Gozdarski vestnik Letnik 58, številka 9 Ljubljana, november 2000 I N 0017-2723 1 UDK 630 * 1/9 Tematska številka ~M~~"' Gozdno Jemenarstvo in evesnicarstvo: od sestoja do sadike ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Vecna pot 2, 1000 Ljubljana E-mail: Gozdarski.vestnik@gov.si tel.: Ol 2571-406 1/4em ~ Ut ~OSiO~.._tS'\0-K{)C.C.,.~ 5[M.[ ..._14R S'o<.• (IK(IL I~ ~"1 ~Al; -:, iC.:~·~.~:3,.1(~~,~c~Cl~· 1 jev (BRINAR 1961) ter izdelana je bila podrobna karta razmejitve semenskih okolišev (slika 1 ). Kas­neje so bili semenarski okoliši razdeljeni še na višin­ske pasove. Razdelitev Slovenije na semenarske okoliše je dobila tudi pravno veljavo v Zakonu o semenu in sadikah (1973): Gozdno seme in sadike se smejo uporabiti samo v mejah višinskih pasov in semenskih okolišev, kjer je bilo gozdno seme pridelano. Leta 1993 je Ma~an Zupancic predlagal podro­bnejšo fitogeografsko delitev Slovenije kot najprimer­nejši temelj za novo razmejitev proveniencnih obmo­cij, na podlagi katere je predlagal tudi šest prove­niencnih obmocij, razdeljenih na posamezne višin­ske pasove. Vendar Zakon o semenu in sadikah ter dodatni predlog v praksi nista bila uresnicena . V casu prve revizije semenskih sestojev v tetih 1982-1985 se je za potrebe semenarstva uveljavila razdelitev Slovenije na semenarske enote (PAVLE 1987). Semenarska enota je skupina podobnih goz­dnih združb, na enaki maticni podlagi (karbonatna, silikatna) in v istih višinskih pasovih (0-399 m, 400-699 m, 700-999 m, >1 .000 m). Reprodukcijski material, nabran znotraj dolocene semenarske enote, se lahko uporablja samo v tej semenarski enoti. Semenarske enote niso geografsko zaokro­žene celote, ampak so razdrobljene po Sloveniji. Semenarska enota se doloci za vsako mesto nabi­ranja oziroma sadnje in setve posebej . Semenar­ske enote so dolocene za posamezno drevesne vrsto oziroma skupino dreves nih vrst. Razdelitev na semenarske enote se je nato v praksi uporabljala do danes, na tej podlagi je izdelana tudi druga revizija semenskih sestojev (PAVLE 1997), vendar je ta raz­delitev neprimerna za kartno predstavitev provenien­cnih obmocij in težavna zaradi velike razdrobljenosti na terenu. 5 PREDLOG RAZMEJITVE PROVENIEN­ CNIH OBMOCIJ 5 PROPOSAL FOR DELIMITATION OF REGIONS OFPROVENANCE Zaradi pridruževanja Slovenije EU moramo v skladu z direktivami EU o gozdnem reprodukcijskem materialu Slovenijo razdeliti na proveniencna obmo­cja . Predlagamo, da se delo na tem podrocju nada­ljuje v smeri, ki jo je zacrtal Wraber leta 1950, izpo­polnila M. Pavle (1987) in ki naj bi bila nato izpo­polnjena na osnovi nove fitogeografske razdelitve Slovenije (ZUPANCIC Mitja 1 ŽAG.A.R 1995) in izde­lana za posamezne vrste na osnovi populacijskoge­netskih raziskav. Podobna delitev na osnovi ekolo­ško sorodnih obmocij je sprejeta v nekaterih drugih evropskih državah, npr. v Nemciji (BML 1999). V nadaljevanju na kratko predstavljamo novo fitogeo­grafsko delitev Slovenije. Kutnar. L., Zilnlk, S l>Urinsektencc (Anamerentoma und Thysanuroidea), die »Geradflugler« {Orthopteroidea und Amphibiolica), die »NetzfiOglerlogy and Zoology, 29, 4, s. 326-329. PARDATSCHER, G., 1977. Plant Protection with Garden Conifers (1); (2). Besseres-Obst., 22, 2; 3, s. 29-30. PATOCKA, M., 1980. Die Raupen und Pupen der Eichenschmetterlinge Mitteleuropas.-Monographien z. angew. Entomol., 23, 188 s. PREE, D. J. 1 SAUNDERS, J. L., 1972. Chemical Control of the European Pine Shoot Math. Journal of Economic Entomology, 65, 4, s. 1081 -1085. RASHEV, S., 1988. Control of Root-eating Pests in Forest Nurseries and Plantations in Eastern Bulgaria.-Gorsko Stopanstvo, 44, 5, s. 17-18. SHIRVANI, M., 1986. Studies on the Biology and Control of the Thuja Mining Math (8/aslofere fhuie/fa Packard), (Lep. Argyrestiidae) in Austria.-Pflanzenschutzberichte, 47, 2, s. 1-12. SCHREAD, J. C., 1971. Control of the Eastem Spruce Gali Aphid.-Circular, Connecticut Agricultural Experimenlal Station, No. 242, 5 s. SCHMUTZENHOFER. H., 1975. Sawflies lnjurious to Forests in Austria , Part l. Acantholyda erythrocepha/a.-Centralblatt fOr das Gesamte Forstwesen. 92, 1. s. 1-8. SCHOLZ, D. /WULF, A., 1998. Id eas for Selective Combaling Strategies of lnsect Pests of Amenity and Forest Trees by Stem Application of Systemic Pesticides.-Gesunde Pflanzen. 50, 1, s. 1-6. SCHWENKE, W., 1972. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 1, WGm1er, Schnecken, Spinnentiere, TausendfOssler und hemimetabole lnsekten.-Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, 464 s. SCHWENKE, W., 1974. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 2.-Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 315-319. SCHWENKE, W., 1978. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 3.-Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 109-125. SCHWERDTFEGER, F., 1970. Die Waldkrankenheiten. lnsekten.-Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 141-254. SIKHARUUDZE, A. M .. 1975. Biling Pests of Tung and Their Control.-Subtropicheskie Kultury. 1975. No. S, s. 71-76. STARY, B., in sod., 1988. Atlas of lnsects Beneficial to the Forest Trees. Volu me IJ.-Elsevier. Amsterdam-Oxford-New York-Tokyo, 100 s. TITOVŠEK, J ., 1992. Gradacije hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu.-Gozd. vestn., 50, 9, s. 386-393. TITOVŠEK, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Sloveniji.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 43, s. 31-76. VENTURI, F., 1974. A New Threat to our Plane Trees: the American Lace-bug Corythuca ciliata Say.-Frustula-Entomologica, 12, 1, 9 s. VERENINI, M., 1984. The Poplar Pests Cryptorrhynchus lapathi L. and Saperda carcharias L.-lnformatore Fitopatologico, 34, 6, s. 31-34. WEISS, M., 1977. On the Effects of Dimilin on the Adults and Eggs of the Al der Leaf Be elie, Agelasfica alni L. ( Coleopt. , Chrysomelidae ).­Anzeigerfur Schadlingskunde Pflanzenschutz Umweltschutz, 50, 11, s. 161-164. WINTER, T. G. 1 SCOTI, T. M., 1977. Chemical Control of the Pine Shoot Math. Rhyacionia buoliena (Denis and Schiffermuller) (Lepidoptera: Tortricidae) in Seed Orchards in Britain.-Forestry, 50, 2, s. 161-164. WOUTERS, L. A., 1979. Control of Sciapteron [Paranthrene) tabaniformis Larvae in Poplar Nurseries.-Populier, 16, 2, s. 39-40. --, 1986. Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov ln objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin, Ur. l. SFRJ. št. 52, s. 1542-1588, popr. št. 3, 1987. -, 1994. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin-ZZVR, Ur. l. RS, š\.82, s. 5073-5088. -, 1996. Seznam karantenskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji, Ur. l. SRS, št. 386, s. 3281-3301 . -, 1999. Prirocnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Rei)Ubliki Sloveniji, RS, MKGP, 550 s. ._ _____ S_t_r __ okovne razprave GDK: 232.322 : 114.2 Ura na ·i.l nj r-do rtnosti ta l 111 1n ' ' ra lne prchranj nosti sadik v gozdn ih dre ·esnicah Pnrnoi SP\ JU Cl *. i\·til11.:j 1 IJ 'li' b:vlecek: Simoncic, P .. Urbancic , M.: Uravnavanje rodovitnosti tal in mineralne prehranjenosti sadik v gozdnih drevesnicah . Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenšcini, cit.lit. lO . S pedološkimi pregledi in analizami vzorcev tal. listia in iglic sadik ugotavljamo lastnosti tal in zmesi ter prehranjenost sadik v gozdnih drevesnicah. To poznavanje nam omogoca, da z gnojenjem in drugimi ukrepi uravnavamo reakcije tal in zmesi, njihovo humoznost in preskrbljenost rastlin s hranili. Vzdrževanje rodovitnosti tal je eden od najpomembnejših pogojev za optimalno rast in razvoj sadik gozdnega drevja v drevesnicah . Kljucne besede: gozdna drevesnica, rodovitnost tal, prehranjenost sadik, pedološki pregled, analiza tal, analiza listja. analiza iglic, gnojenje. UVOD Vzgoja in proizvodnja sadik gozdnega drevja v dre­vesnicah sta odvisni od številnih dejavnikov. Med naj­pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešno rast sadik gozdnega drevja, uvršcamo rodovitnost tal in drugih rastnih substratov, ki se uporabljajo v drevesni­cah. Rodovitnost je tista osnovna lastnost tal, ki rastli­nam omogoca, da so preskrbljene z vodo, hranili in zrakom, in jim daje oporo za rast in razvoj. Rodovit­nost tal združuje osnovna nacela biologije tal, kemijske procese v tleh in fizikalne lastnosti tal. Lastnosti tal, kot so reakcija tal, vsebnost organske snovi in rastlinskih hranil, kationska izmenjalna sposobnost mineralov glin in organske snovi, tekstura tal (delež gline, melja in peska), biološka aktivnost tal skupaj z lastnostmi drugih rastišcnih dejavnikov (podnebne razmere, mati­cna podlaga, mikrorellef, biotski dejavniki -bolezni, škodljivci, pleveli, clovekovo obdelovanje tal idr.), vplivajo na prehranjenost, rast in razvoj sadi.k v goz­dnih drevesnicah. Vzgoja in proizvodnja sadik v drevesnicah sta do dolocene mere primerljivi s proizvodnjo njivskjb kultur v kmetijstvu, saj moramo, da zagotovimo ush·ezne razmere za rast sadik, tla obdelovati in ustrezno gno­jiti. Z oranjem, rahljanjem, drobljenjem in ravnanjem izboljšujemo fizikalne lastnosti tal. Z gnojenjem tlem in drugim rastnim substratom dodajamo rastlinska hra­nila. Sadike lahko dognojujemo tudi prek listja in iglic * dr. P. S .. univ. dipl. inž. les., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljub­ljana, SLO * M. U., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljub­ljana, SLO gozdnih sadik s foliamim gnojenjem. Da preprecimo škodljive biološke vplive, z biocidi razkužujemo tla, rastne substrate, seme in sadike. Seme gozdnega drevja sejemo na gredice s tlemi ali pa v lehe ali zabojnike, ki vsebujejo posebne rastne substTate, pripravljene na razlicne nacine . Na ptimer v lehah za vzgojo smrekovih sej ank, pripravljenih po izvimi Dunemannovi metodi, je rastni substrat sestavljen iz smrekovih iglic, goz­dnega humusa in kremencevega peska ali iz podobnih sestavin. Po enem ali dveh letih sejanke obicajno pre­sadimo na dn.tgo gredico, da imajo dovolj prostora za nadaljnjo rast in razvoj do izkopa. 2 RODOVITNOST TAL IN PREHRANJENOST SADIK 2.1 Nacela spremljanja rodovitnosti tal v gozdnih drevesnicah Za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal v gozdnih drevesnicah in za uspešno proizvodnjo sadik gozdnega drevja je priporocljivo v drevesnicah redno izvajati: -pedološke preglede tal in substratov s kemijskimi in fizikalnimi analizami talnil1 vzorcev; -preiskave prehranjenosti sadik gozdnega drevja z ana­lizami listja in iglic sadik; iglavce praviloma vzor­cimo v obdobju mirovanja vegetacije, listavce in macesen pa tik pred jesenskim odpadom listja ozi­roma iglic; -spremljanje zdravstvenega stanja, rasti in izgleda sadik; tako nas npr. nenonnalna barva (dolocimo jo lahko z barvnim atlasom), prevelika rast (ki povzroci obcutljivost na pozebe) ali tršatost sadik opozori na neskladno prehranjenost sadik. GozdV 58 (2000~ 9 Na osnovi analiznih podatkov o tleh in prehranjeno­sti sadik gozdnega drevja z ukrepi uravnavama reakcije tal in zmesi, njihovo hu moznost in prehcanske razmere ter vzdržujemo rodovitnost tal. Ti ukrepi morajo biti nacttovani in izvedeni tako, da z njimi ne onesnaŽil­jemo podtalnice. V preglednici 1 so prikazane razlike v prebranjeno­sti sadik z razlicno obarvanostjo krošenj, vzgojenih na gredicah Gozdarskega inštituta (prirejeno po Urban­cicu iu Eleršku, 1994). Vzorci temnozelenih iglic so imeli v povprecju zelo veliko vsebnost dušika (N) in veliko vsebnost kalija (K) in kalcija (Ca), v vzorcih iglic bledozelene do rumene barve pa je bilo teb hranil manj. 2.2 Metoda pregleda tal gozdnih drevesnic in ugotavljanja preskrbljenosti gozdnih sadik s hranili Pedološki pregled gozdne drevesnice praviloma obsega vzorcenje talnih vzorcev, pripravo in laborato­rijske analize vzorcev ter vrednotenje analiznib rezul­tatov. Vzorcenje tal praviloma opravljamo konec jeseni, ko je zakljucena vecina del, ki vplivajo na tla, in ko je koncana rast poganjkov. Izjemoma opravimo vzorcenj e v zacetku pomladi naslednje leto, in sicer v primeru, ko jeseni tla prekmalu zmrznejo. Na terenu razme­jima zemljišce drevesnice na površine, ki so po nacinu obdelave in uporabe homogene. Vecina tako izlocenih ploskev ima obliko pravokotnika ali trapezoida. Posa­mezne talne vzorce nabiramo v enakomernih medse­bojnih razdaljah v smeri diagonal teh likov. Pri tem uporabljamo polkrožno sondo, ki sega 20 centimet­rov globoko. Tako odvzete posamezne talne vzorce ornice za vsako izlocena ploskev posebej združimo in nato dobro premešamo. Tako sestavljen povprecen talni vzorec predstavlja lastnosti tistega dela tal na plos­kvi, v katerem koreninijo sadike. Na podoben nac in odvzemamo tudi vzorce zmesi iz leb, pripravljenih po Dlmematmovj metodi, in iz drugih rastnih substratov. Vzorce listja in iglic sadik odvzemamo na vec mestih v smeri diagonal ploskve. Vzorce za analize nabiramo pri smrekovih sadikah obicajno tako, da petim zaporednim (smrekovim) sadikam iz srednje vrste posajenih sadik na vsaki gred ici ploskve z najvi­šjega vretena odšcipnemo po en glavni stranski poga­njek tekocega leta. Tako nabrani smrekovi poganjki tekocega leta so za vsako ploskev združeni in njihove iglice predstavljajo povprecen vzorec iglic za to povr­šino. Povprecnim vzorcem tal in zmesi v laborat01iju dolocamo: pH-vrednosti v destilirani vodi (H20), kalijevem kloridu (KCI) ali kalcijevem kloridu (CaCl2) , vsebnosti organskega ogljika (Corg), celo~ kupnega dušika (N), organske snovi (humusa), 101 og lj ikovo-dušikova razmerja (CIN), vsebnosti rastli­nam dostopnega kalija (K), fosforja (P) in magnezija (Mg). Povprecrum vzorcem listja in iglic sadik dolocamo vsebnosti dušika (N), fosfo~a (P), kalija (K), kalcija (Ca) in magnezija (Mg). V posameznih primerih dolo­camo še žveplo (S) in izbrana sledovna hranila (B , Mn, Zn idr). Laboratorijskemu delu sledi vrednotenje rezulta­tov. Koncno porocilo mora vsebovati opis terenskega in laboratorijskega dela, skico drevesnice z vrisanimi legami preiskanih površin, pregled rezultatov labo­ratorijskih analiz, opis talnih razmer, lastnosti zmesi in prehranjenosti sadik ter predloge za gnojenje in dmge ukrepe za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal in zmesi. 2.3 Vrednotenje izsledkov analiz talnih vzorcev in vzorcev listja in iglic sadik Analizni podatki o kemicnih lasmostih tal, zmesi ter listja i.u iglic sadik so osnova ocene primernosti tal za uspešno rast in razvoj sadik gozdnega drevja. Pri njihovem vrednotenju uporabljamo razrede primemo­sti, ki so bili narejeni na osnovi pregleda tuje in doma ce literature. Pri tem se zavedamo in skušamo upošte­vati, da je dostopnost mineralnih hranil odvisna tudi od drugih kemicnih, fizikalnih in bioloških lastnosti tal ter njihovih interakcij. Od deleža gline in organske snovi v tleh je npr. odvisna razpoložljivost hranil v obliki kationov (Ca2~ , Mg2+, K+, NH4 "'),medtem ko Fe, Al in Pr~·gk lnt,.t 1 Povprecne vsebnost-i mineralnih hranil v enoletnih iglicah smrekovih presajenk Barva iglic število Povprecne vsebnosti mineralnih branil v vzorcih iglic(%) smrekovih sadik sadik c N p Ca Mg K Na Temnozelena 222 53 2.14 0.25 1.12 0,13 o 74 O ,Il Zelena 521 52 1,71 o 23 1,06 0,16 0.62 0.11 Bledozelena 1 rumena 59 51 1,39 o 21 0,79 0,14 0,51 0,08 V se sadike skuoai 802 52 1.80 023 1.06 o 15 0.65 O,ll GozdV 58 (2000) 9 pH 4 6 ~---------1 ~ -~:!