki že nekaj let dvakrat mesečno razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela, in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat me-
V Savinovem likovnem salonu bo do 2. novembra odprta razstava fotografij Hermana Čatra.
Kot je zapisal likovni kritik Boris Gorupič, je Herman Čater po poklicu profesor angleškega jezika in književnosti, v svet fotografije pa ga je v mladosti popeljal njegov oče. Ob
spodbudnih obiskih pri starosti slovenske fotografije Stojanu Kerblerju se je poglabljal v portretno fotografijo, veliko znanj pa je pridobil v druženjih z likovnim kritikom Borisom Go-rupičem in umetnostno zgodovinarko Bredo Kolar. Do zdaj je imel 80 samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji ZDA,
Herman Čater
V začetku oktobra so bili poslušalci v nabito polni dvorani
Glasbene šole Risto Savin Žalec priča posebnemu dogodku. Prisluhnili so samostojnemu klavirskemu recitalu deklice, ki že pri svojih rosnih sedmih letih precej dobro ve, kaj želi v življenju početi - igrati klavir. Koncertirala je Neža Pogačar iz Šempetra v Savinjski dolini, učenka 2. razreda klavirja Glasbene šole Risto Savin Žalec iz razreda profesorice Melite Esti-garribia Villasanti.
Koncert sta povezovala Nežin starejši brat Nace Pogačar in Anita Laznik. Neža se je občinstvu predstavila s samostojnimi skladbami klasične glasbe, zaigrala pa je tudi z gosti, učenci GŠ Risto Savin Žalec, flavtistko Lucijo Cerjak, z bratoma - tolkalistom Nejcem in kitaristom Nacetom Pogačarjem, ter solopevcem Lovrom Korošcem. Neža je na kon-
Neža Pogačar
certu zaigrala tudi štiriročno z mamico Metko Jagodič Pogačar ter s svojo učiteljico Melito Esti-garribia Villasanti in to kar na dveh klavirjih. Za Nežin oddih med koncertom je s svojo točko pod mentorstvom Primoža Mavriča poskrbela pianistka Lucija Kastelic, dijakinja 4. letnika glasbenega oddelka umetniške gimnazije na I. gimnaziji v Celju.
Na koncertnem listu so obiskovalci o Neži med drugim lahko prebrali:
Sodniki so pod strogim ušesom Neži 28. maja letos na 2. mednarodnem tekmovanju »Isola del Sole« za mlade pianiste v Gradežu v Italiji, ki so se ga udeležili pianisti iz osmih držav, dosodili 3. mesto, diplomo, pokal in denarno nagrado.	T. T.
Ob razstavi pri Zlatku Kerčmarju
Na domačiji Zlatka Kerčmarja v Petrovčah je bila septembra slikarska razstava na prostem, že peta po vrsti. V kulturnem programu so nastopili avtorji razstavljenih del, kantavtor Blaž Pentek, Ljudski pevci iz
Tepanja, Ljudski pevci z Dobrne, Vokalna skupina Franca Žerdonerja s prijatelji in Sekstet Lindek.
Prireditev je vodil Tone Vrabl, zbrane pa je uvodoma pozdravila predsednica KD Petrovče
Lavra Jelen, Anka Krčmar in Jolanda Železnik
sečno obišče varovance Našega doma na Vranskem. Stanovalci so se izkazali tudi kot spretni ustvarjalci, katerih ročna dela so ob tej priložnosti tudi razstavili. S posebnim navdušenjem so sprejeli monokomedijo Lizika ali Še pomnite, tovariši, ki jim jo je po-
klonila Olga Markovič. Stanovalci vseh treh domov so bili veselo razpoloženi in hvaležni sodelujočim in sponzorju, podjetju Caffe Tropic Žalec, d. o. o., za skromna darila. Srečanje je razodelo, ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke.	T. Tavčar
Pridih Japonske v Preboldu
Iluzija Marka Repnika
Avtorica Keiko Miyazaki Vahčič (levo) in njena glasbena gostja ob eni od slik
Garni šport hotel Prebold je bil v petek, 8. oktobra, prizorišče prijetnega kulturnega dogodka, ki sta ga zaznamovali ženski iz dežele vzhajajočega sonca - Japonske. Keiko Miyazaki Vahčič že pet let živi v Preboldu, Natsumi Is-hikawa pa živi v Londonu in je prišla v Prebold z glasbo na pianinu popestrit odprtje likovne razstave svoje prijateljice in rojakinje Keiko Vahčič.
Slovesno odprtje razstave je vodila in povezovala knjižničarka Občinske knjižnice Prebold Nuša Dvoršek, ki je v sodelovanju s hotelom, knjižnico in avtorico soustvarila ta prijeten kulturni dogodek.
Keiko Miyazaki Vahčič se je rodila leta 1978 v Sangawa-chyu, mestu Shikokuchyuou na Japonskem. Leta 1997 je maturirala na srednji šoli Ka-wane v prefekturi Ehime. Šolanje je nadaljevala v Angliji, in sicer na univerzi Northumbria, na oddelku za likovno umetnost, v mestu Newcastle. Po končani diplomi leta 2001 je nadaljevala magisterski študij in ga leta 2003 tudi uspešno končala. Svoje znanje je nato izpopolnjevala leta 2004 en semester na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je
spoznala svojega moža, nato pa še en semester leta 2005 na Akademiji za likovno umetnost v Krakovu na Poljskem. Leto zatem je imela na Japonskem prvo samostojno razstavo, večkrat pa je sodelovala na skupinskih razstavah. Prejela je že vrsto nagrad in priznanj. Med drugim tudi 2. nagrado Sakaide Art Grand Prix 2002, 2. nagrado na Film festival in CATV, Ehime, Japonska in leta 2006 nagrado župana njenega rojstnega mesta za delo in prispevek umetnosti na lokalni osnovni šoli. Tega leta se je tudi poročila in od takrat živi in ustvarja v Preboldu.
Njen celoten prvi cikel slik Brez naslova, ki predstavlja valove, zaznamuje simboličen motiv morja. Za slikarko, ki je svojo obalo našla na drugem koncu sveta, je ocean, kamor se izlivajo vse reke sveta, prispodoba življenja. Tako njen motiv morja simbolizira povezanost dveh svetov: resničnega, ki ga je doživela, in sanjskega, po katerem hrepeni. »Japonsko sem zapustila z močno željo po izražanju svoje istovetnosti. To je verjetno povezano z dejstvom, da sem svojo deželo zapustila že kot srednješolka. Začela sem s sliko ribe kot lasten portret. Vse se je začelo z eno ribo, iz katere
Štirje abonmaji
V soboto, 23. oktobra, se je na Vranskem s predstavo Vinka Möderndorferja Na kmetih v izvedbi Kulturnega društva Gorenje začela abonmajska sezona 2010/11. V okviru gledališkega abonmaja se bo na odru Kulturnega doma Vransko do konca marca zvrstilo še pet predstav amaterskih gledaliških skupin s poudarkom na komediji.
Za najmlajše so pripravili otroški abonma, v katerega so vključili štiri predstave. Otroci se bodo srečali z lutkami, igro, plesom in glasbo.
Mladinski abonma jih tudi letos povezuje z istoimenskim programom Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, saj si bodo vse predstave ob podpori Občine Vransko, ki abonentom zagotavlja tudi brezplačen prevoz na predstave, ogledali v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Lani so v glasbenem abonmaju združevali jubileje, letos pa je zanj značilno, da so vsi štirje koncerti povezani s praznovanjem. V času martinovanja bo Miro Klinc obeležil
25.	obletnico svojega istoimenskega ansambla, tik pred božičnimi prazniki bo zapel prvi tenor Dalmacije Vinko Coce, materinski dan bodo polepšali žametni glasovi Modrijanov in drugih odličnih glasbenih izvajalcev, na koncu bodo dali piko na i občinskemu prazniku in abonmajski sezoni večkratni zmagovalci Festivala narečne popevke in zmagovalci Slovenske popevke 2009 Prifarski muzikanti.	T. T.
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
sta nastali dve, iz dveh tri. Na koncu sem risala ribe v vodi. Riba predstavlja moja čustva in spomine na moj dom,« pravi Keiko Vahčič. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe pa je dejala, da njene slike namesto ilustrativnega slikanja prizorov iz slikarkinega nekdanjega življenja z gostobesednostjo simbolov pripovedujejo njeno zgodbo. O drugem ciklu njenih slik pa je povedala: »V tem ciklu novejših slik, ki predstavljajo sanjske pokrajine, izstopa melanholično razpoloženje. Učinek doseže slikarka s podobo rajske ptice, ki leti nad lepo pokrajino, posuto s cveticami, ki se kot nostalgične misli izgubljajo v dramatičnem prostoru slike ... Sicer pa so vsi njeni motivi na mnogih slikah dopolnjeni z detajli rib, oblimi prelivi valov, pogosto tudi fantazijskih rož. Opazne so premišljene svetlobne in kompozicijske študije. Slikarka se poigrava z oblikami, ki jih po načinu razporeditve in s prepletenostjo motivov ponuja japonski dih umetnosti.«
Kot pravi Keiko, je navdih za to dobila iz morskih vrtincev v Notranjem morju blizu domačega kraja. »Ko sem prihajala domov, sem ob pogledu na Notranje morje, na svetlečo vodno gladino, valove in vrtince, vedno čutila svoj dom. To energijo življenja tako izražam skozi vrtnice in valove.« Ob odprtju razstave je zadovoljstvo nad slikami in tem, da sta zakonca Vahčič ustvarila svoje »družinsko gnezdo« v Občini Prebold, izrazil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, z velikim šopkom rož pa je Keiko razveselil tudi sosed Peter Podgoršek. Med obiskovalci razstave pa so bili tudi mladi likovniki z OŠ Braslovče z mentorico Jolando Petek Tomazin.	D. N.
Iluzija Marka Repnika Marko Repnik je sicer glasbenik, dirigent, aranžer, širši javnosti pa bolj znan kot vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Žalcu. V zbirko Iluzija je strnil petdeset pesmi, ki so v veliki meri obarvane romantično in so odsev avtorjevega poglobljenega razmišljanja o ljubezni in čustvih.
Pesmi so na prireditvi poustvarjale avtorjeve kolegice iz kulturnega sveta: Lidija Ko-celi, Jolanda Železnik, Urška Jeršič, Katja Žvikart, Milena Dolinar in Simona Žvikart
Repnik. Ob glasbeni podlagi so prefinjeno in z občutkom izpovedale nekaj avtorjevih misli, z nekaj recitacijami pa se je Marko Repnik predstavil tudi sam. Za glasbo sta poskrbeli dami slovenske pesmi Irena Vrčkovnik in Kristina Oberžan. Prva ob spremljavi kitarista Simona Goriška, druga ob klavirski spremljavi Jožeta Škorjanca. Marko Repnik je s svojo pesniško zbirko Iluzija razširil svoj ustvarjalni opus, v katerem sta že dve avtorski zgoščenki otroških pesmic, nekaj priredb za otroške pevske
Marko Repnik med predstavitvijo svoje pesniške zbirke
zbore in nekaj del za glasbene zasedbe.	D. N.
Kavarniški večeri bogatijo
Od poletja so se v Domu Svobode Griže oziroma na razstavno-prireditvenem prostoru zvrstili štirje kavarniški večeri Glasbeno literarnega društva Aletheia iz Žalca in Literarnega društva Livra z Vranskega. .
Na 33. kavarniškem večeru julija se je predstavila pesnica Patricija Dodi, ki pa ni samo pesnica, ampak tudi slikarka, slovenistka in romanistka. Na fakulteti v Trstu je študirala francoščino in italijanščino. Izdala je pesniško zbirko Pet minut blaznosti. Sicer pa je za svoja pesniška dela prejela že vrsto priznanj. Med drugim je bila izbrana za najboljšo regijsko pesnico na literarni Mladi Urški, že večkrat pa je bila tudi žirantka na Mladi Vilenici. Njen večer v Grižah sta z glasbo bogatila Danijela Jerkovič in Alojz Studen.
Avgustovski oziroma 34. kavarniški večer so ustvarjali člani obeh literarnih društev Aletheia in Livra in si tako polepšali avgustovski večer ali mali srpan, ki je mesec vrhunca poletja. Tudi tokrat je bilo do-
Na zadnjem pesniškem večeru seje predstavila pesnica Patricija Dodi
življanje poezije in glasbe zelo doživeto, za kar sta med drugim poskrbela tudi glasbenika Simona Kropeč in Dani Bedrač.
Na 35. kavarniškem večeru se je občinstvu in svojim stanovskim kolegicam in kolegom predstavil pesnik Branko Bačovič, rojen v Beogradu, ki od leta 1992 živi v Sloveniji. Branko je sicer vsestranski, saj je poleg pesniškega ustvarjanja tudi fotograf, igralec, glasbenik in art direktor v agenciji Informa Echo. Svoja dela objavlja v Vpogledih, Paralerah, Šolskih razgledih, Mostovih, Besedi, Lirikonu ... Kot fotograf je raz-
Raznolik umetniški svet
V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže je prejšnji mesec svoja slikarska dela na ogled postavil slikar Jože Leskovšek. Avtor se je predstavil z retrospektivnimi deli, ki so nastala v njegovem dosedanjem ustvarjalnem obdobju.
Jože Leskovšek se je začel ukvarjati s slikarstvom pred dobrimi tridesetimi leti. Začetki so bili zaznamovani z močno spontanostjo, po drugi strani pa z naivnostjo, ki je iskala potrditev v ekspresivni hipnosti. Ta začetni zagon se je kmalu stopnjeval, saj ga je neljuba zdravstvena tegoba pahnila v daljši bolniški staž, ki ga je temeljito izkoristil za ustvarjanje in likovno izražanje. Sledilo je večletno obdobje likovnega mirovanja, nato pa ga je zajela nova želja po ustvarjanju. Na pobudo svo-
jega stanovskega kolega Janka Melanška se je pridružil likovni sekciji KUD Žalec, ki jo vodi mentor Demal Dokovič, obenem pa je vsako leto obiskoval poletno slikarsko šolo Rudija Španzla Chiaroscuro, kjer je pod vodstvom mentorjev osvajal likovne tehnike, likovno motiviko in se uril v potrpežljivosti.
Na slovesnem odprtju razstave, ki jo je vodila in povezovala Olga Markovič, z glasbo na violini pa obogatil Urban Jerman, je o avtorju spregovoril umetnostni zgodovinar in galerist Matija Plevnik. Med drugim je dejal, da je avtorjev svet zelo raznolik, od tihožitij, krajin, žanrov, pa vse do figuralike (aktov) in portretov.	D. N.
Avtor Jože Leskovšek ob svojih delih na dan odprtja razstave
stavljal na 18. samostojnih in 3. skupinskih razstavah fotografij in psihofotografik, nastopal je na številnih samostojnih in skupinskih literarnih večerih v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in Nizozemskem. Bil je tudi igralec in član skupine Oktobar 1864 v Beogradu, v letih 2005-2008 pa je nastopal v predstavi Naslednik teatra Paradoks. Za svoja literarna dela je prejel že veliko nagrad in priznanj, izdal pa je tudi vrsto samostojnih pesniških zbirk.
Oktobrski, že 36. kavarniški večer pa je bil v znamenju Žalike Grabnar Kogoj, samostojne kulturne delavke, dramatičarke, pesnice in pisateljice. Do leta 1991 je objavila vrsto kratkih zgodb in pesmi po raznih tiskanih medijih in v mladinskih oddajah na radiu. V kasnejšem času in tudi danes objavlja v revijah Mentor, Vpogled in v tiskanem zborniku literarnega portala Pesem. Piše tudi avtorske dramske tekste in prevaja druge avtorje. Sodeluje pri bralnih uprizoritvah tako avtorskih kot prevedenih dramskih del. Sicer pa je Žalika Grabnar Kogoj tudi stalna članica skupine Preglej, sourednica na literarnem portalu Pesem.si, članica programskega sveta KD Integral ter članica komisije za gledališko in lutkovno dejavnost na JSKD Slovenije. Na njenem večeru je njene besede z glasbo na harfi bogatila Tea Plesničar.