~13~ -:e:~ Ca oksidi vplivajo na dostopnost anionov PO/. SOd 2-idr. Topnost vecine mikrohranil v tleh pa je odvi­sna· od reakcije tal in vsebnosti organske snovi. Na skici 1 so prikazane dostopnosti hranil pri razlicnih pH-vrednostih tal. Optimalna pH-vrednost tal se raz­likuje tudi glede te-ksture tal. Ce so tla lažja in imajo vec humusa, je reakcija tal optimalna pri nižjih pH·vrednostih. Za zemljišca, ki so namenjena sadikam listavcev, so optimalne vrednosti pH v 1 N K Cl vecinoma okoli 6. Podatke o reakcijah tal, ki so namenjena proizvodnji srnrekovih sadik in podobnih acidofilnih drevesnih vrst, pa ocenjujemo po razredih, prikazanih v preglednici 2. Podatke o odstotnih deležih organske snovi v vzorcih tal ocenjujemo po razredih, prikazanih v preglednici 2. O preskrbljenosti tal z dušikom sklepamo na osnovi rezultatov analiz, ki so podani z odstotnimi deleži sku· pnega dušika v vzorcih (preglednica 2). Ti podatki sicer ne dajejo tocne podobe preskrbljenosti, saj je dušik v tleh vecinoma v organski obliki in ga je razmeroma malo v rastlinam dostopnih neorganskih oblikah. Ras­tlinam dostopne oblike dušika predstavljajo manj kot 2 % celokupnega dušika v tleh. Dostopnost dušika iz organske snovi v tleh je odvisna od procesa minerali· zacije dušika v anorganske oblike, v amonij in nitrat. Ta stanja dušika se lahko med letom spreminjajo. Vendar vecji odstotek dušika praviloma pomeni tudi boljšo preskrbljenost s tem hranil om. Za drevesnicarsko pro­izvodnjo so primerna tla, ki vsebujejo od 3 do 8 % organske snovi, razmerje CIN pa naj bi ob ustrezni preskrbljenosti z dušikom (> 2,2 %) ne bilo vecje od 26. Iz razmerij med organskim ogljikom in skupnim dušikom (CIN) sklepamo o obliki humusa v analizi­ranih tleh in zmeseh. Humus v obliki sprstenine ima vrednosti CIN vecinoma pod 15, v obliki prhlinaste sprstenine od 15 do 19, v obliki prh line od 20 do 25 in v obliki surovega humusa nad 25 . Rastlinam dostopni magnezij obravnavanim vzor­cem tal in zmesi dolocamo po Schacbtschabelovi metodi. Za po AL-metodi ugotovljene rastlinam dos­topne kolicine kalijevih in fosfmjevih spojin v tleh veljajo mejne vrednosti, prikazane v preglednici 3. V preglednici 4 prikazane vsebnosti hranil v tleh, v rastlinah na splošno in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke oz. listju bukve so povzete iz stro­kovne literature (GUSSONE 1964, SIMONCIC 1997, STEFAN in sod. 1997, LARCHER 1995). Pregledni a ~: Vrednotenje reakcij tal ter oskrbljenosti tal z organsko snovjo in dušikom po razredih primernosti za rast in razvoj sad ik gozdnega drevja (URBANCIC 1991) Reakcija tal je pri vrednostih pH v lNKCI: Oskrbljenost tal z organsko snovjo je: Oskrbljenost tal z dušikom je: (%) Optimalna 4,5 do 5,5 dobra 3-8% slaba _pod O,f4 Prekisla pod 4,5 slaba pod3% dobra 0,14-0,35 Premalo kisla nad 5,5 bogata nad 8% bogata nad 0,.35 GozdV 58 (2000) 9 l'r~glcJn i ca ~ : Vrednotenje preskrbljenosti tal z rastlinam dos­topnim magnezijem (Mg) ter kalijevimi CK.O) in fosforjevimi (P p) spojinami po razredih primernosti za rast m razvoj sadik gozdnega drevja Pre-Skrbljenost tal z rastl inam dostopnim magnezijem, kalijem Mg K., O PPs in fosforjem je: (mg/100 12 tal) Slaba pod4 pod 7 pod 3 Srednja 4-7 7-t 2 3-9 Dobra 8-12 13-25 10-15 Bogata nad 12 nad 2S nad 15 3 VRSTE GNOill IN NACELA GNOJENJA Gnojila se dele v organska in mineralna (rudnin­ska). Od organskih gnojil se v gozdnih drevesnicah uporabljajo predvsem hlevski gnoj, kompost, šota in podorine (t. i. zeleno gnojenje). Z njimi uravnavama delež humusa v tleh in so tudi vir rastlinskih hranil. Od vsebnosti in oblike humusa so odvisne tako kemicne kot tudi fizikalne lastnosti taL Najbolj ugodna je spr­steninasta oblika humusa. Sprstenina povezuje delce tal v strukturne skupke, s cimer se izboljšuj eta zracnost in vodopropustnost tal. Ima veliko adsorpcijsko sposo­bnost za vezanje vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem izboljšuje vodno kapa­citeto in je pomemben trajen vir hranil za rastline. Uspešna rast in razvoj sadik sta zelo odvisna od ustrezno velike harmonicne preskrbljenosti tal ali drugih ras tnih substratov z rastlinam dostopnimi duši­kovimi, kalijevimi, fosforjevimi in magnezijevimi spo­jinami. Ta hranila potrebujejo rastline v najvecjih koli­cinah . Njihove deleže v tleh uravnavama predvsem z dodaj anjem ustreznih mineralnih gnojil. Na fotografi­jah l in 2 sta prikazani smrekovi sadiki, prva z opti­malno (17 mg N/g suhe snovi) in druga s pomanjkljivo (8,4 mg N/g s. s.) preskrbljenos~o z dušikom, ostala hranila (P, K, Ca in Mg) pa so v zadostni kolicini. Eno­stavna (enojna, posamicna) so tista mineralna gnojila, ki vsebujejo le eno izmed glavnih hranil: dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K). Sestavljena (kombinirana) mine­ralna gnojila vsebujejo dve ali vsa tri glavna hranila. Trohranili se imenujejo tudi NPK-gnojila. Specialna NPK-gnojila poleg dušika, fosforja in kalija vsebujejo še druga hranila (npr. magnezij, bor in druga mikrohra­nila). Uporabljamo tudi apnena, magnezijeva, mikro­hranilna gnojila. Glavna branila se tlem nadomešca in dodaja pred­vsem z NPK-gnojili. Ce se z NPK-gnojilom ne more pokriti vseh potreb po enem ali dveh glavnih hranilih v tleh, se manjkajoce kolicine v tleh praviloma nadomesti z enostavnimi mineralnimi gnojiti, lahko pa se jih doda sadikam gozdnega drevja neposredno preko listja in iglic s foliamimi gnojili. Nekaterih gnojil se ne more brez škode mešati med seboj. Reakcija tal vpliva na številne lastnosti tal in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, bumifikacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil in podobno. Dre­vesnice s tlemi, ki so se razvila na karbonatni maticni podlagi, imajo pogosto probleme s premajhno kislos­tjo tal in preveliko koncentracijo kalcija za optimalno rast in zdrav razvoj sadik smrek in drugih acido:filnih drevesnih vrst (URBANCIC 1991). Drevesnice s tlemi na nekarbonatni maticni podlagi imajo lahko probleme s preveliko kislostjo tal ter s pomanjkanjem kalcija in magnezija. Z ustrezno izbiro gnojil lahko uravna­varno reakcijo tal, saj nekatere vrste gnojil delujejo na tla bazicno , nekatere pa tla zakisujejo. Znižanje pH-vrednosti tal dosežemo z doslednim gnojenjem s fiziološko kislimi mineralnimi gnoji li pa tudi z uvaja­njem podorin. Tlem pa reakcijo zvišamo, ce dosledno uporabljamo gnojila, ki delujejo fiziološko bazicno, ali z apnenjem. Ce npr. tlem dodamo zmlet dolomit, jim zmanjšamo kislost in povecamo preskrbljenost z magnezuem. l'tcghlmcn. 4 Povprecne vsebnosti hranil v tleh, obmocja vsebnosti v rastlinah in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke ter listju bukve, izražene v mglg suhe snovi (s. s.) Hranilo Povprecne vsebnosti v tleh (g/kg s.s.) Obmocje vsebnosti za rastline (g/kg s.s.) Optimalna prehranj enost za smreko (mg/g s.s.) Optimalna prehranjen0st za bukev (rng/g s.s.) Dušik 2 12-75 12-17 18-25 Fosfor 0.8 0.1-10 l.0-2.0 1. 0-1.7 Kalij 14 1-70 3.5-9.0 5.0-10.0 Kalcij 15 ! 0.4-15 1 1.5-6.0 4.0-8 .0 Magnezij 5 1 0.7-9 1 0.6-1.5 1.0-1.5 Zveplo 0.7 0.6-9 -1.1 -1.3 Legenda: vrednosti so po vzete po Larcherju 1995 1 in po Ingestadu, Hi.ittlu, Bonneauju, Stefanu s sod. v Simoncic L 9972 GozdV 58 {2000} 9 'tiha 1. 