Tudi tokratni kavarniški večer je vodil in povezoval predsednik Literarnega društva Livra z Vranskega Tomaž Mah-kovic.	D. Naraglav
Kozmus je bil čisto blizu
Dragocena zmaga Hopsov
S sprejema Primoža Kozmusa v Žalcu
V Športnem centru Žalec je potekala druga prireditev »Kako daleč lahko poleti vaše kladivo ali Kako daleč je Kozmus«. Prireditev je potekala v organizaciji ZKŠT Žalec, OE šport, ter ob pomoči članov AK Žalec. Povezovalec in animator je bil športni novinar Peter Kavčič.
Sproščeno druženje ljubiteljev športa različnih generacij je bilo posvečeno našemu metalcu kladiva Primožu Kozmusu, ki je bil ta dan tudi glavna atrakcija prireditve in zelo presenečen nad stopet-desetglavo množico ljudi kot tudi nad samim scenarijem prireditve - metanje kladiva in vortexa neobremenjeno z rezultatom in tekmovalnostjo. Kladivo je metalo več kot 40 udeležencev iz raznih krajev Savinjske doline in tudi od drugod. Večina od njih je
to športno orodje prvič držala v rokah in tudi prvič metala in navdušenja ni manjkalo. V uvodnem delu je Peter Kavčič pozdravil vse navzoče in skupaj z demonstratorjem Adijem Vidmajerjem predstavil atletsko kladivo. V nadaljevanju so Adiju Vidmajerju čestitali za osvojitev naslova balkanskega atletskega prvaka v metu kladiva in mu ob tej priložnosti podarili monografijo Žalca. Knjigo mu je simbolično v imenu vseh navzočih podelil nekdanji košarkar Sašo Govc, ki je na lanskoletni prireditvi kladivo zalučal najdlje. Sledilo je presenečenje tudi za Primoža Kozmusa; Franci Podbrežnik je na harmoniko zaigral roj-stnodnevno »vižo«, zbrana množica pa mu je zapela pesem Vse najboljše. Primož je prejel posebno darilo zase ter
Urška prva in druga
V preteklih dneh so se judoistke borile na dveh tekmah za svetovni pokal.
Za 11. zmagoslavje na tovrstnih tekmovanjih je Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg v Angliji vknjižila štiri zmage z iponom, v finalu pa je s 7: 0 premagala Izraelko Yarden Gerbi. Klubska kolegica Petera Na-reks je izpadla že v 1. krogu. Na drugi tekmi v Rotterdamu je Urška osvojila drugo mesto, Petra Nareks pa peto.	T. T.
za svoji princeski. Pred kratkim je namreč postal srečni očka deklice z imenom Maria Rosa. Po fotografiranju je prvi vrgel kladivo Primož - in prav lepo je bilo videti eleganco in let kladiva, ki je poletelo več kot 60 m. In tako je Primož v Žalcu postavil tudi rekord.
Medtem ko so se polnoletni udeleženci pomerjali v metanju kladiva, pa so mlajši metali vortex. Vsakega metalca je s sočnim športnim komentarjem v metališče pospremil Peter Kavčič. In kladivo je letelo, letelo ... v metališče, izven metališča, v zaščitno mrežo, se tudi utrgalo z žice, letelo od 5 m do večinoma med 20 in 30 m ... nekateri so kladivo vrgli tudi več kot 35 m. Skratka, pisana druščina je bila nad spontanostjo in sproščenostjo prireditve navdušena. Aktivni udeleženci so prejeli tudi spominske majice, bidone in brezalkoholno pijačo. Navdušenja niso skrivali najmlajši metalci vortexa, ki so iz rok olimpijskega in svetovnega prvaka Primoža Kozmusa prejeli posebne medalje PINGO, prejeli pa so tudi majice PINGO in sokove PINGO. Zbrane je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je pohvalil odlično organizacijo dogodka in se zahvali Primožu Kozmusu za udeležbo na prireditvi. Uroš Vidmajer pa se je zahvalil Primožu in komentatorju Petru Kavčiču ter povabil prav vse k sodelovanju tudi prihodnje leto. Namen je bil dosežen: prijetno sproščeno preživeto popoldne, kjer tekmovalni izzid ni pomemben - v življenju je zmagovalec vsakdo, ki POSKUSI, ne glede na čas, metre, mesto ... T. Tavčar
V planinski orientaciji 36 ekip
Družina Sadnik (Anže, Jože in Tanja), ki je osvojila prvo mesto
Planinsko društvo Polzela je v sezoni 2010/2011 organiziralo prvo tekmo
S 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
savinjske orientacijske lige s startom v stari telovadnici Osnovne šole Polzela in s ciljem pa pri domu upokojencev v Šeneku. Proge so potekale na območju Založ, Dobriča in Polzele. Tekmovalci so na startu in na progi odgovarjali na teoretična in praktična vprašanja s planinsko tematiko.
Nastopilo je 36 ekip iz 6 planinskih društev, skupaj 152 udeležencev. Na cilju so vsi tekmovalci prejeli malico in topel napitek. Prve ekipe v kategorijah so prejele pokale, ostale pa pisna priznanja, ki sta jih podelila predsednik PD Polzela Zoran Štok in Irena Ramšak. V kategoriji mladi planinci do vključno
6.	razreda je bila najuspešnejša ekipa PD Polzela, v kategoriji od 7. do 9. razreda osnovne šole tretja ekipa PD Polzela, v kategoriji do
26.	leta starosti ekipa PD Dobrovlje - Braslovče, v kategoriji članov do 39 in nad
40 let ekipi PD Polzela in v kategoriji družine družina Sadnik PD Polzela.
Naslednja, druga tekma bo 24. oktobra na Dobrovljah, tekmovanje pa bo organiziralo Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče. T. T.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Sobotni ligaški izidi: košarka: Liga Telemach - 2. Kolo: Hopsi : Maribor Messer 79 : 73, II. SKL člani - vzhod 4. kolo: Calcit Mavrica : Vrani Vransko 76 : 56;
odbojka: I. DOL članice
4.	kolo: Slovin Vital : Aliansa 0 : 3, II. DOL člani - SIP Šempeter : Macchiol Vodi II. 3 : 0, Kooprema Žužemberk : ZM Braslovče 3 : 0;
rokomet: I. DOL članice
4.	kolo: Žalec : Ajdovščina Mlinotest 32:44.
Zbral: T. T.
Košarkarji s Polzele so zabeležili prvo zmago v novi sezoni lige Telemach. V dramatični končnici so pred domačimi gledalci s 75 : 74 premagali Helios.
Hopsi so v prvem polčasu pokazali, da v novi sezoni upravičeno računajo na najvišja mesta. Ob dobri kolektivni igri, požrtvovalnosti vseh, ki so dobili priložnost na igrišču, ter prevladi pod obročema so Domžalčanom nagnali strah v kosti in ga v tretji četrtini še okrepili. Helios je potreboval kar sedem minut, da je dosegel prvi koš v drugem polčasu, skupaj je zmogel vsega dva koša iz igre, tako da se je prednost pred zadnjo četrtino povzpela na 18 točk. V zadnji četrtini se je zgodba obrnila. V strelski post je zašla domača ekipa, Helios pa je počasi in vztrajno nižal zaostanek. Po košu Marka Vranj-koviča v zadnji minuti tekme so
Kobale (Hopsi) v eni izmed akcij Domžalčani prešli v ospredje, odločilne točke za zmago Hopsov pa je s črte prostih metov 32 sekund pred koncem dosegel Matej Venta.
Tonči Mašina, trener Hopsov: »Po odlični tretji četrtini, v kateri smo si priigrali visoko prednost, smo imeli v zadnjem
delu tekme veliko težav z osebnimi napakami, kar so gostje izkoristili in se nam povsem približali, kljub vsemu pa mislim, da je naša zmaga zaslužena. Čestitke fantom, ki so odigrali odlično, na nas pa je, da podobno, kot smo začeli prvenstvo, tudi nadaljujemo.«	T. T.
V Nemčiji najuspešnejša Sabina
Tekmovalci skupaj s trenerjema po končanem tekmovanju in osvojeni srebrni medalji Sabine Predovnik
V soboto, 2. oktobra, je v mestu Hannau v Nemčiji potekalo tekmovanje evropskega pokala v ju jitsu borbah in duo sistemu. Tekmovanja se je udeležilo 600 tekmovalcev iz 14 evropskih držav. Med njimi tudi 5 tekmovalcev iz
Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. V močni konkurenci so se šempetrski tekmovalci solidno uvrstili, najbolje pa se je znova borila Sabina Predovnik z Vranskega, ki je osvojila drugo mesto v kategoriji članic +70 kg.
Dokaj uspešno je nastopila tudi Anja Laznik, ki je v kategoriji kadetinj do 70 kg osvojila peto mesto. Nekoliko slabše, a zato v krogu vsak s po 20 in več nasprotniki, pa so se uvrstili Tilen Hudolin, ki je med kadeti -60 kg osvojil 9. mesto, Žan Artelj, ki je v kategoriji kadeti -66 kg osvojil 13. mesto, in Luka Melanšek, ki je v kategoriji mladinci -77 kg prav tako pristal na 13. mestu. Kot pravita trenerja Primož Muhovič in Aleksander Jelen, sta z njihovimi nastopi zadovoljna, čeprav bi lahko bilo z malo športne sreče še bolje. Vsekakor pa so pomembne mednarodne izkušnje, ki bodo tekmovalcem vlile še veliko več samozavesti in s tem prinesle tudi boljše rezultate.	D. N.
Za pokal Občine Polzela
S tekmovanja v streljanju z zračno puško
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je na športnem igrišču in v prostorih doma krajanov v Andražu organiziralo meddruštveno tekmovanje Spodnje Savinjske doline za prehodni pokal Občine Polzela. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje potekalo nemoteno. V metanju pikada in krogov, ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško se je med sabo pomerilo 174 članic in članov iz 11 upokojenskih društev.
V pikadu je pri članicah posamezno zmagala Marija Lešnik iz DU Ponikva, pri članih Jože Pavlič iz DU Žalec, ekipno pa DU Andraž nad Polzelo. V ruskem kegljanju je pri članicah zmagala Cilka Slezinger iz DU Zabuko-vica-Griže, pri članih Franci
Rebernik iz DU Andraž nad Polzelo, ekipno pa DU Zabu-kovica-Griže. V streljanju z zračno puško je pri' članicah zmago slavila Karolina Ferme, pri članih Milan Gauber, oba iz DU Vrbje, ekipno pa DU Vrbje. V metanju krogov se je pri članicah zmage veselila
Rezka Bolarič iz DU Petrovče, pri članih Ivan Novak iz DU Zabukovica-Griže, ekipno pa DU Zabukovica-Griže. Skupni seštevek v vseh disciplinah: 1. DU Andraž nad Polzelo 54 točk, 2. DU Ponikva 53 točk, 3. DU Žabukovica-Griže 46 točk itd.	T. Tavčar
Odličen start Šempetrank v 1. ligi	Uspeh osnovnošolcev na mivki
Poleg uspehov v I. DOL so 20. oktobra šempetrske odbojkarice zmagale tudi v tekmi za pokal Slovenije, v domači dvorani, ko so v osmini finala premagale ekipo Olimp Ljubljana
Članska ekipa OK Spodnja Savinjska Šempeter - ALIANSA je tudi po 4. krogu brez izgubljenega niza na 1. mestu 1. DOL. V soboto je premagala ekipo Slovin Vitala (0 : 3). V domači športni dvorani OŠ Šempeter je premagala ekipi TPV Novo mesto (3:0) in Formis Bell iz Rogoze (3 :0). Za največje presenečenje dosedanjega prvenstva pa so mlade Šempetranke poskrbele v 2. krogu 9. oktobra, ko so v Novi Gorici gladko slavile proti favorizirani ekipi HIT 3 :0.
Uspešen start je za klub, ki je moral pred letošnjo tekmovalno
Članica Atletskega kluba Žalec Nina Perko je na atletskem pokalu Slovenije v mnogoboju, ki je potekalo v začetku oktobra na Ptuju, v pionirski kategoriji U16 osvojila naslov pokalne prvakinje v sedmeroboju.
Na dvodnevnem tekmovanju v za atletiko ne najboljših razmerah je Nina Perko dominirala skoraj v vseh disciplinah in s prednostjo nekaj manj kot 100 točk premagala drugouvrščeno tekmovalko Stašo Trajkovič iz Almont Slovenske Bistrice, tretjeuvrščena domača tekmovalka iz AK Ptuj pa je za Nino zaostala za skoraj 400 točk. Kot je pojasnil Lucijan Tominšek iz Atletskega kluba Žalec, je Nina postavila kar nekaj osebnih rekordov, kar dokazuje, da je ob koncu sezone v odlični formi.
V soboto, 16. oktobra, se je v športni dvorani v Dobovi končal 12. mednarodni turnir v ju jitsu borbah in duo sistemu. Na turnirju se je borilo 128 tekmovalcev iz 6 držav. Med njimi tudi 11-članska ekipa Ju jitsu kluba Aljesan. V konkurenci mladincev so osvojili osem medalj, od tega tri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo v borbah in zlato ter srebrno kolajno v
sezono zaradi slabega finančnega stanja izpeljati velike kadrovske spremembe, tako pri vodstvu kot pri igralkah, velika spodbuda. Na čelo kluba so stopili Simon Božič - predsednik, Simona Bolarič - podpredsednica, Robi Štojs - direktor, Beno Božič - športni direktor, Stane Klančnik - sekretar in devet članov novega upravnega odbora.
Do velikih sprememb je prišlo v članski ekipi, v kateri so nadomestili sedem igralk in trenerja. Trenersko mesto je v pretekli sezoni prevzel prej pomočnik trenerja Beno Božič, mesto pomoč-
Poleg Nine so odlično nastopili tudi drugi atleti AK Žalec. Ane-ja Simončič je osvojila 4. mesto, Maruša Kujan v starostni kategoriji U14 5. mesto, Aljaž Juhart pa je v kategoriji fantov U14 osvojil 4. mesto in le za nekaj točk zaostal za tretjeuvršče-nim tekmovalcem.
duo sistemu. Pri kadetinjah pa dve zlati in dve srebri kolajni.
Na najvišjo stopničko so tokrat stopili Sabina Predovnik v kategoriji mladinke +70 kg, Barbara Stiplošek v kategoriji kadetinje do 63 kg in Žan Artelj v kategoriji kadeti do 66 kg. Na drugo mesto sta se uvrstili Anja Laznik v kategoriji kadetinje do 70 kg in Barbara Stiplošek v kategoriji
nika pa trener ekipe Aliansa II. Simon Božič. Igralkam iz lanske sezone Mojci Božič, Živi Recek, Barbari Hren, Mojci Kodre, Maji Žohar, Ivani Marčeta so se priključile mlade, perspektivne domačinke Nina Petranovič, Anastazija Žnidar, Maša Ferme, Špela Holc, Maja Marovt, Alja Brglez in Tamara Bolarič ter novinki Jerneja Lakovšek in Mateja Legan.
Odlični so tudi rezultati pri mlajših selekcijah. Mladinke, aktualne državne prvakinje, so se brez težav z zmagama proti ekipama Kostmann Slovenj Gradec in Cinkarni Celje uvrstile v četrt finale letošnjega državnega prvenstva. Kadetinje so v kvalifikacijski skupini z OK Mozirje in Kostmann Sl. Gradec zasedle 1. mesto in bodo v nadaljevanju tekmovale v kadetski A-ligi. Pri starejših deklicah je prišlo do zamenjave generacije, tako da v letošnji sezoni ne pričakujejo ponovitve lanskega uspeha, (4. mesto DP in 1. mesto ŠKL v odbojki). Pri mali in mini odbojki vadi pod vodstvom trenerke Mojce Kodre v vsaki kategoriji po petnajst igralk. S tekmovanji začnejo novembra oziroma januarja. Novost v letošnji sezoni je skupna in zelo odzivna akcija z moškim klubom OK Šempeter »super mini odbojka« za učence in učenke 1. in 2. razreda osnovne šole pod vodstvom Mojce Kodre.	D. N.