2: Na levi fotografiji je smrekova sadika, ki ima vsebnost dušika v optimalnem obmocju ( 17,2 mg/g), na desni fotografiji pa smrekova sadika, ki je slabo preskrbljena z dušikom (8,4 mg Ig) (foto : Matej Rupel) 4 ZAKLJUCEK Sadike gozdnega drevja v drevesnicah potrebujejo za skladno prehranjenost, uspešno rast in zdrav razvoj dovolj rodovitna in ustrezno negovana tla. S pedolo­škimi pregledi ugotavljamo stanje tal in drugih rastnih substratov ter prehranjenost sadik. Ta spoznanja omo­gocajo, da lahko ustrezno vzdržujemo in izboljšujemo rodovitnost tal in substratov. V drevesnicah si danes redno kontrolo rodovitnosti tal in kontrolo preskrb­ljenosti sadik s hranili težko privošcUo, zato se pogo­sto zadovoljijo le z obcasnimi pedološkimj pregledi, ponavadi le na mestih, kjer imajo vecje probleme s proizvodnjo sadik. Tak pristop ne omogoca dobrega poznavanja stanja in možnosti izdelave kakovostnih predlogov za gnojenje in drugih ukrepov, ki so nujno pob·ebni za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal. Že tako imajo ugotovitve o rodovitnosti tal in pre­dlogi za gnojenje dolocene omejitve. Veljajo za pov­precne lastnosti preiskanih površin, ki so izbrane tako, da so homo gene po nacinu obdelave in uporabe, lahko pa se na njih pojavljajo pomembne razlike v rodovitno­sti, npr. zaradi neenakomernega raztresa gnojil, razlik v skeletnosti, pojavljanja zbitosti tal pod plas~o om ice, neenakomeme oskrbe z organsko snovjo, obcasnega zastajanja vode v manjših depresijah ipd. Ce so v tleh neustrezna razmerja med hranili, se med njimi pojavijo razlicni antagonizmi, ki ovirajo njihov sprejem v sadike drevja. Tako se npr. v tleh z zelo veliko vsebnostjo kalcija rastlinam zmanjša dosto­pnost kalija, magnezija, fosf01ja, železa, cinka, bora in nekaterih drugih mikroelementov. Poleg tega tudi optimalna oskrbljenost tal s hranili sama po sebi ne omogoca ustrezne dejanske rodovitno­sti tal. Neustrezna vlažnost tal (presuha, premokra tla, zastajajoca voda), prenizke ali previsoke temperah.ire tal, anomalije v fizikalnih lastnostih tal, drevesni vrsti neush·ezna reakcija tal, biotski stresi zaradi bolezni, škodljivcev, konkurence pleve lov ipd. lahko zelo zma­njšajo dostopnost hranjl v tleh in povzrocijo majhno in nekakovost11o proizvodnjo sadik kljub veliki potenci­alni rodovitnosci tal. Zato so za oceno rodovitnosti tal poleg talnih analiz nujno potTebne tudi analize listja in iglic sadik, lci nam pokažejo, v kolikšni meti so sadike gozdnega drevja uspele izkoristiti talne razmere v drevesnicah. Viri BA ULE, H. 1 FRJCKER, C., !978. Dubrenje šumskog drveca.­Jugoslovenski poljoprivredno šumarski centar, Beograd, 223 s. FIN CK. A.. 1991. Pflanzen emahnmg in stichworten.-Ferdinand Hiti, Berlin. 200 s. GUSSONE, H. A., 1964. faustzahlen fur Di.ingu:-~g im Walde.­Miincben, Basel, Wien. !OO s. LARCHER, W., 1995. Physiological Plant Ecology -Ecophysiology and Stress Physiology ofFunctional Groups.­Berlin, Springer Verlag, 506 s. LESKOVŠEK, M., 1993. Gnojenje.-C:ZP Kmecki glas Ljubljana, 197 s. SIMONCIC, P., 1997. Preskrbljenost gozdnega drevja z mine­ralnimi hranili na l6 x 16 km mreži.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 251-278. STEFAN,K./FORST,A./HACKER, R./BARTELS, U., 1997. Forest Foliar Condition in Europe .-EC-UN/ECE-FBVA, Brussels, 207 s. SUMNER, M. E., 2000. Haodbook of Soil Science.-RC Press, Boca Raton. URBANCIC, M., 1991. Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah.-GozdV, 49, št. 3., Ljubljana., s. 123-132. URBANCIC, M. J ELERŠEK, L., 1994. Bolj prehranjene smre­kove sadike so manj prizadete zaradi saditvenega ·šoka.-Zbor­nik gozdarstva in lesarstva, 43, Ljubljana., s. 109-132. GozdV 58 (2000) 9 Strokovne raz rave ----~----------------------~ GDK: 232.312/.315: 165.3: (497.12) Praksa in razvoj v gozdnetn sen1enarstvu in dre ves nicarstvu Saso ZIT. Il *. Robe rt BRU **. Jani BELE***. 1arina ll f-RM , 1 PL Vlau1m1 r PL ANTN -l::.K *~'**, Claudine M LLER*"'***. flojka I ~ RAfGHER '***** Izvlecek: Žitnik, S., Brus, R., Bele, J., Herman Planinšek, M., Planinšek, V, Muller, C., Kraigher, H.: Praksa in razvoj v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V s!ov~nšcini, cit. liL 13. V prispevku predstavljamo proizvodnjo v semenarstvu in drevesn:icarstvu, s poudarkom na semene1~u gozdnih drevesnih vrst, nabiranju, sušenju in shranjevauju semena ter vzgoji sadik. Predstavljeni so tudi poglavitni problemi posameznih faz proizvodnje in njihove možne rešitve. Kljucne besede: seme, semenenje, nabiranje, shranjevanje, sušenje, sadika, drevesnica, semenarstvo, drevesnicarstvo. UVOD Seme predstavlja mlado rastlino, v kateri so meta­bolni procesi upocasnjeni ali zavrti. Obdana je s semen­sko lupino in preskrbljena s b.ranilnimi snovmi. Seme je (povzeto po REGENTU 1980) sestavljeno iz: -embrija (sestavljen je iz radikule, plumule, hipokotila in klicnih listov), -endospenna (predstavlja rezervo hranljivih snovi, pogosto je zelo tanek ali ga sploh ni), -semenske lupine. V semenarski praksi pogosto zamenjujemo plod s semenom. Želod, na primer, ni samo seme, ampak tudi plod, le da je plodna ovojnica tanka, o!esenela in se ne odpira. Seme iglavcev ima endospenn, medtem ko seme naših listavcev pogosto nima endosperma. Ce seme nima endosperma, so rezervne hranilne snovi shranjene v klicnih listih, ki zapolnjujejo vecino pro­stora v semenu. Na skici 1 je prikazana shematska zgradba želoda. Pri klitju se iz radikule razvije korenina, iz plumule pa rastni vršicek stebla, ki tvori steblo. Pri podzem­nem in prizemnem klitju se hipokotil ne podaljša in ** mag. S. Ž., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Vecna pot2, 1000 Ljubljana, SLO * doc. dr. R. B., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz­darstvo in obnov lj ive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO *** J. B., Semesadike, d. d., Prešernova 35, 1234 Mengeš **** M. H. P., V. P., Drevesnica Omorika, d. o. o., Koroška cesta 44, 2366 Muta, SLO ***** C. M., INRA, Raziskovalni center Nancy, 54280 Champenoux, Seichamps, Francija ****"'*doc. dr. H. K., un.iv. dipL biol., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO klicni listi ostanejo pod zemljo. Pri nadzemnem klitju se hipokot:il podaljša, klicni listi se nad zemljo razvijejo v prve liste ali iglice, ki se lahko po obliki zelo razli­kujejo od navadnih listov, so pa sposobni fotosinteze. 2 SEMENENJE GOZDNIH DREVESNlli VRST Splošno pravilo je, da najprej, že pri starosti okrog 1 O let, zacnejo roditi drevesa z lahkim semenom, npr. breza in jelša, najpozneje, pri starosti okrog 50 let, pa vrste s težkim semenom, npr. bukev in hrast. Na cas zacetka semenenja odlocilno vpLivajo tudi zunanji dejavniki, med drugim je znano, da zacnejo na pro­stem rastoca drevesa roditi precej prej kot drevesa v gozdu. Poleg tega obrod ni vsako leto enako bogat, ampak je vecinoma periodicen. To pomeni, da je vsakJh nekaj let obrod mocnejši (t. i. semenska leta), vmes pa so obrodi šibki ali jih celo ni. Za polni obrod štej emo 71-1 OO-odstotni o brod, za polovicni o brod 41-70-odstotn i o brod in za delni o brod l 0-40-odstotni obrod (ROHMEDER 1972). Svetloljubne vrste, vrste z lahkim semenom in na prostem rastoca drevesa obro­dijo pogosteje, sencozdržne vrste, vrste s težkim seme­nom in v sestoju ali senci rastoca drevesa pa redkeje. Pomembno je, da naberemo seme takrat, ko je obrod mocan, in ga shranimo za leta, ko je obrod šibek, ali da vzgojimo vecje kolicine sadik. Koristno je, ce lahko leto polnega obroda napovemo že vnaprej. Prva, vendar zelo nezanesljiva napoved je možna že