Na troboju reprezentanc v pionirski kategoriji Ul6, ki je potekal 2. oktobra v Mariboru, pa sta barve sovenske reprezentance zastopala tudi tudi atleta AK Žalec, in sicer Kaja Bajda in Klemen Kozel, ki sta nastopila v štafetah 4 x 300 m in 4 X 100 m.	L. K.
mladinke do 62 kg, Tilen Ha-dolin pa je v kategoriji kadeti do 60 kg zasedel tretje mesto. Uspeh sta s četrtima mestoma dopolnila Ana Hočevar kadetinje do 57 kg in Timi Štojs kadeti do 46 kg.
V duo sitemu sta Nika Artelj in Lea Posedel v kategoriji kadetinje slavili zmago, Miha Jambrovič in Jure Jambrovič pa sta se v kategoriji kadeti uvrstila na drugo mesto. D. N.
Osnovna šola Kanal je v HIT šport centru v Šempetru pri Novi Gorici organizirala finalni turnir osnovnih šol v odbojki na mivki za učenke in učence. Pri učenkah so bile najboljše in postale državne prvakinje odbojkarice OŠ Braslovče, pri učencih pa so zasedli odbojkarji OŠ Šempeter 3. mesto.
V močni konkurenci osmih ekip so učenke OŠ Braslovče pod vodstvom mentorice -športne pedagoginje Martine Utranker in v športni sestavi Sergeja Debelak, Anja Hribernik, Nika Markovič, Anita Sobočan in Zala Zbičajnik ponovno dokazale, da so nepremagljive in prepričljivo osvojile naslov državnih prvakinj. Nika Markovič pa je bila izbrana za najboljšo
Ekipa deklic L OŠ Žalec
V torek, 12. oktobra, je na I. OŠ Žalec potekalo občinsko tekmovanje v rokometu, ki so se ga udeležile ekipe deklic in dečkov OŠ Griže, OŠ Petrovče in I. OŠ Žalec. Kljub močni
V 90. letih smo bili priča zadnjih velikih derbijev med odbojkarji Braslovč in Šempetra. Različne poti razvoja obeh klubov so narekovale rang tekmovanj, v katerih sta nastopala kluba. Po lanski sezoni so se igralci Šempetra uspeli obdržati v najkakovostnejši 1. DOL, potem pa so zaradi organizacijskih in finančnih težav prestopili v nižji rang tekmovanj (2. DOL). Braslovčam so kot zmagovalci v 3. DOL napredovali v 2. DOL in s tem poskrbeli, da se bo zgodovina začela ponavljati in da bomo letos spet lahko priča tradicionalnim medkrajevnim derbijem.
Da bo letošnja tekmovalna sezona 2010/2011 burna in napeta, je pokazal že žreb tekmovanj, ki je določil, da sta se ekipi srečali že kar v 1. kolu. Gostitelji so bili tokrat Braslovčani. Z organizacijskega vidika je bilo za izvedbo vse poskrbljeno, organizator je pripravil tudi nekaj presenečenj, športna dvorana OŠ Braslovče pa je bila skoraj pretesna za vseh 400 spektakla željnih gledalcev.
Po pričakovanju je bila tekma nervozna in ne najkakovostnejša, v obeh ekipah pa so morali zaradi poškodb in bolezni nekoliko prilagoditi postavi. Odbojkarji Šempetra so tokrat zmagali z rezultatom 3 : 0, do izraza so prišle
igralko turnirja. Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Kanal, 3. OŠ Brezovica itd.
Odlično so se izkazali tudi odbojkarji na mivki iz OŠ Šempeter, ki so zasedli 3. mesto. OŠ Šempeter so zastopali Jernej
konkurenci drugih šol sta na koncu slavili ekipi I. osnovne šole Žalec.
Deklice iz Žalca so proti deklicam iz Petrovč zmagale z rezultatom 10:6, proti ekipi iz Griž pa z
predvsem lanskoletne prvoligaške izkušnje šempetrskih odbojkarjev. Zmaga ni bila tako gladka, kot kaže rezultat, predvsem v zadnjem setu sta se ekipi ves čas izmenjavali v vodstvu in s tem poskrbeli za napeto končnico, v kateri je uživalo številčno občin-
Vrhunc, Anže Apat, Sebastjan Henčič in Janoš Herodež. Po treh gladkih zmagah v četrtfinalu so v polfinalu klonili z zelo majhno razliko proti dečkom iz OŠ Bojana Iliha Maribor, ob koncu pa zadržali 3. mesto. T. T., L. K.
rezultatom 12:6. Dečki iz Žalca so z rezultatom 8 : 7 premagali dečke iz Petrovč, dečke iz Griž pa 12 : 6. Deklice iz Petrovč so se veselile zmage nad deklicami iz Griž (11 : 4), fantje iz Petrovč pa so s fanti iz Griž igrali 8 : 6. Tekmovanju je sledila podelitev pokalov: 1. mesto je torej osvojila I. OŠ Žalec, 2. mesto sta zasedli ekipi OŠ Petrovče in 3. mesto ekipi OŠ Griže. Ekipi I. OŠ Žalec sta si z zmago priigrali uvrstitev na regijsko tekmovanje.
Učenke I. OŠ Žalec so na regijskem tekmovanju v ponedeljek, 18. oktobra, v Celju osvojile drugo mesto in se tako uvrstile v četrt finale državnega prvenstva.	T. T.
stvo. Kljub porazu tudi domači igralci niso razočarali s svojim igralskim krstom nastopanja v 2. odbojkarski ligi. Odigrana tekma in izjemen obisk gledalcev dokazujeta, da je odbojka še vedno najbolj priljubljen šport v naših krajih.	T. T.
Utrinek z derbija
Nina prvakinja v mnogoboju
Skok za uspeh na mnogoboju
Pet zlatih, štiri srebrne, ena bronasta
Dan rokometa
«C mF m™ 77 X *
m. T,' j"3l	ék
- i i
7 nž jRfcéÉ f
Derbi Šempetranom, polna dvorana
Pisma bralcev
Sožitje na izletu
Medobčinsko društvo Sožitje Žalec je humanitarno invalidska organizacija, ki združuje več kot 250 članov (oseb z motnjami v duševnem razvoju ter njihovih staršev in skrbnikov) z območja Spodnje Savinjske doline.
Vsestranska dejavnost organizacije se tako v preteklosti kot v sedanjem času izkazuje v delovanju in izvajanju najrazličnejših programov, med katere sodijo tudi vsakoletni programi izobraževanja, družabništvo, programi VŽU, rekreacija, šport, ohranjanje psihofizičnega zdravja in druge dejavnosti. Društvo v okviru vseh teh programov izvaja tudi razne ekskurzije in izlete. Na zadnji izlet so se kljub slabemu vremenu odpravili v soboto, 15. maja.
Številna družba otrok in staršev se je na pot odpravila kar z dvema avtobusoma in se najprej ustavila v Arboretumu Volčji Potok. Kljub že odcve-tenju tulipanov pa je park navdušil s številnim bujnim rastlinjem, rožami, drevesnicami, okrasnim grmičevjem ... Za vse nas pa je postalo še večje presenečenje, ko smo v parku zagledali številne dinozavre v naravni velikosti.
Poti proti Gorenjski pa ni brez postanka in ogleda Bazilike Marije Pomagaj v Brezjah, ki je naše narodno svetišče. V bližini cerkve smo si ogledali še razstavo svetopisemskih jaslic. Brez dobre malice pa tudi ne gre, za kar so poskrbeli naši člani društva Sožitje.
Program izleta je vseboval tudi ogled čebelarskega muzeja v Radovljici. Tehnični muzej
nam je v sliki, z razstavljenimi eksponati, orodjem in videoposnetki prikazal avtohtono čebelno vrsto - kranjsko sivko.
Za konec smo si ogledali naravne in druge znamenitosti Bleda in njegove okolice, med katerimi izstopa Blejski grad. Za mnoge otroke pa je bil ta ogled tudi nepozabno doživetje. V bližini se je prileglo dobro in okusno kosilo. Ker pa se večina izletov konča še s poskusom blejske kremne rezina, se je tako tudi naše. Udeleženci izleta smo se s petjem in z nasmejanimi obrazi ter v pričakovanju že naslednjega snidenja vračali proti domu.
Jožica Kopušar
Zahvala
Pred dobrim letom sva se z ženo preselila v drugo hišo. Miren okoliš, zelenje, dobri sosedje ... vse to je obetalo mnogo lepega. In dejansko je bilo. Potem pa ... noč s 17. na 18. september. Vedela sva, da se lahko prebudiva v mokro jutro, a tega, kar sva spremljala že v prebedeni noči, nisva pričakovala. Okoli hiše je bilo jezero, v hiši poplava. V naju srh in strah, kaj bo prinesla še ena deževna noč.
Že v soboto zgodaj zjutraj pa so prihiteli na pomoč gasilci iz vseh okoliških vasi, prvi so. bili na mestu dogajanja domačini - petrovški gasilci. Prijetni, dobrovoljni in optimistični fantje, ki so pomagali iz najhujšega, da sva lahko po suhem zapustila hišo. Kakšno olajšanje! A kaj, ko je noč naredila svoje in sva naslednje jutro stopila v še več vode kot prejšnji dan. V kletnih prostorih je bilo 1,3 metra vode, mnogo stvari uničenih, živčna vojna nikoli poplačana. In spet oni. Že v nočnem času so ponovno
zahrumele črpalke. Tokrat je bilo gasilcev še več in bili so nama v še večjo uteho, pomoč in tolažbo.
Iskreno se zahvaljujeva vsem gasilskim enotam in vsakemu gasilcu posebej. S svojo nesebičnostjo in z dobro voljo
so nama pomagali v času poplav. Prav tako iskrena hvala gospodu Arzenšku in Župnijski Karitas za nudeno pomoč. Z vami ob strani nama je bilo lažje. HVALA.
Oto in Lenka Eberlinc, Petrovče 108
MALI OGLASI
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info: 041 645 555.
PRODAM PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, in težje stare svinje z možnostjo dostave.
Info: 041 561 893.
dejmo narest
Hip-hop predstava, Kazina
c
t
I 'd NJLS
'A
t
Torek, 2.Z. noveri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za mladinski abonma in izyen Vstopnice po 6 EUR v TIC-u Žalec.
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@ siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip).
Vesele Kobulkine delavnice
Sproščen in pester dan ob Kobulkinih delavnicah
Vsako leto v prvem tednu oktobra obeležujemo teden otroka. Pouk na I. osnovni šoli Žalec je v teh dneh malo drugačen, še bolj sproščen in pester, učenci nimajo domačih nalog, učiteljice oddelkov podaljšanega bivanja pa že tradicionalno pripravljamo Kobulkine delavnice, ustvarjalnice na prostem.
Ker nam vreme letos ni bilo najbolj naklonjeno, smo delavnice izvedle z majhno zamudo - 13. 10. 2010. Kobulkine delavnice so potekale v času podaljšanega bivanja na travnatem igrišču za šolo. Učencem smo ponudile šest različnih delavnic, v sklopu katerih so ustvarjali izdelke predvsem iz naravnih materialov. Med delavnicami so izbirali prostovoljno, rekorderji med otroki pa so izdelali kar vseh šest izdelkov (ježka, zmajčka, sončnico, ve-
trnico, strašilo in marjetico). Sonce res ni obsijalo našega igrišča, pa kaj za to! Otroci so pokazali veliko mero kreativnosti, domišljije, smisla za humor, pozitivne naravnanosti, s svojimi izdelki, izvirnimi idejami in nasmejanimi obrazi pa dokazali, da prav v vsakemu od njih sije mali sonček, ki greje srca vrstnikov, družinskih članov in učiteljic. Domov so odšli še bogatejši. S torbami, polnimi svojih izdelkov, novih izkušenj in praktičnih znanj, večina pa tudi z željami po še - še podobnih priložnosti za ustvarjanje posebne vrste, ustvarjanje na prostem, med vrstniki, skozi igro. »Koristno z zabavnim,« radi rečemo.
Tina Seibert Fotografije: Biserka Kutnjak,
Tina Seibert
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Spoznanja nekaterih bolj in manj znanih avtorjev - 2. del
Vaši možgani rastejo s telovadbo. Tek zviša ravni BDNH (hormon, ki spodbuja razvoj novih možganskih celic), kar je tudi delni razlog, da vpliva na rast možganov. Možgani ne morejo rasti in se preoblikovati brez zmerne telovadbe, poleg tega pa se lahko tudi skrčijo. Zlasti stres povzroča izgubo celic in krčenje možganske mase v predelih, ki so ključnega pomena za spomin in načrtovanje. Gibanje preprečuje krčenje možganske prostornine, ki se začne pri štiridesetih. Gibanje optimizira delovanje možganov, ovira peša-nje spoznavnih funkcij (zmedeno mišljenje, slab spomin), ki spremlja staranje in stres, poleg tega pa tudi odganja depresijo. Poskrbite za najmanj pet polurnih zmernih vadb na teden.
Hitra hoja petkrat na teden, 20 min. živahne aktivnosti trikrat na teden (tek). Obravnavajte telovadbo kot pomemben dogovor.
Joan Borysenko
In ravno zato, ker sem več mesecev doživljala propad nekoč nadpovprečno pametnega človeka, prosim sorodnike, da ne opustijo obiskov. Pogosto je dovolj, da držimo prizadetega svojca za roko, da smo preprosto tam. To pome-
ni, da sedimo ob njem in da smo tudi z mislimi in z vsem srcem pri njem. Velikokrat sem srečala sorodnike, ki so tu in tam prišli na obisk iz občutka dolžnosti. Povem vam, da je zelo žalostno, če se obiski pri človeku sprevržejo v odvečno breme. Najbrž ne bo nikoli dovolj poudarjeno, kako pomembno je, da se stik med človekom, ki potrebuje popolno oskrbo in nego, ter med družino, ne pretrga. Bolni naj imajo občutek, da še vedno sodijo k družini, da so na nek način kljub prostorski ločenosti z njimi povezani; in to tudi takrat, ko vsega ne dojemajo več.
Marie Anne Berle
Kdor ima za kaj živeti, lahko prenese skoraj vsak »kako«.
Fridrich Nitzsce
Življenje ima svoj ritem, ki se ne meni za naše interpretacije, imaginarne želje in oblastna razmerja, nadzor nad ljudmi in preganjanje drugače mislečih. Kdor je živ, se mora prilagajati njegovemu ritmu, ne obratno, ritem življenja se ne more prilagajati ljudem in njihovim zahtevam, željam in potrebam. Kdor je živ, spoštuje ritem življenja, v katerega jedru je to,
kar je Nietzsche imenoval večna volja do /drugačnega/ življenja. In spoštovati nikakor ne pomeni obvladovati, nadzorovati in kontrolirati. Volja do življenja je volja do drugačnega, novega, boljšega. Evolucija ni nič drugega kot neskončno prilagajanje živih bitij ritmom življenja. Pravimo, da so nelinearni in celo kaotični. To velja za vsako živo bitje, za oblake, vulkane, oceane, sončne sisteme, galaksije in črne luknje.
Od Sokrata do Waltena se svet očitno ni spremenil. Kdor je razmišljal, je bil vselej nevaren. Kdor je bil svoboden, je bil nevaren. Kdor je bil neustrašen, je bil nevaren. Kdor je vztrajal v odnosu do resnice, je bil nevaren. Kdor ji je bil zvest, je bil nevaren. Kdor je zastopal voljo do življenja, je bil nevaren. Nad tem bi se vsekakor morali zamisliti. Če je še čas.
Dušan Rutar
Veliki duh, obvaruj me pred tem, da bi sodil o človeku, dokler ne hodim v njegovih mokasinih.
Molitev nekega starega Indijanca
Glede na to, da je smrt nekaj tako neskončnega, življenje pa tako neznosno kratkega, si zastavite
naslednja vprašanja: Bi se moral izogibati stvarem, ki bi jih rad počel? Bi moral živeti tako, kot to od mene zahtevajo drugi? Je kopičenje predmetov nekaj pomembnega? Je odlaganje pravi način življenja? Mogoče je vaše odgovore strniti v nekaj besed: živi, bodi ti, uživaj, ljubi.
Wayne W. Dyer
Watsonova življenjska zgodba je lahko mnogim za vzor. Začel je kot zastopnik za prodajo šivalnih strojev in klavirjev, postal pa je predsednik ene največjih svetovnih multinacionalk. Njegovo življenje je zgleden primer, kako učinkovita je lahko človekova vztrajnost. Navajamo odlomek iz njegove avtobiografije:
Nič na svetu ne more nadomestiti vztrajnosti. Ne nadarjenost, saj ne manjka nadarjenih ljudi, ki niso uspešni; ne genialnost, saj ni genijev, ki bi bili poplačani za svoje delo; ne izobraženost, saj je svet poln izobraženih človeških ruševin. Samo vztrajnost in odločnost sta vsemogočni.
Nič se ne izgubi. Nič ni ustvarjeno. Vse se spreminja. To zakonitost si dobro zapomnite in ne poskušajte zmanjšati svojih naporov. Tudi če zanje niste ta-
koj nagrajeni, je z njimi tako kot z denarjem v banki, ki se ves čas obrestuje. Vsi vaši napori so kot denar v banki.
Christian Godefroy
Sodobne ženske ne zapuščajo mož zato, ker ne bi skrbeli zanje. Odhajajo, ker so čustveno in ljubezensko neizpolnjene. In možje ne zapuščajo žena, ker jih ne ljubijo več, ampak zato, ker jih ne morejo osrečiti. Skratka, moški obupajo nad odnosom tedaj, ko se čutijo nemočne, da bi partnerko osrečili.
John Gray
Za razvoj ljudi je najbolje, da jih zalotite pri dobrem delu. Če
zalotimo ljudi, ko nekaj delajo pravilno, to prinese zadoščenje in spodbuja še boljše delo. Nikar pa ne pozabite, da morate pohvaliti takoj, in to povsem konkretno, ne nazadnje pa morate podrejene, če želite, da bodo dobro delali, nenehno spodbujati. To načelo vam lahko pomaga do uspeha tudi doma. To je čudovita spretnost pri sporazumevanju z ljudmi in njihovem spodbujanju.
Nikar ne odlašajte s pohvalo, dokler ljudje dela ne opravijo povsem pravilno.
Si lahko predstavljate, da bi otročička kar postavili na noge in mu ukazali: »Shodi!«, ko bi padel, pa bi mu očitali: »Ukazal sem ti vendar, da shodiš!« in bi ga našeškali. Seveda si česa takega ne morete niti predstavljati. Ko otroka postavite na noge, lovi ravnotežje. Vi pa zakličete: »Saj že stojiš!«, ga objemate in poljubljate. Naslednji dan bo ves negotov naredil prvi korak, vi pa ga boste zasuli s pohvalo. Počasi si bo otrok nabral dovolj samozavesti in navsezadnje bo tudi zares shodil. Enako je z odraslimi. Pohvalite jih za pravilno delo - a na začetku jih pohvalite tudi za manj pravilno. Ne delajte več, marveč pametneje-
Seveda uspešni ljudje trdo delajo, a preden se lotijo dela, najprej razmislijo. Dajejo pobudo, namesto da bi se zgolj odzivali. Večina ljudi vidi v duhu na svoji delovni mizi napis: Nikar samo ne sedi, stori nekaj! Najboljši nasvet, kar sem jih kdaj slišal, je ta napis obrnil: Nikar samo ne delaj, raje samo sedi! Če si namreč ne vzamete časa za razmislek, izbiro strategije in pripravo seznama prednostnih nalog, boste še huje garali, ne da bi kdaj tudi uživali v ugodnostih pametneje opravljenega dela.
Ken Blanchard Pripravila:
•	mag. Irena Potočnik,
dipl. soc. del.
Tudi najbolj oddaljeni svetovi niso daleč
Pravljica je povezala osnovnošolce
Utrinek z astronomske učne poti
V	sklopu praznovanja 430-letnice organiziranega šolstva v Žalcu so na I. OŠ Žalec odprli svoja vrata za vse, ki so želeli spoznati, kako danes poteka šolsko delo. Zadnji septembrski petek so pri pouku lahko prisostvovali tudi starši in se naučili kaj novega, saj so učitelji in učenci pripravili zanimivo dogajanje, s katerim so popestrili šolsko delo.
V	šolski avli so pripravili jezikovno tržnico, ki je nastala na pobudo šolskega tima za učence z migrantskim ozadjem. Na jezikovnih stojnicah so starši z učenci prikazali del kulture različnih narodnosti, učenci pa so se lahko preizkusili v govorjenju njihovih jezikov. Tako je lahko vsak uče-
nec našel stojnico, pri kateri je lahko z zanimanjem spoznaval jezik in kultiyo svojih sošolcev. Na jezikovni tržnici so predstavili ukrajinski, ruski, albanski, srbski, bosanski, romski, portugalski in nemški jezik. Jezikovna tržnica je ena izmed dejavnosti, s katerimi se na šoli spodbuja medkulturni dialog in sprejemanje drugih narodnosti in kultur.
V avli šole je bila učencem in obiskovalcem ves dan na voljo degustacijska miza s svežim sadjem, ki ga ponujajo v okviru sheme šolskega sadja. To je tako imenovani nov ukrep skupne kmetijske politike Eevropske unije. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in hkrati omejiti naraščanje po-
Z jezikovne tržnice
Mediji za bogatejše otroštvo
Ob tednu otroka, ki je potekal od 4. do 8. oktobra pod geslom »Mediji za bogatejše otroštvo", so na Osnovni šoli Polzela organizirali številne prireditve za otroke v vrtcu in učence od 1. do 9. razreda na matični šoli na Polzeli in na podružnični v Andražu.
Na naravoslovnih dnevih in ekskurzijah po Sloveniji so se posvetili raziskovanju biološke pestrosti, ekosistemov in ekološke osveščenosti ljudi. Deveto-šolci so s predstavnicama Zavo-
da za kulturo dialoga spoznavali veščine dobrega debatiranja, osmošolci so sodelovali v podjetniški delavnici, sedmošolci pa so se učili nenasilne komunikacije. Na tehniških, kulturnih in športnih dnevih so mladi spoznavali in odkrivali zanimivosti v okolici Polzele. Tretješolce je navdušil ogled prenovljenega Gradu Komenda, šestošolci pa so v šolski knjižnici spoznavali medije nekoč in danes. V tednu otroka je bila tudi malica izbrana po željah učencev. T. T.
Ustvarjali so tudi v prvem rezredu
java prekomerne telesne teže pri otrocih.
Učenci so se razveselili tudi astronomske učne poti v parku za šolo, ki so jo odprli prav na ta dan. Učenci izbirnega predmeta astronomije so pod vodstvom mentorice Brigite Kruleč postavili astronomsko učno pot, ki prikazuje del vesolja, ki ga imenujemo Osončje. Modeli planetov so izdelani v merilu velikosti planetov in so postavljeni v razdaljah do naše zvezde Sonca. Na tabli pred vsakim planetom so osnovni podatki o planetu. Učna pot je namenjena tudi vsem obiskovalcem parka. Na I. OŠ Žalec so povedali, da so preživeli zanimiv in nekoliko drugačen dan in ob tem spoznali, da tudi najbolj oddaljeni svetovi (kulturni, jezikovni ali nebesni) pravzaprav sploh niso daleč. T. T.
V šolskem letu 2009/2010 so na Osnovni šoli Petrovče izvajali E-Twinning, projekt, ki je del Comeniusa, evropskega programa za šole. S pomočjo omenjenega programa so se učenci pod vodstvom mentorice Veronike Tavčar, učiteljice angleščine in slovenščine, povezali v E-Twinning skupnost s še tremi evropskimi državami: Grčijo, Bolgarijo in Romunijo.
Vsi učenci, skupaj z mentorji, so si zastavili isti cilj: postaviti na oder gledališko igro. In izbrali so si najlepšo ljubezensko zgodbo vseh časov Lepotica in zver, ki so jo v tednu otroka v začetku oktobra v Domu II. slovenskega tabora Žalec najprej predpremierno odigrali za učence žalske, griške in šempe-trske osnovne šole ter vrtnarske šole, premierno pa za učence svoje šole in učitelje.
Ogenj ni igrača
Letošnji oktober - mesec varstva pred požari je namenjen najmlajšim v starosti od 5 do 10 let, saj je osrednja tema meseca mladi in požarna varnost. Splošni naslov dejavnosti, ki so namenjene mladim, je "Ogenj ni igrača". Cilji dejavnosti so predvsem ozaveščanje, seznanjanje in izobraževanje.
Tudi v Občini Braslovče na to temo potekajo razne preventivne dejavnosti, okviru katerih so otroci, vzgojitelj in vzgojiteljice iz Vrtca Braslovče obiskali gasilce.
V gasilskem domu so jih pričakali člani PGD Braslovče. Otrokom so najprej razkazali prostore gasilskega doma, vozila in opremo društva. Pokazali so jim, kako se pravilno gasi z gasilnikom in
kaj se lahko zgodi, če se uporabi napačno gasilno sredstvo (če npr. goreče olje poskušamo gasiti z vodo). Otroci so lahko z gasilnikom tudi sami poskusili pogasiti ogenj.
Najzanimivejša pa je bila skoraj čisto prava "intervencija", kjer se je pet malčkov obleklo v gasilske plašče in se skupaj z gasilcem Damijanom pripeljalo z gasilskim kombijem s prireditvenega prostora pred gasilski dom, kjer je v varni posodi gorel ogenj. Otroci so pripravili cevi in iz hidranta napeljali vodo ter ob pomoči gasilcev pogasili ogenj. Za to dejanje so prejeli posebne značke. Nad obiskom pri gasilcih so bili navdušeni tako otroci kot tudi vzgojitelj in vzgojiteljice. T. Tavčar
Najmlajši na delu
Osveščeni v primeru požara
Oktober je namenjen osveščanju o požarni varnosti in metodah, kako ukrepati, če pride do požara.
Na OŠ Šempeter smo tako sklenili, da previdnost in poučenost nista nikoli odveč, zato smo medse povabili okoliška prostovoljna gasilska društva, da nas seznanijo s svojim delom in prikažejo, kako se moramo odzvati in ukrepati v primeru nastanka požara.
V ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri je zagorelo v šolski kuhinji. Zaposleni so nemudoma poklicali 112 in javili, da je na šoli požar. Gospa tajnica je po zvočniku obvestila učence in učitelje, naj nemudoma zapustijo
šolske prostore po vnaprej dogovorjeni evakuacijski poti. Vsi so se zbrali v ograjenem šolskem igrišču pri kuhinji, kjer so opazovali, kako so gasilci rešili ujete ter pogasili požar. Sledil je prikaz različnih akcij, kako ukrepati, se zaščititi in zapustiti požarno območje.
Čeprav je bila to le gasilska vaja, je tudi najpogumnejšim odleglo, da se to v resnici ni zgodilo. Širokih nasmeškov so se ob koncu učenci brezskrbno podali na ogled gasilskih avtomobilov in prijetnemu klepetu z gasilci, ki nam vedno in z veseljem priskočijo na pomoč.
B. Cotič, OŠ Šempeter
Utrinek z gledališke igre
Ker so se z novimi prijatelji iz tujine ves čas sodelovanja sporazumevali v angleščini, je bilo pričakovati, da bo tudi njihova priredba Lepotice in Zveri zaživela na odru v angleščini. Učenci so se najprej seznanili s sodelujočimi državami, nato pa se prelevili v mlade umetnike vseh vrst: igralke, igralce, režiserje, kostumografe, scenske in glasbene mojstre, maskerje in prišepetovalce. Počasi so se začeli spoznavati s pravljico. Začele so se bralne vaje in že kmalu je bilo jasno, kdo bo kdo. Junaki iz pravljice so se začeli prebujati. Vsake naslednje vaje so postajale bolj in bolj zanimive, saj so postajali junaki vse bolj živi. Postopno so se začeli ukvarjati tudi z idejo o postavitvi scene, izdelavi kostumov, maski, v igro pa so vključili tudi glasbo, saj včasih pove več kot tisoč besed. Sledile so vaje na pravem odru in igra je postajala vse bolj resnična. Svoj vrhunec so doživeli ob tednu otroka, ko so premierno pred učenci svoje šole nastopili v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Dan pred tem so se predpremierno predstavili
šempetrski in vrtnarski šoli, dan kasneje pa so odigrali še dve uri trajajoči predstavi za učence žalske in griške osnovne šole. Po predstavi so bili nad igro, sceno, scenskimi učinki, masko (vse je bilo namreč plod njihovega dela) navdušeni vsi, tako nastopajoči kot tudi gledalci, kar je ob koncu premiere potrdil tudi žalski župan Lojze Posedel, mentorica pa je povedala: »Zelo sem ponosna na »svoje« mlade gledališčnike, saj so ves čas trdo delali, hkrati pa je bilo čutiti njihovo neverjetno pripadnost igri, soigralcem, skupini. S svojim dosedanjim trdim delom so vsa moja pričakovanja že zdavnaj presegli, končno pa je prišel tudi njihov dan - premiera, za katero so dihali zadnje tedne in ki so jo odlično izpeljali.« Večer se je končal z razstavo, ki so jo pripravili vsi učenci petrovške šole ob kulturnem dnevu, ko so po ogledu risanke Lepotica in zver poustvarjali na to temo. Tako so v avli kulturnega doma zaživele lutke, drugi so sami zaigrali svojo zgodbo, nekateri pa so se sprehodili po gradovih, med čarobnimi predmeti in se prepustili pravljici... T. T.
Tetka jesen v Vrtcu Prebold
»Le kdo ima danes rojstni dan?« smo se spraševali v Vrtcu Prebold.
V četrtek, 23. septembra 2010, se je začela koledarska jesen.
Ta dan ji bil v našem vrtcu poseben. S starejšima skupinama predšolskih otrok smo praznovali rojstni dan tetke Jeseni.
Vzgojiteljice smo s pestrimi dejavnostmi in igrami poskrbele za prijetno vzdušje otrok.
Najprej sta nas jesenska škratka veselo, poučno zabavala o spoznavanju jesenskih pridelkov, sadja in gozdnih plodov, ki so jih otroci lahko opazovali, vonjali pa tudi po-
skusili kakšen sadež. Z veliko radovednostjo in zanimanjem so otroci komaj pričakali tetko Jesen, ki je bila odeta v čudovito jesensko ogrinjalo, s klobukom na glavi in košaro, polno jesenskih dobrot. Povabili smo jo, da je z nami malce pokramljala; povedala, da je stara veliko, tisoče milijonov let, zato smo ji zapeli Vse najboljše in še mnogo drugih pesmic o jeseni. Tetka Jesen je z nami veselo rajala in se smejala. Ta dan je v vseh nas pustil lep spomin na dogodek, ki nam ga je pričarala barvita jesen. Mateja Matko, Vrtec Prebold
Otroci s tetko Jesenjo
Dve Savinjčanki stoletnici
»Rad delaj in bodi dobre volje!« je moto polzelske stoletnice Marije Andrejc (sedi v sredini)
Terezija Hvala pri stotih še klekla, zaželela pa si je tudi poleta nad Triglavom
Malo je tistih, ki doživijo častitljivo okroglo obletnico 100 let. V minulih dneh pa sta takšen jubilej praznovali kar dve Savinjčanki, najstarejši občanki Polzele in Prebolda. Marija Andrejc, po domače Rojšekova mama, s Polzele in Terezija Hvala, teta Zinka, kot jo kličejo vsi njeni sorodniki in sovaščani, iz Latkove vasi v Občini Prebold.