prejšnjo jesen, ce imamo opraviti z drevesno vrsto, pri kateri se cvetni brsti razlikujejo od listnih. Vecje število cvetnih brstov natmec posredno že lahko napoveduje mocnejše cvetenje. Slednje je npr. mogoce GozdV 58 (2000\ 9 Ž:t lntl-. . S. Bn~>. R. BC'Ic. J.. 1-krmall Pl;:mnt~ ck . ~ · 1. Pl;111m~<.: k . \ . t\.lulkr. C. J1/4 krošnje Dolžina J,'4-l/2 > r/2 Oblika odlicna krošnje prav dobra dobra slaba zelo slaba Debelina tanke vej srednje debele zelo debele Cisto st odlicna debla prav dobra dobra slaba Polno­ odlicna lesnost dobra slaba 10 zelo slaba je ni 85 nizka 10 srednja 5 visoka ravno 80 rahla 15 mocna 5 Vitalnost odlicna 80 prav dobra 20 pojemajoca slaba Cas notmalen o zen 95 5 95 5 90 1 10 10 70 20 10 85 5 10 60 20 15 5 1 1 4 NEGOVALNI UKREPI V SEMENSKIH SESTOJIH 4.1 Glavne smernice pri izvajanju negovalnih ukrepov v semenskih sestojih Negovalni ukrepi v semenskih sestoj ih so usmerjeni predvsem v: -selekcijo glede na dolocene ciljne lastnosti, -povecevanje obroda semena, -vzdrževanje ustrezne strukture sestoja, -varovanje genetske pestrosti, -povecevanje vrednostnega prirastka sestoja. Ukrepi usmerjene selekcije so pri redcenjih v semenskih sestojih posebej poudarjeni. Selekcija je proces, ki neprestano poteka v naravnih populacijah in je gonilna sila evolucije. Masovna selekcija je glavni ukrep v semenskih sestoj ih, ki izboljšuje genetsko stru­kturo populacije v smislu želenih lastnosti pri doloceni r,rmlV !=iR 1?0011\ Q 20 7 80 10 10 91 9 gozdni drevesni vrsti. Masovna selekcija predstavlja izbor osebkov z želenimi lastnostmi in njihovo nadalj­nje medsebojno raznmoževanje. Ko izbiramo semen­ske sestoje in uporabljamo seme iz njih, izvajamo pozi­tivno masovno selekcijo. Ko želimo izboljšati genetsko strukturo v semen­skem sestoju, pa izvajamo negativno selekcijo. S tem dosežemo izlocitev osebkov z nezaželenimi lastnostmi iz plus populacije. Kriteriji selekcije so za doloceno drevesno vrsto podani v ciljih žlahtnjenja te drevesne vrste. Genetsko izboljšanje, ki ga želimo doseci pri potomstvu, je odvisno od intenzitete selekcije, sto­pnje genetske kontrole selekcioniranega znaka, mož­nosti dotoka genetskega materiala iz sosednjih sestoj ev slabše kakovosti in od stopnje oplojevanja med bliž­njim sorodstvom (inbreeding). Redcenja mocne jakosti so v semenskih sestoj ih sicer smiselna s stališca žlahtnjenja drevesne vrste, ne ( ldL·rlap-Kra n_k 1 . Brt..lll lkar prispevajo pa k uresnicevanju lesnoproizvodnih ciljev in povecujejo možnost samoopraševanja. Negativno selekcijo je v semenskih sestojih, ki so v razvojni fazi debeljaka, možno izvajati le v omejenem obsegu zaradi potrebe po vzdrževanju strukture sestoja, zadrževa~u stihijskega pomlajevanja in varovanju sto­j nosti sestaja. Zato je semenske sestoje smiselno izlo­cati v mlajši starosti dreves oziroma dolgorocno nacrto­vati p1ihod.nja potencialna podrocja virov semenskega materiala. Povecanje obroda semena je v semenskih sestoj ib mogoce doseci z ustreznim redcenjem. Vecina ulae­pov, ki povecuje cvetenje in obrod semena pri dolo­ceni drevesni vrsti, vkljucuje spremembe v dejavnikih okolja. Pomemben vpliv med njimi imajo (KRAIG­HER 1996): -temperatura, -intenziteta svetlobe in fotoperioda, -vodni stres in korenine, -mineralna hranila (boniteta rastišca, gnojenje), -drugi stresni dejavniki. Pri negi semenskih sestoj ev z redcenji kontroliramo predvsem prva dva dejavnika. Ukrepi v semenskih sestojih vplivajo na njihovo stru.khtro. Premocna redcenja na nacelih negativne izbire lahko porušijo stojnost sestaja, s tem pa se poveca nevarnost vetrolomov in snegolomov. Pomembna je tudi povezava med strukturo sestaja in tehnologijo nabiranja semena. Pri semenu, ki ga zbiramo na tleh, je stihijsko pomlajevanje lahko velika ovira. Po drugi strani so pti zbiranju semena z dreves lahko mocnejše krošnje prednost, vecji razmik med drevesi pa olajša dostop mehanizaciji. Pri negi semenskih sestojev ima izreden pomen varovanje genetske pestrosti v populacijah gozdnega drevja. Pri tem je potrebno upoštevati nekatere populacijsko-genetske znacilnosti populacij gozdnega drevja. Z razdaljo med drevesi v sestoju se povecuje možnost samoopraševanja (inbreedinga) in s tem slab­šanja genetske zasnove potomstva. To je dodaten nega­tiven vpliv premocnih redcenj v semenskih sestojih. Nekatere vrste so razvile strategije, ki to samoopra­ševanje zmanšujejo. Tako je bilo npr. pri hrastih dog­nano (KR.AHL-URBAN 1959), da ne obstajajo stalne reproduktivne skupine drevja iz leta v leto, ampak da prvo leto semeni ena skupina dreves v sestoju, dmgo leto pa druga. Negovalni ukrepi morajo upoštevati te posebnosti posameznih drevesnih vrst. Vrednostni p1irastek semenskega sestoja povecu­jemo že s pospeševanjem proizvodnje kakovostnega semena, vendar ne smemo pozabiti tudi drugih fun­kcij, lU jih semenski sestoj opravlja. Mednje sodi prav gotovo proizvodnja kakovostne lesne mase. Semenski sestoji so v vecini primerov izbrani na osnovi kakovosti lesa in hitrega prirašcanja lesne mase, zato je ta fun­kcija še posebej pouda.Jjena. Ukrepi nege semenskih sestojev tako vkljucujejo tudi vse klasicne ukrepe nege debeljakov, kot so eventuelna redcenja, obvejevanja itd. 4.2 Predstavitev izvedenih negovalnih ukrepov v obravnavanih bukovih semenskih sestojih V bukovem semenskem sestoju L: 114 (GGO Celje, GE Ponikva) smo po vsej površini izvedli redcenje (negativna selekcija) s poudarkom na izlocitvi razsohlih, zavitih, krivih debel ter mocno vejnatih in poškodovanili osebkov. Posegali smo le v zgornji sloj, saj spodnji sloj služl kot polnilni sloj. Zaradi izrazitih znakov razsohlo­sti je bilo izlocenih 12 % osebkov, zaradi krivosti in zavitosti 23 %, zaradi mocne vejnatosti 29 % in zaradi poškodb 14 %. Ostalih 22% osebkov je bilo izlocenih v rednem izbiralnero redcenju in po zunanjih znakih niso bistveno izstopali. Na 6,2 ha z lesno zalogo 450 m3/haje bilo odkazanih 549m3 oz. 430 osebkov (J == 20 % ). Intenziteta red cenja je bila za 25% vecja, kot bi bila v sestoju, ce bi v tej razvojni fazi vršili normalno izbi­ralno redcenje. Prvi vecji obrod semena pticakujemo v naslednjih dveh do treh letih po opravljenem poseku. Sestoj bomo pustih v Il'Urovanju nasled.njil120 let, vršili bomo le nujne sanitarne secnje. Bukov semenski sestoj L: 113 (GGO Celje, GE Ponikva) je po površini majhen in ga ni mogoce razši­riti na vecjo površino. V sestojuje manjše število raz­sohiih osebkov, kijih bomo odstranili. Z odstranitvijo teh osebkov se bo oblikovalo pomladitveno jedro, ki bo otežilo nabiranje bukovega semena s taL Sestoj je primeren za nabiranje puljenk. Bukov semenski sestoj L: 76 (GGO Celje, GE Rogaška Slatina) v preteklih 20 letih ni bil posebej negovan, izvršena je bila samo sanitarna secnja v manj­šem obsegu. V sestoju so prisotni številni razsohll osebki in osebki z mocno zavitim in krivim deblom, ki bi se morali odstraniti že pri dolocitvi sestaja za semenski sestoj 1. 1981. Semena v preteklih letih niso nabirali. Po vsej površini smo izvedli redcenje in sestoj bo po poseku prešel v sestoj v pomlajevanju. Na povr­šini 4,9 ha z lesno zalogo 460m3/ha smo odkazali 70 1 m3 oz. 260 dreves (1 = 31 %). Na vsej površini smo odkazali 25 % osebkov zaradi mocne razsohlosti (ti oseblU so bili v vecini ptimerov tudi mocno vejnati in krivi), 33% zaradi mocne vejnatosti, Il %zaradi krivo­ Odcrlnp-K.run,c, 1.. Brcmi!-.nr. t\.; !