Svojci Marije Andrejc so poskrbeli za večkratno slavje. Najprej so povabili sosede in prijatelje, potem se je oglasilo veliko znancev, nazadnje pa so pripravili gostijo za vse sorodnike, ki so se jim pridružili tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Olga
Lovrenc Ogris iz Podvina pri Polzeli je pred kratkim praznoval devetdesetletni jubilej. Od letošnje spomladi dalje stanuje v Domu upokojencev Polzela, čeprav kakšen dan preživi tudi v domači hiši skupaj s sinom in njegovo družino.
Jubileju je praznoval v prijetnem okolju domače hiše v Podvinu v družbi s svojimi prijatelji in s tistimi, ki so skrbeli za njegovo zdravje. Izrazil je obžalovanje, da med njimi ni več žene Marijane, ki je umrla leta 2008. V svojem nagovoru ji je namenil precej lepih besed. S posebno ljubeznijo je spregovoril tudi o njunih treh otrocih, Franciju, Liliju in hčerki Marijance Otroška in mladostna leta je preživljal v Kotljah na Koroškem, kjer mu je veliko naukov dal tudi
Hočevar in predsednik Župnijske Kritas Blaž Jelen. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvintet Lastovka.
Rojšekova mama ali Rojšekova Micka, kot jo poznajo Polzelani, je zelo skromna ženica, nevajena tolikšne pozornosti, zato je bila številnih obiskovalcev zelo vesela in hvaležna za vsako pozornost, lepo besedo ali željo. Na svojem domu živi skupaj s sinom Lojzom in snaho Evo, ki jima je pri delu na kmetiji še vedno v pomoč, saj kljub letom še vedno poprime za motiko in grablje. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Tudi s spominom nima težav. Seže daleč v mlada in otroška leta, ki jih je preživela v Ravnah pri Šoštanju, ko je kot 17-letna
njegov sorodnik, pisatelj Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Na Koroškem se je pridružil lovski druščini in velja za lovca z enim od najdaljših lovskih stažev v Sloveniji, saj je član te zelene bratovščine že od leta 1936. Le dobrih deset let manj je tudi ribaril.
Življenjska pot ga je s Koroške vodila v Maribor, kjer je končal nižjo gozdarsko šolo. Kot gozdarski in lovski nadzornik je služboval v raznih slovenskih krajih. Vmes je doživel grozote II. svetovne vojne. Po osvoboditvi je sodeloval pri izvolitvi okrajnega poveljstva Narodne milice, jeseni leta 1945 pa je odšel na šolanje v kriminalistično šolo v Ljubljano. Po dveh letih je ugotovil, da to ni zanj. Nadaljeval je šolanje na srednji gozdarski šoli pri Novi Gorici in se
izgubila mamo in je morala ob številni družini stopiti na njeno mesto. Njen oče jo je takrat, kljub obilici dela, po nasvetu župnika poslal v osemtedensko gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. Pri 27. letih je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojšekovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl, nato pa so se jima rodili Ivan, Lojz in Majda. Ima tri vnuke, Sabino, Lucijo in Sašo, ter štiri pravnuke, Jakoba, Ažbeta, Lovra in Lenarta. Ob svojem stotem rojstnem dnevu zase nima posebnih želja, želi si le, da bi bili vsi njeni zdravi, srečni in zadovoljni.
Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Ko pa jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se
zaposlil kot referent za les na Gozdnem gospodarstvu Celje. Pozneje mu je bilo z dekretom ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo dodeljeno mesto sekretarja v Lesnem industrijskem podjetju Nazarje. Ker ni imel veselja za pisarniško delo, je prevzel delo šefa gozdne manipulacije v Lučah, leta 1961 pa se je zaposlil v novoustanovljenem Kmetijskem kombinatu Žalec. V upravljanje je prevzel 2260 ha gozdov SLP, od Vranskega, Bistrice in do Rogatca ob Sotli, pozneje pa še vse gozdove od nekdanjega KK Šmarje pri Jelšah. Na tem delovnem mestu je bil vse do svoje upokojitve decembra 1973.
Z odhodom v pokoj pa Lovrenc ni miroval. Vključil se je v družbeno-politično življenje. Ves čas je bil zvest svoji zeleni bratovščini, ribičem in tako tudi dobitnik najrazličnejših priznanj in odlikovanj. Svoje življenje je bogatil s pisanjem pesmi in raznih člankov, ki jih je objavljal v raznih časopisih. Po preboleli kapi leta 1995 se težko giba. Kljub temu se ne da in je veliko v naravi. Pri tem mu je bil v veliko pomoč njegov nekdanji sošolec in prijatelj, 90-letni Slavko Čuk iz Kaple, ki je bil poseben gost na praznovanju njegovega jubileja.	D. Naraglav
pošali, da je bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Prav v veri je vedno našla oporo, kadar jo je življenje preizkušalo in še danes se povsem prepušča božji volji.
Praznovanje druge stoletnice Terezije Hvala, po domače tete Zinke iz Latkove vasi vObčini Prebold je trajalo kar nekaj dni. Že na predvečer rojstnega dne so vaščani postavili pred hišo mlaj s slovensko zastavo in znakom s številko 100. Zapeli in zaigrali pa so ji tudi podoknico. Najbolj pestro pa je bilo 6. oktobra, ko je tudi uradno dopolnila 100 let življenja. Na njenem domu v zaselku Hrastje, kjer živi skupaj s svojo nečakinjo Marijo Kapus, so ji voščili predstavniki Občine Prebold z županom Vinkom Debelakom, predstavniki Župnijske Karitas z župnikom Damjanom Ratajcem, predstavniki KO Rdečega Križa Prebold in predstavnika Doma Nine Pokorn Grmovje Veronika Hrastnik in Tomaž Lenart. Popoldan pa je slavljenka skupaj s svojimi nečakinjami in nečakom ter njihovimi zakonskimi partnerji, krajani Hrastja ter drugimi povabljenimi praznovala v dvorani Gasilskega doma Groblja. Prijetno druženje so obogatili Moški pevski zbor Svoboda Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat, mlada pevka Kaja Tkalec in glasbenik Franci Ribič, ki je skrbel tudi za ples in humor. V imenu krajanov Hrastja je slavljenko nagovoril tudi Niko Rak, ki je med drugim dejal, da se iz njenih izkušenj lahko učijo vsi, ki živijo v bližini slavljenke.
Terezijina - Zinkina življenjska pot se je začela v Idriji. Bila je najmlajša od šestih otrok očeta Antona in mame Mirice. Oče je bil rudar v rudniku živega srebra, mama pa je gospodinjila in skrbela za otroke. Zinka bi po končani osnovni in meščanski šoli, kjer je vsa leta ob četrtkih obiskovala tudi čipkarsko šolo klekljanja, ter dveletni trgovski šoli morala oditi služit vsakdanji kruh v
Janez Deželak iz Rakovelj pri Braslovčah je v zadnjih dneh prejšnjega meseca praznoval 90. rojstni dan.
Sin Janko in snaha Jožica sta pripravila slovesnost ob njegovem jubileju. Z obiskom sta ga počastila tudi braslovški župan Marko Balant in podžupan Rudi Sedovšek. V prijetnem popoldnevu so se poveselili ob zvokih harmonike, ob dobri hrani in pijači.
Janez je obudil spomine na svojo težko mladost, saj mu je komaj dveletnemu umrla mati, oče pa ni mogel skrbeti zanj, tako da je nekaj časa živel pri starih starših. Po končani šolski obveznosti je moral, kljub želji po pridobitvi poklica, s trebuhom za kruhom. Sprva je dobil delo v trboveljskem premogovniku. Prišel je čas druge svetovne vojne in mobilizacija,
Italijo, a jo mama kot zavedna Slovenka ni pustila. Odšla je k sestri Tončki in njeni družini v Zabukovje nad Sevnico, kjer je gospodinjila in pazila otroke. Skupaj z družino, ki se je zaradi poklica večkrat selila, pa je nekaj časa živela tudi v Slovenskih Konjicah in nato v Celju. Med II. svetovno vojno je bila sestrina družina izgnana na Hrvaško. Njo, ki je imela še italijansko državljanstvo, pa so poslali nazaj na Primorsko, v Idrijo, kjer dočakala konec vojne. Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji se je vrnila-v Celje k svoji sestri in njeni družini. Kot primorska rojaka sta bila sestra in njen mož kmalu z dekretom takratne ljudske oblasti premeščena na poučevanje v Tolmin, kjer je primanjkovalo učiteljev. Tam so živeli sedem let, nato pa so se preselili v Kranj. Ko se je sestra upokojila, se je Zinka preselila k nečakinji Mariji in njenemu možu Franciju v Prebold oziroma Latkovo vas, kjer živi še danes.
Skoraj vse svoje življenje je Zinka opravljala službo gospodinje in si tako tudi prislužila pokojnino. Kar nekaj časa je bila tudi nekakšna druga mama svojim trem nečakinjam Mariji, Alenki in Lilijani ter nečaku Tonetu. Ob vsem delu pa je ustvarila na tisoče izdelkov idrijske čipke, ki jih je podarila njenim najbližjim, sorodnikom, znancem, prijateljem in mnogim drugim. Kar nekaj časa pa je delala čipke tudi za Pletenino Kranj, njeni izdelki pa krasijo domove
ujetništvo ter bolezni, vendar je bila sreča na njegovi strani. Po vojni se je zaposlil pri Elek-tru Celje, opravil kvalifikacijski izpit za elektromonterja in si ustvaril družino. Usoda je hotela, da je postal vdovec, saj mu je leta 1979 umrla žena Stanislava.
Zdaj živi pri sinu in snahi, ima dva vnuka in tri pravnu-
mnogih družin tako doma kot tudi v tujini. Zinka pa je tudi prava zakladnica znanja, saj je vse življenje rada brala, reševala križanke in bila ves čas na tekočem z dogajanjem doma in po svetu. Ko smo jo povprašali, kako ji je uspelo ohraniti vitalnost, bister um in dočakati tolikšno starost, pa je dejala: »Niti ne vem, kako, a verjetno je k temu prispevalo tudi vse to, kar sem počela v življenju in kar počnem v veliki meri še danes. Res je tudi, da nisem doživljala nekih stresov, da nikoli nisem bila v posebni stiski, da sem rada opravljala svoje delo, da sem živela med ljudmi, ki so me imeli radi in jaz njih, nekako pa se me je izogibala tudi bolezen, saj sem imela v nekdanji zdravstveni knjižici popisan le en list. Zdaj mi sicer zdravje ne služi več tako dobro, še zlasti mi nagaja kolk, vendar, če ne bo huje, mi še umreti ne bo treba,« se je pošalila Zinka, ki je v soboto,
9.	oktobra, praznovala skupaj s sorodniki, nedeljo za tem pa je, ne boste verjeli, poletela z letalom z letališča v Lescah in se s ptičje perspektive pozdravila z očakom Triglavom in vrhovi prekrasnih Julijskih Alp in pokrajino pod sabo. Teta Zinka je marsikoga navdahnila z optimizmom in voljo do življenja, hudomušno pa je tudi dejala, da želi še dolgo ostati najstarejša občanka Občine Prebold in da tega »prestola« ne misli prepusti nikomur drugemu, dokler bo živa.
T. Tavčar, D. Naraglav
ke. Je zaprisežen gasilec, član braslovške veteranske ekipe in se ponaša s činom gasilskega častnika. Rad se udeležuje gasilskih prireditev in si tako krajša čas. Hvaležen je usodi, da je dočakal tako visoko starost, da lahko še vedno skrbi sam zase in da dneve preživlja v toplem krogu domačih.	T. T.
Lovrenc Ogris v krogu svoje družine
Gozdar, ribič, pesnik in še kaj
Težko življenje, a jeklena volja
Polna prijetnih presenečenj	Mladosten pri devetdesetih
Skupinska slika jubilantov s svati pred oltarjem v braslovški cerkvi
V cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah sta pred kratkim ponovno stopila pred oltar in si izkazala svojo zvestobo zakonca Jožica in Alojz Basti iz Pariželj. S tem sta zaokrožila 50 let skupnega življenja. Dogodku so prisostvovali številni sorodniki, obred zlate poroke pa je opravil domači župnik msgr. Milan Gosak. Njuni poročni priči sta bila sinova Alojz in Andrej, ki tudi nadaljujeta delo svojih staršev v družinskem proizvodno-trgovskem podjetju v Ločici ob Savinji.
Obred zlate poroke so s sveto mašo obogatili vokalno instrumentalna skupina Margareta s Polzele, ki deluje pod vodstvom Sabine Florjane Dolinšek, in Moški pevski zbor Polzela, ki deluje pod umetniškim vodstvom prof. Mije Novak. Skupini sta povezani z jubilantoma, saj v VIS Margareta pojeta vnuk Rok in njegova izvoljenka Ana, slavljenec Alojz Basti pa je dolgoletni pevec Moškega pevskega zbora Polzela. Zakonca pa je navdušil tudi nastop njunih vnukov in vnukinj, hčerke, zeta in snah. S slavjem pa so nadaljevali na turistični kmetiji blizu Alojzove rojstne domačije.
Življenjska pot Jožice - Jože Basti se je začela 1937. leta v Juvanju. Bila je tretja po vrsti od osmih otrok, v družini dveh bratov in petih sester. Osnovno šolo je obiskovala na Ljubnem, nato pa je služila na kmetijah v Zgornji Savinjski dolini, kjer je spoznala svojega bodočega moža. Obema je bilo takrat 18 let. Ljubezen je zorela in leta I960 sta jo kronala s poroko. Pred tem je Jožo pot vodila v Kamnik, v znano gostilno, kjer se je naučila kuhati. Po poroki je nekaj časa kot kuharica dela-
la v Žalcu. Po rojstvu prvega sina Alojza pa se je zaposlila v Tovarni nogavic Polzela. Družina je živela na Žagi na Polzeli in gradila hišo v Parižljah, kamor se je leta 1963 tudi preselila. Leto za tem je družinsko gnezdo obogatila hčerka Jožica, devet let kasneje pa še sin Andrej, ki živi z družino skupaj s starši v.Parižljah.
Alojz se je istega leta kot njegova žena rodil na Poljanah nad Rečico ob Savinji. Tudi v njegovi družini je bilo osem otrok, Alojz je bil dru-gorojenec. Prva znanja je osvajal v osnovni šoli v Rečici ob Savinji, nato pa na nižji gimnaziji v Mozirju. Izobraževanje je nadaljeval na strojni šoli v Mariboru, kjer se je
Društvo upokojencev Letuš in Krajevni odbor Rdečega leriža Letuš namenjata posebno skrb tudi ostarelim, ki jih člani omenjenih društev obiščejo tudi ob visokih življenjskih jubilejih.
Pred časom je 90 let praznovala Katarina Korošec iz Le-
po odsluženju vojaškega roka tudi zaposlil. Srce ga je vleklo nazaj v Savinjsko dolino in ko je od tete, ki je živela na Polzeli, izvedel, da v tovarni pohištva iščejo vzdrževalca strojev, ni veliko premišljeval. Od 1959. leta je bil zaposlen v tovarni in živel pri teti, ki mu je pomagala najti stanovanje na žagi na Polzeli, kjer sta po poroki živela tudi z Jožo. Podjetniška žilica, ki jo jer najbrž podedoval po očetu in stricu, ki sta bila obrtnika, ga je leta 1973 popeljala v podjetniške vode. Upokojil se je leta 1993. Devet let je mu je pri obrti pomagala tudi žena Jožica, ki se je upokojila štiri leta pred njim.