\egu ~cmcoshh ·c-·,JOF\ no rruncru Šll.flh hlll.nvih •elllLilShill 'iCS(OJC\ \ .. s ti in zavitosti debel ter 21 %zaradi poškodb debel. lO %osebkov je bilo izlocenih zaradi sprošcanja nosilcev funkcij in po zunanjih znakih niso izstopal i. Po poseku pricakujemo obrod semena, sklep krošenj bo rahel do pretTgan, sestoj pa bo usmerjen v naravno pomlajeva­nje. Predvidevamo, da bo nabiranje semena najverjet­neje mogoce še v dveh obrodih1 sestoj pa bo postopoma prešel v sestoj v pomlajevanju. V bukovem semenskem sestoju L: 151 (GGO Mari­bor, GE Osankarica) smo pri oznacevanju drevja za posek kot ktiterij uporabili izkljucno negativno izbiro na osnovi kakovostnih znakov, kot so razsohlost, zavi­tost debla in vitalnost. Tovrstno redcenje bo izboljšalo genetsko strukturo sestoja . Izbiralno redcenje v tej fazi razvoja sestaja ni vec smiselno, saj krošnje zelo pocasi reagirajo na povecan dotok svetlobe. Pri dolocanju jako­sti odkazila smo pazili na sklep sestaja, ki mora zaradi ohranjanja stojnosti sestaja in zadrževanja pomlajevanja ostati sklenjen, na drugi strani pa smo skušali zagotoviti zadostno osvetUenost krošenj za zagotavljanje optimal­nega obroda semena. Jakost odkazila je znašala 6 %. S secnjo bomo odstranili 108 najbolj izrazito razsohlih osebkov ( 45% vseh razsohlih) in 25 osebkov z mocno zavitimi vlakni v deblu (12% vseh zavitih). V sestoju smo posebno pozornost namenili casu olistanja posameznih osebkov. Opazovanje olistanja spomladi leta 2000 je pokazalo, da del bukovih oseb­kov izstopa glede na cas olistanja. 253 osebkov ali 9 % olista približno teden dni kasneje kot vecina . Vse "pozne" osebke smo trajno oznacili. Pozno odganja­joci genotipi so zelo pomemben cilj žlabtnjenja goz­dnega drevja zaradi njihove odpornosti na pomladan­sko pozebo in na nekatere škodljivce zaradi drugac­nega rihna rasti. S ponovitvami fenološkib opazovanj v ptihodnjib letih bomo ugotovili, alije skupina pozno odganjajocih bukev stalna ali ne. 4.3 Varovanje genetske pestrosti in genetskega izboljšanja v semenskih sestojih Pri semenskih sestojih obstaja nevarnost opraševa­nja s pelodom iz sosednjih sestojev iste dreYesne VTste, kjer so lahko osebki z negativnim.i lastnostmi. Temu se izognemo z izlocanjem vecjih semenskih sestojev in s kontrolo drugih sestoj ev iste vrste v okolici. Tako je pot­rebno negativno selekcijo izvajati tudi v okolici, v krogu s pohnerom najmanj 500-800 m (VIDAKOVIC 1985). Varnostna razdalja je odvisna od možnosti širjenja peloda, pri cemer igrajo zelo pomembno vlogo lokalni vetrovi. O povprecnih in maksimalnih razdaljah širje· nja peloda obstajajo zelo razlicna mnenja. Pelod se lahko širi na zelo velike razdalje, tudi do vec sto km. Najvecja koncentracija peloda je v okolici dreves, ki predstavljajo pelodni vir, potem pa hitro pada. Oplodi­tev drevesa v sestoju se najverjetneje zgodi v glavnem s pelodom sosednjih dreves (VIDAKOVIC 1985). Varovanje genetske pestrosti je ena od pomembnih vlog semenskih sestojev, zato je potrebno uskladiti proces ožanja genetske variabilnosti s procesom selekcUe v semenskih sestojih in težnjo po zagotavljanju reproduk­cijskega materiala z dovolj široko genetsko zasnovo, ki se bo sposobna prilagoditi vsem prihodnjim negativnirn vplivom v svoji okolid. Genetsko pestrost semenskega materiala zagotavljamo tudi z izborom vec semenskih sestojev v okviru iste semenarske enote ali provenien­cnega obmocja, z nabiranjem semena z velikega števila dreves in z vecanjem poVTšine semenskih sestojev. 4.4 Spremljanje stanja in dogajanj v semenskem sestoju Nega semenskih sestojev obsega tudi neprestano spremljanje stanja sestojev z namenom, da preprecimo negativne procese v njih. Tako moramo posebno pozor­nost posvetiti zdravstvenemu stanju dreves, razvoju posameznih bolezni in škodljivcev ter varovanju pred poškodbami po secnji in spravilu. Opazovanja fenološkega razvoja dreves so pomem­ben vir podatkov tako za nacrtovanje ukrepov selek­cije v sestoju kot za napovedovanje obrodov semena. Spremljanje kolicine in kakovosti obroda je vsakoleten podatek, k.j ga ne smemo izpustiti. Temeljiti mora na podlagi priznanih metod zbiranja teb podatkov, med katere spadajo analize vzorca vejic, analize kolicine 0\>liklt listn~ d.n~r. Sli ka 2: Prikaz meJjenib in ocenjevanih znakov za dolocitev vrst in križancev hrastov (foto: A. Breznikar) semena na stalnih drevesih, analize kolicine semena na zbirnih mestih, analize zbranega semena na neki povr­šini in analize podatkov o kolicinah zbranega semena v daljšem casovnem obdobju. 5 ZAKLJUCEK Dolgoživost gozdnega drevja in pocasno menjava­nje generacij sta glavna razloga, da morajo biti ukrepi v semenskih sestojih, ki izboljšujejo genetsko osnovo bodocih populacij, posebej pretehtani . Izrazit pomen ima nacrtovanje na vseh ravneh. Omenjeni spekter negovalnih ukrepov mora biti pred­viden v nacrtih gozdnogospodarskih enot in v gozdno­gojitvenih nacrtih. Ti operativni nacrti morajo biti skla­dni s programom žlahtnjenja dolocene drevesne vrste, s plani gozdnih drevesnic in ne nazadnje s potrebami gozdarstva po kakovostnem gozdnem reprodukcijskem materialu. Na osnovi izkušenj in spoznanj pri negi semenskih sestojev lahko zakljucimo: -Semenske sestoje je treba izlocati že v mlajših raz­ vojnih fazah (drogovnjak, mlajši debeljak), takoj ko postanejo vidne prednosti dane populacije v opazo­vanih znakih. V mlajših sestojih so možnosti selek­cije veliko vecje, s tem pa tudi možnostj njihovega genetskega izboljšanja. ~ Izlocati je treba semenske sestoje vecjih površin, vsaj nad 5 ha. -Sklep sestaja mora ostati nonnalen do rahel tudi po izvedbi negovalnih ukrepov. -V semenskih sestoj ih je zaželen polnilni sloj. -Nujna je vsakoletna sprem lj ava obroda semena. Slika 3 Napake rasti bukve. Levo: Zavitost debelje vidna od korenicnika po vsej dolžini cistega debla. Desno: Razsohlost pogosto imenujemo tudi dvovrhatosl bukve. V višini 2/3 ci stega debla se deblo cepi v dva vrhova, krašnja se razvije nad tem mestom (foto: I. Oderlap -Kranjc; slikano v semenskem sestoju L:76, Log, GE Rogaška Slatina, odd. 306C). -Nega semenskega sestaja se ne konca na meji sestaja, ampak se nadaljuje z izvajanjem negativne selekcije v sestoj ih iste vrste v okolici, ki so v reproduktivnem obdobju svojega-razvoja. Kakovosten gozdni reprodukcijski material bo v prihodnosti pridobil na svoji ekonomski vrednosti, nje­govega velikega ekološkega pomena pa že danes nihce vec ne zanika. Viri BRINAR, M., 1971. O ekološki in dedni pogojenosti razhajanja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih lastnosti naše bukve.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1 O, s. 5-60. KRAHL-URBAN, J., 1959. Die Eicben. Forstlicbe monograp­hie der Traubeneiche und der Stieleiche.-Hamburg, Berlin, Verlag Paul Par.::y, 288 s. KRAIGHER, H., 1996. Kakovostne kategorije gozdnega repro­dukcijskega maieriala, semenske plantaže in ukrepi za izbo­ljšan je obroda semena.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 199-215. PAVLE, M., 1996. Semenski sestoji kot dejavnik kakovostne obnove gozdov.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 189-198. POŠTENJAK, K., 1999. Cetrdeset godina šumskog sjemenarstva u Hrvatskoj.-Jastrebarsko, Radovi Šumarskog instituta, 34 ( 1 ), s. 11-41. SAVILL, P. S. 1 KANOWSKJ, P. J., 1993. Tree Improvement Programs for European Oaks: Goals and Strategies.-Pariz, Ann Sci For, 50, Suppl1 , s. 368-383. VIDAKOVIC, M., 1985. Genetika i oplemenjivanje šumskog drveca.-Zagreb, Šumarski fakultet, 505 s. ŽlTNJK, S. 1 BOŽIC, G. 1 PAVLE, M. 1 KRAIGHER, H. , 1997. Gospoda.Jjenje in zakonodaja na podrocju gozdnib genskih virov v Sloveniji in srednji Evropi.-V: M. Jurc (ur.): Znanje za gozd, Zbornik ob 59-letnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije, Ljubljana, 1997. s. 309-320. C:.n7riV ~.R /?()(\(1\ Q Strokovne razpr_a~v_e ______ --1 1 GDK: 232 : 903 Obno\·a eozdov s sadnjo in setv1jo ter operati ·na organiziranost o'ikrbe z gozdnin1 reprodukcijskin1 tnaterialotn Zor;:m GRECS* Izvlecek: Grecs= Z.: Obnova gozdov s sadnjo in setvijo ter operativna organiziranost oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenšcini , cit. lit. 4. Zagotavljanje oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom deluje kot celovit obsežen sistem, v katerega je vkljuceno preko petsto zaposlenih v drevesnicah, semenarnah, na Zavodu za gozdove Sloven.ije in na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Sistem zajema nacrtovanje potreb po gozdnem reprodukcijskem materialu, vodenje registra semenskih sestojev, spremljanje semenenja drevesn.ib vrst, postopke zbiranja, dodelava in hranjenje semena do vzgoje ter spremljavo vzgoje sadik. Kljucne besede: obnova gozda, drevesnica, semenarna, sadika, seme. 1 UVOD Zgodnja devetdeseta leta je zaznamovalo kaoticno stanje na podrocju semenarstva in drevesnicarstva. Povpraševanje po semenu in sadikah se je iz leta v leto drasticno zmanjševalo. Pogled v pril10dnost je bil nego­tov, potrebe po semenu in sadikah so bile neznanka. Številne drevesnice v sestavi gozdnih gospodarstev so bile opušcene . Zakon o gozdovih ( 1993) je poveril zagotavljanje oskrbe s semenom in sadikami za potrebe obnove gozda Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki je zacel razvijati sistem oskrbe z gozdnim repro­dukcijskim materialom, hkrati pa je z gozdnogojitve­nega vidika utemeljil pomen obnove gozda s sadnjo in setvijo. 2 STROKOVNA IZHODIŠCA OBNOVE GOZDOV S SADNJO IN SETVIJO Slovenski gozdovi so po ohranjenosti drevesne ses­tave v evropskem prostoru povsem v ospredju. Gozdov z rastišcu neprimerno drevesne sestavo je le dobra desetina. To so prav gotovo uspehi sonaravne usmer­jene gozdarske stroke, ki nam jih Evropa javno priz­nava. Gozdove praviloma obnavljamo po naravni poti. V povprecju obnovimo s sadnjo le desetino gozdov, ki jih obnavljamo. Tovrstna obnova ima tocno doloceno vlogo in ni odraz ekonomskih teženj, katje to pogosto v Evropi . V konceptu sonaravnega usmerjanja razvoja gozda obnova s sadnjo ni nadomestilo ali zamenjava naravne obnove, ampak dopolnilo, ko biotski ali abi­otski dejavniki motijo, ovirajo ali onemogocajo vznik *z. G., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, Vecna pol2, 1000 Ljub­ljana, SLO in razvoj mladja ustrezne naravne vrstne sestave. Obnova s sadnjo je gojitveni ukrep, ki ga izvajamo v gozdovih, poškodovanih v ujmah, ali na površinah, kjer naravna obnova ni v celoti uspela, ker sta zaradi slucajnostnih vzrokov (slab semenski obrad, odsot­nost semenjakov, suša, ožig, pozeba, mah gledalci idr.) onemogocena nasemenitev in vznik posameznih vrst. Obnovo s sadnjo je treba razumeti kot gojitveni ukrep, s katerim vzpostavimo razmere za cim uspešnejša nara­vno sukcesijo gozda na dolocenem rastišcu. Tudi ta ukrep le dopolnjuje naravno obnovo. Potreben pa je predvsem tam, kjer na vecjih površinah enovrstnih, bio­loško in mehansko nestabilnih kultur smreke, crnega in zelenega bora s premene vrstne sestave usmerjamo razvoj k naravnejšemu gozdu. Obnova s sadnjo ima svoje mesto tudi pri vracanju naravnejše sestave goz­dovom z mocno spremenjeno drevesne sestavo, ki je posledica pospeševanja dolocene vrste. Primer so zaje­lov lj ena dinarska jelovo-bukova rastišca in s kosta­njem porasla acidofilna bukova rastišca. S sadnjo obnavljamo tudi degradirane, malo donosne gozdove. Obnova s sadnjo je lahko tudi povsem sanacijski ukrep, ko gre za ogroženost varovalne vloge gozda, ali ukrep, s katerim umirjamo gibanje pritalnih zracnih mas aJi izvedemo ogozditev. Obnovo s sadnjo izpeljemo cim skladneje z zakonitostmi in rešitvami~ ki jih ponuja narava. 3 OBNOVA GOZDA S SADNJO IN SETVIJO V OBDOBJU 1994-1999 Z obnovo usmerjamo razvoj gozda k cim bolj narav­nemu, biološko in mehansko stabilnemu gozdu z veliko vrstno pestrostjo, z veliko biomaso, kar zagotavlja op ti­ % srn reka jelka bor maccsell bukev hrast pi. l. dr. vr. lGLAVCI LlSTAVCI DREVESNE VRSTE rirJtikun l. Vrstna sestava sadik za obnovo s sadnjo v obdobju 1995-1999 malno delovanje vseh vlog gozda in tudi minimalno tveganje pri gospodatjenju z gozdovi. S tem name­nom so bile zbrane in zapisane srednjerocne potrebe po sadikah za obnovo s sadnjo v slovenskih gozdovih leta 1994. Na osnovi teh usmeritev se je vrstna sestava posajenih sadik v preteklih šestih letih precej spreme­nila. Delež iglavcev se je znižal skoraj za polovico. Vrstno sestavo sadik, posajenih v zadnjih petih letih, prikazuje grafikon l. Letne potrebe po sadikah sicer iz leta v leto niha jo, vendar se gibUejo med 1,65 in 1,75 milijoni sadik. Število posajenih dre\'esnih in gnnovnih vrst se iz leta v leto povecuje in presega 30 vrst. Po Odredbi o financiranju in sofinanciranju vla­ganj v gozdove iz sredstev proracuna RS (U. l. RS, št 58/94) in Odredbi o spremembah in dopolnitvah odre­dbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proracuna RS (U. l. RS, št. 82/99) se dobava sadik iz sredstev proracuna RS v celoti financira zase­bnim lastnikom gozdov in gozdovom, ki so lahko pred­met denacionalizacije, na podlagi programa, ki ga letno 700 600 ';;' 500 ..c: --; 400 ;~ >: 300 o ~ 200 100 o izdela ZGS. Sadike in seme za obnovo v ujmah poško­dovanih· gozdov pa se financira v gozdovih vseh lastniš­tev. ZGS lahko zagotovi in dobavi le tolikšne koti­cine sadik, kolikor je za ta namen razpoložljivih pro­racunskih sredstev. V zadnjih treh letih se kolicina teh sredstev približuje vrednostim, potrebnih za realizacijo nacrtovanih programov. Izvedbo obnove s sadnjo in setvijo po površini prikazuje grafikon 2. Gozdne drevesnice praviloma ne vzgajajo sadik gozdnega drevja in gnnovnic za prosti trg, ampak za potrebe obnove s sadnjo v slovenskih gozdovih. Za kolicinsko, vrstno in proveniencno vzgojo sadik v obdobju 1994-1997 so se drevesni ce odlocale na pod­lagi srednjerocnih potreb po sadikah v RS, na podlagi letnih programov obnove s sadnjo in glede na porabo sadik v preteklih letih. Drevesnice niso imele nobenih jamstev in dolgorocnih dogovorov za vzgojo in dobavo sadik. Leta 1997 je bil izveden prvi srednjerocni javni razpis za izbiro drevesnic za vzgojo in dobavo sadik gozdnega drevja. Na podlagi razpisa so bile sklenjene petletne pogodbe o vzgoji in dobavi sadik med goz- ~~~~-r~~--~r-~~~-r~~--~~--~~,_~~~~ 1994 1995 !996 1997 1998 1999 Grafikon :!: Obnova s sadnjo v obdobju 1994-1999 -izvedba po površini GozdV 58 (2000) 9 dnimi drevesnicami in ZGS, v katerih so jasno dolo­cene potrebe po sadikah. Drevesnice so s pogodbo dobile jamstvo za oddajo vzgojenih sadik, ZGS pa zagotovilo za oskrbo s sadikami po kolicini, vrstah io proveniencnem poreklu za potrebe obnove gozda s sadnjo. 4 PROGRAM POTREB PO SADIKAH ZA OBDO­BJE 2000-2005 V prihodnjem petletnem obdobju na ZGS nacttu­jerno porabo l ,8 mi lij ono v sadik letno za obnovo s sadnjo v slovenskih gozdovih. Poleg nacrtovane redne obnove s sadnjo in setvijo bomo nadaUevali s posto­pno obnovo enovrstnih kultur iglavcev z razširitvijo s Pohorja in Krasa tudi na druga obmocja " Sloveniji. V vrstni struktUii sadik nacrtujemo zmanjšanje deleža sadik smreke na 40-45 %, zadržanje deleža plemenitih listavcev pod 20 %, povecanje deleža bukovih sadik na 15-18 %, Iu·astov na 1 O % in drugih iglavcev povprecno za odstotek. Leta 2001 bo izvedeno drugo javno naro­cilo za vzgojo in dobavo gozdnega reprodukcijskega materiala. 