Oba že kar nekaj časa uživata zasluženi pokoj, urejata dom in okolico, hodita na sprehode, kolesarita, se udeležujeta raznih priredite, srečanj šoferjev in avtomehanikov, rada tudi gobarita in uživata v naravi. Rada se pridružita tudi upokojencem in invalidom na raznih prireditvah in izletih, Alojz pa rad zaigra tudi na diatonično harmoniko. Uživata v krogu družine, svojih otrok, vnukov in vnukinj, zelo pa se razumeta tudi s svojimi sestrami in brati.	D. Naraglav
tuša, ki je nastanjena v domu starejših v Loki pri Zidanem Mostu. Gospo Katarino so obiskali predsednica RK Cvetka Kočevar, aktivistka RK Marija Jager in predsednik DU Letuš Franc Stakne. Obiska je bila zelo vesela, saj živi kar oddaljena od svojih sokrajanov. T. T.
Katarina Korošec s svojimi obiskovalci
Zvestoba tudi po 50 letih
Vesela obiska ob obletnici
lan Gosak, med mašo in potrditvijo obljube zlatoporočen-cev o nadaljnji zvestobi drug drugemu je bilo čutiti ljubezen, iskreno prijateljstvo in spoštovanje, kar združuje zakonca Podbregar že vsa leta njunega skupnega življenja. Z njima se je še posebej veselil sin Damjan z ženo in sinom. Zlatoporočen-ca sta se ponovno zahvalila za moč in trdnost, da sta zmogla premagovati medsebojno ločenost in razdaljo. Viktor si je služil kruh v Nemčiji, Marija pa z delom v polzelski tovarni nogavic. To sta zmogla, kot sta dejala, ker sta se imela resnično rada. Kljub letom sta še dobrega zdravja.	T. Tavčar
Pred dnevi sta Marija in Vilctor Podbregar iz Poljč pri Braslovčah v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah ob-
hajala 50 let skupnega življenja - zlato poroko.
Obred z zlatoporočno mašo je opravil domači župnik Mi-
Zlatoporočenca Marija in Viktor
Malo je moških, ki pri devetdesetih letih delujejo tako mladostno kot Slavko Čuk iz Kaple v Občini Tabor. Odlikujejo ga bister um, vsestranska razgledanost, jasen in prijeten govor, vesel izraz na licu, radoživost, ljubezen do narave in vseh, ki ga tako ali drugače spremljajo na njegovi življenjski poti.
Slavko Čuk se je rodil v Vojniku, kamor so se leta 1920 s Primorke preselili njegovi starši. Bili so številna družina z devetimi otroki, a so trije umrli kmalu po porodu. Skupaj so tako z očetom Friderikom in mamo Terezijo odraščali štirje sinovi in dve hčerki. Osnovno šolo je obiskoval v Vojniku. V letih pred II. svetovno vojno je pomagal očetu, ki je bil tesar, delal pa je v kamnolomu pri Cestnem podjetju Celje, v Cinkarni in tovarni posode EMO. Leta 1941 je bil prisilno mobiliziran na delo na poljih, leta 1943 pa v nemško vojsko. Preko Tirolske in Italije je pristal v Franciji. Kot vojni ujetnik je bil 7. junija 1944 z zavezniško ladjo pripeljan v Anglijo, v Manchester, kjer se je takoj vključil v 4. prekomorsko brigado in kot kuhar delal na centru za transport borcev v Jugoslavijo. To nalogo je opravljal vse do aprila leta 1946, ko se je vrnil domov.
Želja po izobraževanju ga je vodila na gozdarsko šolo v Postojno. Svojo prvo službo kot gozdar je začel opravljati v Jurkloštru na Kozjanskem. Leta 1950 je bil premeščen v Šoštanj, nato pa v gozdarski revir taborske občine. Na tem področju je deloval vse do leta 1970, potem pa se je zaradi težav s srcem zaposlil v LIK Savinja Celje, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1980. Ves ta čas je bil dejaven v KS Tabor, bil je tudi lovec, ribič, zavzet planinec. Kot upokojenec je bil kar nekaj let na čelu Društva upokojencev Tabor.
Svoje družinsko gnezdo si je spletel leta 1949. Ženo Pavlino je spoznal v svojem rojstnem Vojniku. Družinsko srečo sta bogatila sin Stanislav in hčerka Darinka. Pred praznovanjem 60-letni-ce skupnega življenja je žena Pavlina, ki je bila kar nekaj let hudo bolna, umrla. Za Slavka
zdaj skrbi predvsem hčerka Darinka z družino. Jesen življenja mu lepšajo vnukinja Tina, vnuk Primož in ostali njegovi. Zelo rad se poda na kakšen izlet, v toplice, pod Raduho k Zavratnikovim in tako uživa svojo jesen v brezskrbnem in veselem razpoloženju.	D. Naraglav
Krvodajalska akcija
Območno združenje Rdečega križa Žalec in KO RK Šempeter sta pripravili letošnjo deveto krvodajalsko akcijo, ki je prejšnjo sredo potekala v prostorih šempetrske osnovne šole. Akcije za Splošno bolnišnico Celje, transfuzijski oddelek, se je udeležilo 67 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Naslednja, deseta od letošnjih enajstih, bo 12. novembra od 7. do 13. ure v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec. T. T.
Devetdeset let spominov
Devetdeset let je poleti dopolnila tudi Julijana Polak iz KS Griže. Ob njenem visokem okroglem jubileju so jo obiskali predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predstavnica Krajevne organizacije RK Griže Breda Izgoršek. Jubi-lantka od lanskega novembra večino časa preživi v postelji, saj je noge ne ubogajo več. Tudi ob obisku so ji voščili za rojstni dan in ji izročili darilo kar ob njeni postelji.
Julijana Polak, rojena Gril, je prijokala na svet kot dvojčica skupaj z bratom Mihaelom in bila tako sedmi otrok, ki se je rodil očetu Mihaelu in mami Mariji, ki sta morala skrbeti za pet fantov in dve dekleti. Julijana je po končani osnovni šoli ostala doma na kmetiji. Pri hiši je bilo malo denarja, nekaj si ga je prislužila s pranjem perila krošnjarjem, ki so včasih hodili od hiše do hiše in prodajali najrazličnejšo robo, a želja po znanju je bila v njej vedno prisotna. Še pred II. svetovno vojno je obiskovala gospodinjski in šiviljski tečaj. Leta 1940 se je poročila s svojim izvoljencem Slavkom Polakom, ki je stanoval v Mi-gojnicah, istega leta pa ji je umrl oče. Prvo leto po poroki sta z možem stanovala pri sestri Mariji v Vrbju, mož pa je
moral vsak dan večinoma peš na delo v zabukoviški rudnik, kjer je v rudniški delavnici delal kot kolar. S preselitvijo v Migojnice je bila pot na delo bistveno krajša. Leta 1943 se jima je rodila hčerka Rozika. Žal je bil to čas vojne, ko ni bilo mogoče uživati v družinski sreči, mož je odšel v partizane, med vojno pa je izgubila dva brata: dvojčka Mihaela, ki je padel kot mobiliziranec v nemški vojski na ruski fronti, in Ivana, ki je umrl v taborišču. Družina je bila po vojni znova skupaj, leto zatem pa se jim je pridružila še hčerka Ida. Kmalu so se preselili v rudniške bloke, ki jih je Rudnik Zabukovica začel graditi po vojni.
Hčerki Rozika in Ida sta se poročili in zaživeli vsaka na
svojem novem domu. Julijana je pred dvajsetimi leti postala vdova. Trinajst let je živela sama, pred sedmimi leti pa se je k njej preselila hčerka Rozika, ki je po moževi smrti in hčerini odselitvi v Prekmurje prodala svojo hišo in zase ter za mamo preuredila stanovanje v bloku.
Julijana je tako svojih 90 let dočakala v družbi svojih hčerk Rozike in Ide in vseh njej dragih sorodnikov. Žal med njimi ni več nobenega brata ali sestre, saj so vsi že pokojni, zato je toliko bolj vesela obiska ostalih sorodnikov, sosedov, prijateljic in znancev. Z velikim veseljem se Julijana spominja tudi prepevanja v pevskem zboru Svoboda Griže, v katerem sta z možem prepevala kar 35 let. D. N.
Podjetniška gazela iz preteklosti Na partizanski Čreti znova slovesno
O pomenu Simona Kukca priča razstava v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu
Člani partizanske skupine Triglav ob spomeniku v spomin na bitko
Slovenci razmeroma dobro poznamo svoje prednike, ki so se odlikovali na kulturnem področju, precej manj pa se zavedamo tistih, ki so bili uspešni gospodarstveniki in narodnjaki, kakršnih je danes premalo. V sodobnem izrazoslovju bi lahko rekli, da je bil podjetniška gazela tudi Simon Kukec, pivovar iz Žalca, ki je v Laškem postavil temelje pivovarniške industrije. Ob 100-letnici njegove smrti je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec s pomočjo sorodnikov izdal brošuro, posnet pa je bil tudi igrano-do-kumentarni film.
Predstavitev brošure in ogled filma z odprtjem razstave o podjetniku, pivovarju in hmeljarju Simonu Kukca so pripravili v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, udeležili pa so se je tudi sorodniki Simona Kukca in njihovi prijatelji, med njimi pravnuki Olga Kabalin z možem Igorjem, Ljerka Zemljič in Mitja Gobec (njegov oče je priznani skladatelj Radovan), ki so bili v veliko pomoč pri izvedbi projekta počastitve stoletnice svojega deda.
Kot je na predstavitvi povedala Lidija Koceli, vodja enote Kultura pri ZKŠT, živi danes 63 potomcev Simona Kukca po vsem svetu. Olga Kabalin se najpogosteje vrača v Žalec, kjer živi v hiši na Šlandrovem trgu, ki je še danes poznana kot Kukčeva hiša. Prav ona ima številne dragocene dokumente, ki dokazujejo pomen Simona Kukca. Skupaj z Ljerko Zemljič in Mitjem Gobcem je sodelovala tudi v igrano-doku-mentarnem filmu, ki ga je posnel Robert Gaber, v filmu pa so zaigrali Dušan Banko v vlogi Simona Kukca ter Zlatko Kerčmar in Igor Kabalin. Besedilo za film je pripravil Uroš Govek z ZKŠT Žalec, celotno podobo projekta pa je izdelala Majda Potočnik.
Kdo je bil torej Simon Kukec, ki ga Laščani imenujejo oče laškega piva? Rojen je bil 20. oktobra 1838 v Povirju pri Sežani kot sin malega posestnika. Po osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Vojsko je služil 12 let in dosegel čin narednika. Leta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, ki je bila rojena na Slovaškem. Z ženo in otrokom se je preselil v Martinščico pri Reki, kjer je deloval kot prevozniški podjetnik pri gradnji pristanišča na Sušaku, žena pa je vodila restavracijo za delavce. Leta 1880 sta se naselila v Trbovljah in vzela v zakup ru-
dniško restavracijo. Leta 1887 sta se preselila v Žalec in, kot pravi družinski spomin, je Simon Kukec prvo njivo v Žalcu dobil s kockanjem. Dokupil je hmeljišča in postal veleposestnik.
V Žalcu je od leta 1842 delovala pivovarna, ki jo je ustanovil žalski posestnik Franc Žuža. Po njegovi smrti je pivovarno od vdove kupil Simon Kukec, jo povečal in moderniziral ter dodal lastno sladarno. V njej je bilo zaposlenih 50 delavcev, štirje uradniki in seveda pivovaritelj, kletar in trije sodarji. Leta 1891 zgrajena železniška proga Ce-lje-Velenje je Žalcu omogočila še večji pretok blaga in surovin. Avgusta 1889 je Simon Kukec na dražbi kupil še pivovarno Laško (takrat imenovano Laški trg). Obe pivovarni je združil. Žalsko pivovarno je vodil sam, v Laškem pa je bil ravnatelj njegov sin Edvard. Hči Aneta, ki se je pozneje poročila z laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, je bila glavna knjigovodkinja. Tudi laško pivovarno je povečal in posodobil, uvedel produkcijsko delitev dela po oddelkih in med največjo gospodarsko rastjo proizvedel od 30 do 35 tisoč hektolitrov piva, v Žalcu pa od 15 do 20 tisoč. V Žalcu je bila pivovarna takrat edino podjetje, v Laškem pa je bil Kukec edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Ker slovenskih strokovnjakov za pivo ni bilo, je raje kot Nemce zaposloval Čehe. V Laškem je uveljavil novo vrsto piva in prvo pivsko znamko - termalno pivo, ki v nekoliko drugačni obliki obstaja še danes. Pivo je izvažal celo v Egipt in Indijo. Za svoje proizvode je prejel številna priznanja oziroma odlikovanja, celo priznanje francoske vlade na svetovni razstavi v Parizu leta 1900.
V počastitev občinskega praznika Občine Polzela so v Občinski knjižnici Polzela odprli priložnostno razstavo z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka: Malteška komenda in malteški vitezi na Polzeli. Avtorica razstave Karmen Jezernik je skušala na kratko predstaviti srednjeveški razvoj Spodnje Savinjske doline, kamor so se že zgodaj umestili gospodje s Polzele.
Simon Kukec je imel v najemu tudi Skalno klet pod celjskim starim gradom, podpiral je celjski Sokol in vse slovenske narodne prireditve. V letih 1901/02 je pripravil prodajo in prenos laške in žalske pivovarne novi delniški družbi s sedežem v Ljubljani, njen prvi predsednik in glavni delničar je bil Ivan Hribar. Edvard Kukec je ostal ravnatelj laške, Simon pa žalske pivovarne, tudi Združene pivovarne Žalec-Laški trg v Ljubljani so poslovale zelo uspešno. Med prvo svetovno vojno je pivovarna zaradi pomanjkanja surovin obratovala z manjšo proizvodnjo, po njej pa preživela izredno kaotične razmere. Gospodarske razmere so se slabšale, cene piva in surovin, pa tudi trošarine so se povečevale, zato se je poraba piva zmanjševala. Karteli pivovarn so uničevali manjše samostojne pivovarne, svoje so naredile tudi nove državne meje. Leta 1924 je večino delnic žalske in laške pivovarne z nemškim kapitalom na skrivaj pokupila takrat konkurenčna Pivovarna Union, istega leta je pivovarna v Žalcu prenehala z obratovanjem. Inventar so novi lastniki prodali pivovarni iz Prilepa, v istih prostorih pa sta leta 1939 Vilko Senica in zagrebški trgovec Antun Albert ustanovila tekstilno podjetje Jute-na industrija Vilko Senica & Co, k. d. Laška pivovarna pa je leta 1927 odpremila še zadnje pošiljke piva iz svoje produkcije, pivovarna Union pa je še več let po likvidaciji prodajala pivo pod oznako D. D. Laško. A Laščani so pozneje ponovno začeli in nadaljevali še danes uspešno zgodbo o pivu.
Simon Kukec je po prihodu v Žalec nasproti železniške postaje zgradil hišo. V pritličju je bila restavracija, ki jo je vodila njegova žena Ana, še danes pa jevnjej Kolodvorska restavracija. Rodilo se jima je osem otrok: Rudolf (umrl je mlad), Edvard (poročil se je s hčerko žalskega posestnika Fani Senico, njegova vnukinja je Olga Kabalin), Sidonija (poročena Belle, živela je v Šentjurju z ravnateljem kmetijske šole), Emerik (kot hmeljar je živel v Žalcu in se ni poročil), Aneta (Elsbacher, njena hči Sonja se je poročila s skladateljem Radovanom Gobcem, njena vnuka sta Mitja Gobec in Ljerka Zemljič), Irma (Strgar), Gizela (Šuklje) in Vilko (starosta žalskega Sokola). Simon Kukec je umrl 29. septembra 1910, star 72 let, in je pokopan v Žalcu.	K. R.
O pomembnosti kraja Polzela priča tudi dejstvo, da je v kraju pri cerkvi sv. Marjete nastal sedež župnije že v 13. stol. V tem stoletju prav tako zasledimo na slovenskih tleh tudi pripadnike najstarejšega duhovnega viteškega reda ivanov-cev ali špitalarjev, bolj znanega kot Suvereni malteški viteški red. Maltežani so imeli pri nas sicer samo tri postojanke, poleg Polzele še v Melju pri Mariboru in Komendi pri Kamniku. Če-
Dobroveljska planota s Čreto je prvo oktobrsko soboto že tradicionalno obeležila spomin na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona in spomin na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko življenj tudi v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Kakšnih tisoč udeležencev pa je tudi letos potrdilo, da Čreta je in ostaja simbol savinjskega uporništva.
Na tokratni slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije - Območni odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever - Območni odbor Žalec, je bil slavnostni govornik član sveta ZZB za vrednote NOB RS dr. Ivan Kristan. V svojem precej obsežnem govoru se je dotaknil nekdanjega in sedanjega časa. Spregovoril je o pomenu bitke na Čreti, o NOB in njenih vrednotah, domoljubju Slovencev pa tudi o omalovaževanja partizanskega boja in poskusih rehabilitacije nasprotnikov. Svoj pogled je usmeril v trenutno dogajanje
Pred leti, ko je še uspešno delovala Tekstilna tovarna Prebold, je bil 3. september velik praznik za podjetje. Na ta dan pred 60 leti so namreč slovesno predali ključe tovarne v roke delovni skupnosti in s tem stopili na pot delavskega samoupravljanja, ki je pomenil prehod iz administrativnega v samoupravni socializem.
Sledila so desetletja nenehnega
prav je bila polzelska komenda izpričana šele v 14. stol., je imela od vseh treh najvišjo veljavo. Tok časa ji ni prizanesel, tako so jo maltežani konec 18. stol. prodali gospodu graščine Senek Rajmondu pl. Novaku. Po dolgi in burni zgodovini so zdaj pred Komendo na Polzeli novi, svetlejši časi. Vsa prenovljena se ponosno dviga nad razvijajočim se mestom in čaka, da bo znova zasijala in zaživela, kot je že nekoč.	T. T.
v Sloveniji in njene težave, okrcal pa je tudi stavko javnega sektorja, saj bi se morali zavedati, da s svojim ravnanjem stanje v državi še poslabšujejo. V svojem govoru je bil zelo kritičen in neposreden tudi do sedanje opozicije in do katoliške cerkve.
Udeležence so nagovorili tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik in predstavnik Občine Mozirje, v imenu glavnega organizatorja pa predsednik OO ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Slednji je skupaj z dr. Ivanom Kristanom ob tej priložnosti podelil plaketi ZZB za vrednote NOB. Srebrno plaketo so po-
razvoja podjetja, nato je prišlo do spremembe družbenega sistema in do privatizacije ter nazadnje do stečaja podjetja in ukinitve delovanja najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu. V spomin na tovarno, na 3. september in na delo v tej veliki tovarni, ki je zaposlovala tudi do 2500 ljudi v Preboldu in obratih na Kozjanskem in na Hrvaškem, so se na prvem skupnem srečanju po stečaju tovarne zbrali nekdanji zaposleni, ki so delali v enoti vzdrževanja.
Srečanje sta organizirala Franc Slokan in Viki Stergar, ki je povedal: »Šest let je, kar TT Prebold ne obstaja več. Vzdrževanje je bilo velika in pomembna gonilna sila v tovarni. V sklopu tega je delovala ključavničarska delavnica, elektro delavnica, dvoriščna in zidarska skupina in vodstvo vzdrževanja. Pobuda za to srečanje je zorela že nekaj časa, letos pa smo jo tudi uresničili in tako obudili spomin na naše dolgoletno delo in druženje v tem podjetju. V času aktivnega dela smo v okviru naše enote vsako leto
delili Toniki Martinšek iz KO ZB za vrednote NOB Prebold, zlato pa Ferdinandu Halerju iz KO ZB Petrovče.
Za posebno vzdušje je tudi letos poskrbel Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta Marka Repnika. V kulturnem programu pa so sodelovali Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik, solist Dušan Banko ob spremljavi harmonike Alfonza Lesjaka in Jožica Ocvirk, ki je prireditev tudi tokrat zasnovala in vodila. Slovesnosti so se udeležili tudi člani partizanske skupine Triglav Kulturnozgodovinskega društva iz Ajdovščine. D. N.
organizirali druženje. Običajno je bilo to po končanem kolektivnem dopustu, ko je večina zaposlenih uživala svoj dopust na morju ali kje drugje, mi pa smo vse dneve opravljali večja vzdrževalna dela na strojih, napravah in objektih in tako poskrbeli, da je po končanem dopustu proizvodnja spet normalno stekla. Ob zaključku teh del smo si organizirali piknik, ki smo ga obogatili z raznimi športnimi in družabnimi igrami.«
Na letošnjem srečanju so se zbrali sodelavci, ki so bili zaposleni v tovarni kot vzdrževalci v različnih obdobjih. Najstarejša med njimi sta bila 87-letni Anza Zakonjšek in leto mlajši Miha Stergar, nihče od udeležencev pa ni bil mlajši od 40 let. Srečanja se je udeležila približno polovica od 150 povabljenih, trideset pa je žal že pokojnih.
Spomin na nekdanje čase je obudila tudi priložnostna razstava fotografij. Druženje je bilo zelo prijetno, vsi pa so navdušeno sprejeli odločitev, da se drugo leto ponovno srečajo. D. N.
Komenda in vitezi nekoč
Obudili nekdanji praznik
Prvo srečanje vzdrževalcev nekdanje TT Prebold
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: BROOKE-ŽALEC-MARAJ-M-ZA-VAS.
Izžrebani nagrajenci: 1. Evelin Herman, Oničeva 5, Žalec; 2. Nina Grobelšek, Orova vas 1 b, Polzela; 3. Marjana Lesjak, Miklavž 12, Tabor. Nagrajenci prejmete nagrade v prodajalni BROOKE na Mestnem trgu 7 v Žalcu.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 8. novembra 2010. Izžrebanci prejmete vstopnice za jubilejni koncert Mira Klinca, ki bo v petek, 12.
' novembra, v Športni dvorani Vrana na Vranskem (Prvi izžrebani prejme 6. vstopnic, drugi 4 in tretji izžrebanec 2 vstopnici. _________________
Lovska učna pot Rinka	Še vedno težave s prodajo
Ob svetovnem dnevu varstva živali, 4. oktobru, je Občina Žalec v sodelovanju z Lovsko družino Žalec pri lovskem domu na Rinki slovesno predala namenu lovsko učno pot Rinka.
Ljubitelji živali in člani različnih organizacij po vsem svetu obeležujejo 4. oktober - svetovni dan živali s številnimi prireditvami. Sporočilo tega dne je zaščita, dobrobit in odgovoren odnos do živali. O tem so govorili tudi na prireditvi ob slovesnem odprtju pri Lovskem domu Rinka, kjer je zbrane nagovoril Aleksander Žolnir, vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec. Dobrodošlico je zbranim zaželel tudi predsednik Lovske družine Žalec Janko Stebernak, ki je podal nekaj informacij o samih dejavnostih pri urejanju poti. Zbrane pa je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu. Več o sami poti, o lovstvu in živalih pa je povedal načrtovalec pri Zavodu za gozdove Slovenije za lovstvo Peter Terglav.
Lovska učna pot Rinka je namenjena spoznavanju živali, ki živijo v naši neposredni bližini, in njihovega okolja. Predstavljeni so parkljarji, male zveri, poljska divjad, ptice in tudi okolje, v katerem živijo: gozd, gozdni rob, travnik, sadovnjak. Opisana je vloga lovcev in goz-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
FARMA, d. o. o.,
Podlog v Savinjski dolini 55, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
darjev pri ohranjanju okolja in zagotavljanju biološke pestrosti ter predstavljeni lovski objekti: lovska preža, krmišče, volj era, koruznica, strelišče, lovski dom z zbirko preparatov živali.
Učna pot je dolga 400 m in poteka v okolici Lovskega doma Rinka v KS Gotovlje. Namenjena je vsem generacijam, predvsem pa najmlajšim kot popotnica v življenje, ki naj bo naravi in živalim prijazno. Krožno pot označuje simbol lisice, ki je tukaj pogosta in med'divjadjo najbolj zvita in prilagodljiva.
Za opremo učne poti (10 večjih informativnih tabel in 7 manjših, pripravo tekstov in oblikovanje, promocijski material) je Občina Žalec namenila tri tisoč evrov. Strokovna izho-
Karli Cizej, član LD Braslovče, doma iz Šmatevža, je ponovno slavil, tokrat na državnem prvenstvu lovcev veteranov v Kočevju.
Že pred tem se je uvrstil v ekipo strelcev Savinjsko-koz-janske lovske zveze, ki je na državnem prvenstvu osvojila ekipno drugo mesto, braslov-ški veteran pa je zmagal v kombinaciji, streljanju na glinaste golobe in s kroglo. Cizej že deset let zapored na teh tekmovanjih zaseda najvišja mesta, dvakrat je postal tudi absolutni prvak. V celjski zvezi je sicer 43 lovskih družin in ta zveza se je uvrstila med tistih nekaj, ki so si na predtekmovanjih izborile pravico za nastop v Novem mestu. Različnih lovskih strelskih tekmovanj je v Sloveniji kar nekaj. Naš veteran je samo letos nastopil dvaindvajsetkrat, ko je tekmoval tako za člane kot
dišča sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje, in Lovska družina Žalec, namestitev informacijske opreme ter izdelavo lovskih učnih objektov pa je s prostovoljnim delom opravila Lovska družina Žalec.
Ob tej priložnosti so poskrbeli tudi za kulturni program, ki so ga pripravili učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje. Odprtja lovske učne poti pa so se poleg številnih gostov in lovcev udeležili tudi učenci POŠ Ponikva, učenci naravoslovnega krožka I. OŠ Žalec, kamor sodita tudi obe omenjeni podružnični šoli, in učenci II. osnovne šole Žalec. Pri odprtju lovske učne poti pa je sodeloval tudi rezbar in kipar Vinko Kovačec iz Podvina pri Žalcu.	D. Naraglav
veterane in na vseh posegel po dobrih uvrstitvah.	J. V.
El zkst.utrip@siol.net
S hmeljarskim likofom v Petrovčah, ki so ga pripravili Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Občina Žalec in Društvo hmeljarjev, hmelj-skih starešin in princes Slovenije, so se končale letošnje prireditve ob žalskem občinskem prazniku.
Na likof so povabili hmeljarje, hmeljske strešine in princese ter strokovnjake, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom. Zbrane je v petrovški dvorani Hmeljarskega doma KZ Petrovče najprej nagovoril župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da se za Občino Žalec spodobi, glede na to, da je središče Savinjske doline, ki je v Slovenji najbolj poznana po hmelju, da praznovanje svojega praznika začne z obi-
15. oktober, svetovni dan kmetic, smo v Preboldu popestrili s sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik Damjan Ratajc, in z odličnim predavanjem o jesensko-zimskih zasaditvah Igorja Škerbota s KGZS - Zavoda Celje.
Vse dejavnosti je organiziralo Društvo podeželskih žena Občine Prebold pod idejnim vodstvom Danice Uplaznik in KGZS, Zavoda Celje, Izpostave Žalec, ki je v ta namen že tretje leto pripravilo srečanje. Vabilu se je odzvalo veliko kmečkih in podeželskih žena, ki so s solzami v očeh prisluhnile bogati pridigi, namenjeni kmetici, ženi, ki spoštuje naravo, odgovorno in skrbno obdeluje zemljo, varu-
ranjem hmelja na star način in konča s hmeljarskim likofom. Večji del svojega govora pa je namenil tudi novemu Ekomu-zeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ga je od odprtja pa do danes obiskalo nekaj več kot 6 tisoč obiskovalcev, hmeljarjem pa je zaželel veliko uspeha pri premagovanju težav s prodajo hmelja. Osrednjo vlogo na likofu sta imela prejšnja hmeljarski starešina Oto Šporn in princesa Klara Četina, ki sta predstavila enoletno delo, v nadaljevanju pa sta se predstavila novi starešina Anton Rožič in princesa Maša Šporn. O letošnji podpovprečni letini pa je zbranim spregovorila specialistka za hmeljarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavo-
je družino in vzdržuje tradicijo kmečkega življenja in kljubuje industrijskemu načinu življenja. Župnik je pridigo zaključil s Slomškovo mislijo, naj dobri
da Celje, Izpostave Žalec, Irena Friškovec in poudarila, da bodo natančne količine letos pridelanega hmelja znane čez kak mesec. Društvo vsako leto najuspešnejšim hmeljarjem in tistim, ki imajo zasluge pri hmeljarjenju, podeli priznanja. Bronasto kobulo so prejeli Milan Lesjak, Drago Pinter, Vinko Zupanc in Danijel Žagar, zlato kobulo pa župan Občine Braslovče Marko Balant in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Uradni del se je končal z zabijanjem pipe v sod piva, ki sta ga opravila novi starešina Anton Rožič in žalski župan Lojze Posedel, nato pa je sledilo sproščeno druženje ob glasbi Ansambla Spekter iz Šempetra.	T. Tavčar
Bog blagoslovi delo pridnih rok, sveto mašo pa je obogatil cerkveni pevski zbor. Igor Škerbot, specialist za vrtnarstvo, je popestril dan s predavanjem o jesensko-zimskih zasaditvah na balkonih, oknih, vrtovih in grobovih. Poudaril je estetski in strokovni pristop gojenja okrasnih trajnic, čebulnic, avtohtonih in hibridnih enoletnic za še lepšo zunanjo podobo doma in potešitev duha kmečke žene. Kmetice smo dopoldan zaključile s prijetnim klepetom ob jabolčnem soku, kavi in domačem pecivu v Aninem domu v Preboldu z dogovorom, da se prihodnje leto na isti dan spet srečamo.
Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž., KGZS - Zavod Celje, Izpostava Žalec
+
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
■■	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	H
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	
	NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
■1	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57	■i
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Blestel med lovci - strelci
Savinjsko-kozjansko lovsko zvezo so na državnem tekmovanju zastopali (od leve proti desni) Janez Blažič (LD Skale), Stane Ivanšek (LD Jurklošter), Franc Žohar (LD Oljka Šmartno ob Paki), Karli Cizej (LD Braslovče), Miran Freitag (LD Dobrna), Jože Podgoršek (LD Oljka) in Ivan Sedminek (LD Tabor)
Letošnji dobitniki bronastih in zlatih kobul, predsednik komisije pri društvu Slavko Leskovšek ter letošnji hmeljski starešina Anton Rožič in hmeljska princesa Maša Šporn
Svetovni dan kmetic v Preboldu
PONUDBA:
-SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12 -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno«
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na teh: 700 06 30! Četrtek, 11. in 25. 11.2010.
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
UROŠ PREMIK Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
041 / 031 628 666
Mail: fQrdiolar@amall.com
www.fordsolar.si
SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA«
STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
Izolativna fasada:
10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00C/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00C/ M2
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,00C
Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno!
Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd)
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
FASADERSTVO
SLIKOPLESKARSTVO
tel./fax:03 705 33 44
www.slikopleskarstvo.
info@slikopleskarstvo.i
040 42 73 11
davor zagožen
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Prevozi vozil, kmetii delovnih strojev,...
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
PRAZNJENJE GREZNIC
tip površine	kupnina v
stanovanja stanovanja	EUR z DDV
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
li Garsonjera 29,87 m2 od 60.205,00
naprej
%! Enosobno od 47,97 m2 od 90.084,22
P I	naprej	naprej
www. modrp-tocka. si
^	I	VVVVVV.I I
madrarocKA
Dvosobno od 56,52 m2 od 103.398,61
naprej	naprej
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eurz DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
Investitor in prodajalec:
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o.
Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si
Sklepamo
vse vrste zavarovanj, varčevanj In naložb
posredujemo
vse vrste kreditov in ostalih bančnih storitev
uredimo
vam prepis osebnih vozil
GENERALI
računovodski servis
strokovno svetujemo
v primeru škod in nezgod
skrbimo za popoln servis
od sklenitve ponudb do poteka polic oz. pogodb
UH triglav
RS biro, d. o. o., PE, Ul. heroja Staneta 9, 3310 Žalec, tel.: 03 713 30 30, faks: 03 713 30 38, e-naslov: info@rs-biro.si
nudimo
vam poslovne in finančne storitve
Bliža se čas zaključnih računov,
Potrudili se bomo, da boste z izbranimi zavarovanji, storitvami in informacijami kar se da zadovoljni.
POKLIČITE NAS!
Ne veste, kako optimizirati davčno osnovo?
« VZAJEMNA
Predvsem pa ... ali želite hitro in uspešno računovodstvo?
MOJA
NALOŽBA
PISARNA: 03 620 81 52
GSM: 031 381490 - direktorica Claudija Hočevar E-MAIL: info@modra-tocka.si
RS Biro je rešitev za vas!
AKTUALNO: Nudimo pomoč pri sestavi projektov za RAZISKAVE in RAZVOJ
ŠE VEDNO 10-50 % POPUSTA NA VSA OČALA DO KONCA LETA 2010!
Z vami že 18 let
Vabi vas prijazna Optika Sintona
avtovleka
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
DELOVNI ČAS V pisarni:
OD PON. DO PET.: 08.00-18.00 OB SOBOTAH:	08.00-12.00
Na terenu:
VSAK DELOVNI DAN DO 20.00 URE ZVEČER
VARNOST
ZAUPANJE
STROKOVNOST
DOBRODOŠLI PRI MODRI TOČKI!
PE ŠEMPETER°Rimska c. 98a°SI- 3311 Šempeter v Savinjski dolini
KOT NAŠI STRANKI VAM LAHKO ZAGOTOVIMO:	
ee% bonus	pri avtomobilskem zavarovanju (ob že obstoječem 50 % bonusu)
20% popust	pri premoženjskem in podjetniškem zavarovanju
16% popust	na stalnost ali paket zavarovanj
10% popust	na plačilo z gotovino
1	SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad OPfllnil Dekorativni opleski IhÌ MjiSiw Izdelava izolacijskih fasad	
1	DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO	1
S	LIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. F	I.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.ferglav.si		
1 RTRD7FR Kl FPARCXVO	
IM MONTAŽA, D.O.O. /	
	
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 041 6go 023, 041 608 312.	Z vami že I
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREAT0NA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.	28 let *
Skromno in pošteno ste živeli v življenju, le delo in skrb ste imeli.
Skozi vse življenje ste boriti se znali, a v poletnem dnevu ste zaspali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, babice in prababice
ANTONIJE - TONČKE JURHAR
iz Pongraca 71/b (7.10.1916-2. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče ter za sv. maše.
Hvala pogrebcem, praporščakom ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči otroci: Verica, Jože, Štefka, Vikica ter vnuki in pravnuki
Smrt vzame življenje, ne more pa vzeti ljubečih spominov.
Z nami boš na vsakem koraku ...
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, botre in tete
MARIJE KRENKER
(20. 5.1921-7. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Ropotar in gospe Ropotarjevi za lepe besede slovesa.
Vsi njeni
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu lepih dni spomine.
(Dante)
V SPOMIN
1. novembra mineva tri leta, kar si odšel brez velikih besed, čisto potiho in zapustil veliko praznino v naših srcih
MARTIN KUDER
iz Levca 51, Petrovče
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči vsi tvoji domači, ki te močno pogrešamo
ZAHVALA
ROK NEMIVŠEK
iz Pongraca (26.1.1991-10. 9. 2010)
b prerani izgubi dragega sina, brata i vnuka Roka Nemivška se iskreno zahvaljujemo PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, pogrebni službi Ropotar, Godbi Zabukovica, govornici gospe Ropotar za govor ob odprtem grobu, gospodu župniku Viktorju Arhu iz Žalca, sosedu Dušanu in Franciju Otavniku za vso pomoč in vsem ostalim iz Marije Reke.
Zahvala vsem sosedom in ostalim krajanom iz Pongraca, Zabukovice in Griž.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvala tudi učencem griške šole, srednje šole iz Celja, kolektivu Blaj in kolektivu Zottel. Zahvaljujemo se vsem za darovano mašo in izrečeno sožalje.
Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: mami, ati, brat Tomaž, stara mama in ostalo sorodstvo
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Ko osmega oktobra so oglašali se zvonovi na Vranskem, v Kapli, v Podvrhu, na Čreti, prošnja izrečena v Berlinu.
A žal, noben zvon tebe, Tončka, prebudil več ni. Odšla si brez slovesa, niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
V SPOMIN
TONČKI HRASTOVEC
iz Prekope
(7. 5.1964-8.10. 2009)
Leto dni je, kar odšla si sama na pot neznano, tja, kjer ni skrbi in bolečin, a nam ostal je boleč spomin.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Za vse še enkrat hvala ti.
Hvala vsem, ki jo nosite v svojih mislih in ji prižigate luč spomina na mestu njenega večnega počitka.
Vsi njeni najdražji
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo pet let od boleče izgube naše drage
MARTINE JEGRIŠNIK, roj. METLIČAR,
iz Zabukovice
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njeni
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.
(Malčka Tamše)
ZAHVALA
V 98. letu smo se za vedno poslovili od našega ATA
FRANCA PRIVOŠNIKA
iz Šempetra
Hvala vsem, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem.
Vsi njegovi
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela!
(Dragica)
V SPOMIN
dragi ženi, mami, babici, sestri.
DRAGICI NARAGLAV
Minevata dve leti žalosti in spomina na dan, ko smo se za večno poslovili od tebe, od tvojega nasmeha, iskrenih oči, tvoje ljubezni, tvojega velikega srca in vsega, kar te je plemenitilo, bogatilo in te delalo veliko. S svojo skromnostjo, delavnostjo, požrtvovalnostjo, ljubeznijo, neizmerno čustvenostjo in voljo do življenja si bila človek z veliko začetnico. Zgled za mnoge in vse nas, ki nam je bilo dano živeti s tabo.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in se je spominjate. Ohranite jo v spominu takšno, kot je bila, kot ste jo poznali in imeli radi!
Vsi njeni
Ze peto leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
Ni ure, ni dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
ALEŠU PADRU
iz Migojnic
15. oktobra je minilo pet let, ko je mnogo prezgodaj odšel od nas.
Neizmerno ga pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi, ki ga imamo radi
Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela, pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.
Zdaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, atija, starega ata, pradeda, brata in strica
EDVARDA KRKA st.
iz Matk, Grajska vas . (13.9.1933-20.9.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter sodelavcem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji življenjski poti.
Posebna zahvala družinama Ramšak in Zakonjšek, ki sta našemu atiju nudili pomoč in mu s pozornostjo krajšali čas. Hvaležni smo osebju Doma upokojencev Polzela, ker ste mu v času njegove bolezni pomagali in lajšali bolečino.
Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu in opatu Marjanu Jezerniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Magdi Šalamon za tople besede slovesa, MPZ Savinjski zvon, Pihalnemu orkestru Prebold, zakoncema Žveplan, organistki Neli Zidar, trobentaču Galu Kosu za ganljivo odigrane in odpete pesmi.
Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, cvetličarnama Boža in Fric - Ramovš ter članom PGD Šempeter, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
GSM: 070/826-323 040/721-827
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in dedija
FRANCA ROJNIKA
iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru (16. 2. 1922-3. 10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala tudi zdravnici dr. Majcenovi in primariju dr. Vogi za dolgoletno uspešno zdravljenje, društvu ALEGRA za nego na domu ter patronažni sestri Tatjani Vrbnjak za zdravstveno oskrbo med boleznijo.
Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, pevcem pevskega zbora ZVON in pogrebni službi Ropotar za opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: sin Lojze z otroki in hči Anica z družino
Ni dneva minilo, da se oko ne bi orosilo ob misli nate.
v SPOMIN
24. oktobra je minilo pet let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi
BOŠKO VESELINOVIČ
iz Založ
(16. 10. 1950-24. 10. 2005)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče ter mislite nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi žene, drage mame stare mame in babice
MARIJE BORŠIČ
iz Žalca
(14. 3. 1926-27. 8. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož Bernard, sin Milan z Metko, vnuk Andrej, vnukinja Špela in pravnukinja Ula
*<«• r2 f	Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
i	V SPOMIN
28. oktobra bodo minila žalostna tri leta, odkar smo ostali brez ljubljene mame, babice, prababice, praprababice, sestre in tete
ŠTEFKE CIZEJ
iz Migojnic
(23.12. 1912-28. 10. 2007)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICffRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
V SPOMIN
Nepričakovano je sklenil svojo življenjsko pot
MARJAN ROŽIČ
z Brega pri Polzeli (13. 9. 1931-2. 10. 2010)
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in z nami sočustvovali.
Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in sin Zoran z družino
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
TILKE MARKOVIČ
iz Žalca
(12. 2. 1925-6. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, njej pa podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu Henriku Krajncu za govor, pevcem Moškega pevskega zbora Gotovlje in pogrebni službi Ropotar. Zelo jo bomo pogrešali.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.
Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, dedka, pradedka in brata
FRANCA VENGUSTA
iz Studenc
(13. 2.1939-24. 9. 2010)
Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za izkazano sočutje, pomoč in izraze sožalja. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iz srca zahvaljujemo.
Žalujoči: hčere Pavla, Stanka in Olga z družinami ter sin Toni
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. novembra 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi življenjske sopotnice, mame, stare mame, sestre in tete
SILVE JAUŠOVEC
iz Žalca
(10. 11. 1939-30. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo dr. Poloni Sagadin, zdravstvenemu osebju Oddelka za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje za vso skrb in nego pri zdravljenju, osebju Žalskih lekarn, Urški Flajs in dr. Andreju Strahovniku za vso pomoč in nasvete. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in ker ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Branku Zemljaku, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: Jože ter sin Dani in hči Mirjana z družinama
Življenjsko pot je sklenila naša nekdanja dolgoletna sodelavka
gospa SILVA JAUŠOVEC.
Ohranili jo bomo v spoštljivem spominu.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v naših srcih sonca ni, čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, tvoja beseda še živi, povsod te čutimo mi vsi...
... med nami si!
ZAHVALA
FRANC KOVČE
(12- 8. 1948-8.9. 2010)
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Še posebej bi se radi zahvalili lovcem Lovske družine Tabor in ostalim lovskim tovarišem, gasilcem, pevcem, rogistom, trobentaču in govornikoma za besede - vse so globoko segle v srce. Hvala tudi vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Močnejša kakor smrt je ljubezen!
Žalujoči: žena Majda, hči Ksenija, sin Gregor s Katjo in vnukinjo Emo
'o bolezen kruta v življenje je prišla, pobrala moč je in te premagala, daj tam počivaj, kjer ni več gorja i nobena bolečina ne stiska ti srca.
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila
TEREZIJA - CVETI VOGLAR
nazadnje bivajoča v Zabukovici 174 (22. 9. 1943-24. 9. 2010)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Grižah.
Posebna zahvala kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje v času zdravljenja njene bolezni. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala pevcem in govorniku. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: prijatelj ter ostalo sorodstvo
Poučni sprehod s policisti
Zmagovalci drugega kroga praznovali
Prvošolci opazujejo in spoznavajo prometne poti
Vsako jesen se odpravijo prvošolci na poučni sprehod, kjer opazujejo in spoznavajo prometne poti v okolici šole. Spoznavajo pravila varne hoje: skupinske, ob odrasli osebi, po pločniku, kjer ni pločnika ...
Tako so tudi letos učenci 1. razreda OŠ Braslovč skupaj z učiteljicama spoznavali pomen varnega obnašanja v prometu. Za še večjo varnost pa sta poskrbela policista Uroš in Damjan. Ob njunem budnem očesu so se učenci učili samo-
stojnega prečkanja ceste na prehodu za pešce. Spoznavali so tudi pomembne prometne znake v okolici šole, spregovorili pa so tudi o pomenu vidnosti v prometu, še posebno o nošenju rumene rutice in uporabi kresničke.	T. T.
Utripali v jesenskem živžavu
Čebelar Stanko Novak je z medenimi izdelki pripomogel do znanja o premagovanju jesenskih težav
Jesenski čas je postregel z‘ različnimi dobrotami, ki so jih občudovali mnogi, na jesensko tržnico pa prinesli tudi otroci Vrtca Polzela.
Na izvirnih stojnicah so razstavili posamezne pridelke, nato pa so jih v igralnicah pripravili za obed. Stiskali so jabolka, ribali
zelje, luščili fižol, delali regratovo solato s fižolom, poskušali buče in semena, ličkali in luščili koruzo ter pekli krompir. Pri tem so jim pomagali tudi starši. Romana Turnšek je prikazala dobrote z njihove kmetije - mleko in mlečne izdelke, Stanko Novak pa je z medenimi izdelki pripo-
mogel do znanja o premagovanju jesenskih težav. Otroci so razigrano ustvarjali, plesali, jedli in pili sveže stiskan jabolčnik ter se veselili v družbi svojih vzgojiteljic in ravnateljice Valerije Pukl, ki si je vzela čas tudi za najmlajše. Celotno dogajanje so popestrili otroški izdelki in plakati. T. T.
Braslovški SDje zmago svojega kandidata Branimira Strojanška proslavil v lokalu vodje volilnega štaba Boštjana Kragla
Vesela družba pri ribniku v Miklavžu se je minulo nedeljo veselila zmage Vilka Jazbinška pozno v noč
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
S 03/712 12 80 EE3 zkst.utrip@siol.net
1 <	»
	
1	g t : “ t *
	
Slikar Stane Jakše je novemu županu Žalca Janku Kosu naslikal portret
Jubilejni 150. lunohod
Maček in jež prijatelja
Na tradicionalnem pohodu lunohodcev
V petek se je pozno zvečer kakih sedemdeset pohodnikov ob polni luni podalo na tradicionalni pohod s Polzele na Goro Oljko. Na Polzeli že namreč od leta 1998 društvo upokojencev združuje lunohodce, ki se ob
vsaki polni luni pozno zvečer podajo na nočni pohod na Goro Oljko.
Pri tokratnem jubilejnem lu-nohodu so se polzelskim luno-hodcem pridružili tudi ščipohod-ci s Ptuja, ki so praznovali 120.
ščipohod. Pred pohodom so si ogledali obnovljeni Grad Komenda in muzej traktorjev Ernesta Obermajerja, nato pa z luno osvetljeni krenili Gori Oljki naproti. S pohoda so se na Polzelo vrnili v zgodnjih jutranjih urah. T. T.
V deželo je že pred dobrim mesecem prišla jesen. Narava se odeva v čudovite jesenske barve. Ljudje pobiramo in nabiramo jesenske darove. V gozdu ne manjka kostanja in gob, v naših sadovnjakih
smo bili obdarjeni z raznim sadjem. Še posebno so bile letos radodarne jablane.
Njih se je razveselil tudi boter jež, ki je že kar udomačen in zimo preživi v svojem domovanju sredi sadovnja-
ka. Medtem ko se sladka z okusnimi plodovi jablan, se večkrat sreča tudi z domačim mačkom. Takšno srečanje smo opazovali tudi mi in nastala je simpatična fotografija.	D. N.