5 SUBJEKTI V SISTEMU OSKRBE Z GOZDNIM REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM IN PORAZDELITEV NALOG Zago tav ljanje 1,8 milijonov sadik letno z vso vrstno pestrostjo, ki presega trideset drevesnih vrst z vsemi proveniencnimi zahtevami, ni možno brez vzpostavitve celovitega sistema oskrbe s semenom in sadikami, v katerega so vkljucene vse gozdne drevesni ce in seme­name, ZGS in GIS. Teritorialna organiziranost ZGS omogoca pregted nad celotnim gozdnim prostorom Slovenije. To je kljucnega pomena za delovanje celot­nega sistema. ZGS nacrtuje potrebe po gozdnem repro­dukcijskem materialu, predlaga nove semenske sestoje in širitev obstojecih , spremlja sernenslci obrod in o tem obvešca semename in GIS, nadzoruje zbiranje semena, nacrtuje in vodi evidenco kolicin semena v semenski hran.ilnici, spremlja in usrnetja setev in vzgojo sadik v drevesnicah, vodi izvedbo obnove gozda ter spremlja uspešnost sadnje in setve. GIS spremlja zdravstveno stanje sadik v drevesnicah, vodi postopke za pridobitev certifikatov, izdaja certifikate ter dopolnjuje in vodi register semenskih sestojev. Semename zbirajo, dade­tujejo in tuanijo seme. Po razdelilniku, ki ga izdela ZGS, dobavljajo seme drevesnicam. Razvijajo tudi postopke dolgotrajnejšega hranjenja semena listavcev. Drevesnice poleg osnovne dejavnosti, vzgoje sadik, razvijajo tehnologijo setve in vzgoje sadik za drevesne in gtmovne vrste številnih listavcev, ki so novost v gozdnem drevesnicarstvu . Nadgradnja sistema poteka z decentralizacijo oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom, ki se prenaša iz republike na obmocne enote ZGS (nacrto­vanje zbiranja semena, izbor objektov zbiranja semena, nacrtovanje in spremljava setve, vzgoja sadik, vode­nje evidenc, kontrola in izpopolnjevanje zalog, spre­runa dokumentacija). Na ta nacin bosta zagotovljeni vecja preglednost pri oskrbi z gozdnim reprodukcij­skim materialom in višja stopnja skladnosti sadik in semena z rastišcern , kamor se bo material sadil oz. sejal. 6 POSTOPKI OPERATIVNE ORGANIZIRANO­STI OSKRBE Z GOZDNIM REPRODUKCIJ­SKIM MATERIALOM Vzgoja sadik je praviloma vec letna. Zato je potre­ben srednjerocni program (za dobo 5-l O let) potreb po sadikah in zbiranju semena, ki je osnova za nacrtno vzgojo sadik. Na podlagi gozdnogospodarskih nacr­tov, letnih programov obnove gozda in srednjerocnega programa potreb po sadikah in semenu se izdelajo letni plani, nacrti zbiranja semena ter programi vzgoje sadik po drevesnib vrstah, kolicinah in proveniencah. 6.1 Zagotavljanje oskrbe drevesnic s semenom Da bi zagotovili cim vecjo ustreznost sadik in semena za potrebe obnove s sadnjo in setvijo rastišcem, je predpogoj ustrezno velik izbor semenskega materi­ala, cemur pa semenski sestoji v obstojecem registru semenskih sestojev doslej v celoti še niso kos. Semen­ski o brod pri posameznih dreves nib vrstah letno nep­redvidljivo niha. Stalna oskrba s semenom paje kljuc­nega pomena za zagotovitev potrebnih kolicin in vrst sadik. Rešitve za nemoteno oskrbo s semenom išcemo v širitvi registra semenskih sestojev, predvsem pri lista­vcih, in v šitjenju obstojecih semenskih sestojev pii vrstah, kjer to zahteva tehnika zbiranja semena (gorski javor, veliki jesen). Nekaj letna spremlja va semenenja nakazuje, da semenski sestoji niso bili med sestoji, ki so najbolj obilno semenili. Ko ne pricakujemo primer­nega obroda v semenskih sestoj ih oziroma ni ustreznih semenskih sestojev, se zaradi boljše oskrbe s semenom odlocamo za dodatno evidentiranje sestojev z dobrim obrodom semena. Pri teh potencialnih sestoj ih za zbi­ranje semena gre za izbor navadnih sestojev ali sku­pine semenjakov, za katere se izda Zapisnik o obvezni strokovni in zdravstveni kontroli semenskih sestojev, navadnih sestojev in skupin semenjakov. K boljši oskrbi drevesnic z ustreznim semenskim materialom prispevajo tudi semenske hranih1ice, kjer je možno hraniti širok izbor semena po semenskih eno tab, predvsem iglavcev. Gre za drevesne vrste, ki semenijo redko, v razmaku vec let. Postopki hranjenja semena iglavcev (smreka, jelka, macesen) so poznani, dovr­šeni in prakticno izvedljivi, za bukev pa tece preiz­kus postopka vecletnega shranjevanja semena v dveh semenarnah. Ko gre za nenadno povecane potrebe po sadikah, npr. v primeru sanacije gozdov, ki so jih prizadele ujme, pa išcemo rešitve za boljšo oskrbo tudi v puljenkah, ki so praviloma leto do dve ua dovzgoji v drevesnicah. V puljenkah so vecne in trajne rezerve, kijih lahko po potrebi v vsakem trenutku aktiviramo. 6.1.1 Spremljava semenenja in izbor sestojev za zbiranje semena Po letnem pla:n,u potreb po semenu na ZGS dolo­cimo sestoje, v katerih se spremlja semenenje od eve­tenja do obroda. ZGS izda semenatjem narocilo za zbiranje semena in razdelilnik kolicin semena za dre­vesnice. O semenenju ZGS mesec dni pred zbiranjem semena obvesti GIS in semenarje. Pri skupnem ogledu izda pooblaš ceni delavec GlS mnenje glede primer­nosti zbiranja semena v obliki Zapisnika o obvezni strokovni in zdravstveni kontroli semenskih sestojev, navadnih sestojev in skupin semenjakov. Predstavnik semenarne ocenj p1irnemost objekta za zbiranje, obi­ranje semena. 6.1.2 Zbiranje in dodelava semena Semenarji organizirajo zbiranje semena skladno z narocilom. Zbiranje semena spremlja delavec ZGS, ki izda Potrdilo ZGS o poreklu gozdnega semena. Par­tije semena grejo v zavezani ali zaprti embalaži na dodelava v semenarna, kjer delavec GIS vzame vzorec partije semena in na osnovi potrdila ZGS in opravljenih analiz izda spricevalo oziroma certifikat o izvoru goz­dnega reprodukcijskega materiala in certifikat o kako­vosti semena, ki spremlja seme v nadaljnjih postopkih. Zbrano dodelano seme, opremljeno z listinami, se po programu potreb po sadikah razdeli drevesnicam. 6.2 Setev, hranjenje semena in vzgoja sadik Delavec ZGS spremlja setev semena in vzgojo sadik v drevesnici, predlaga želeno vzgojno obliko sadik, vodi evidenco o vrstah in kolicinah sadik po fitogeo­grafsk.ih obmocjih in nacrtuje potrebne izpopolnitve zalog semena. Primanjkljaj dolocenih vrst sadik za doloceno obmocje je pricakovan in se ga rešuje na republiški ravni. Sadike, vzgojene iz zbranega semena, ki je bilo financirano iz sredstev proracuna RS, spremlja ZGS z evidencnimi popisi (drevesna vrsta, kolicina, prove­n.ienca). V vecjih drevesnicah je evidencnj popis zalog sadik za zdaj še šibkost tega sistema. Tu je treba sistem racunalniško podpreti, da se bo laže spremljalo razvoj in zaloge sadik. Da bo možna digitalizacija drevesni­carskih površin, je treba izdelati natancne karte, za boljšo preglednost pa gredice opremiti s tablicami. Ves gozdni reprodukcijski material spremlja izvoma dokumentacija, tako da se na ta nacin zagotavlja znano poreklo sadilnega in setvenega materiala. ZGS je zacel s spremljavo uspešnosti obnove s sadnjo v gozdovih. S povratnimi informacijami dreve­snicam se sistem zagotavljanja oskrbe s setvenim in sadilnim materialom zaokroži. ZAKLJUCEK Sistem oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materi­alom za potrebe obnove gozda s sadnjo sicer v popol­nosti še ne deluje, vendar se kažejo pozitivni premiki v bogatejši vrstni sestavi sadik. Obnova gozda s sadnjo in setvijo ne izpodriva in ne zamenjuje naravne obnove gozda, pac pa le-to dopolpjuje. S financiranjem zbiranja semena in oskrbe dreve­snic s semenom ter tudi s financiranjem vecjega dela sadik in semena za obnovo gozda s sadnjo in setvijo iz sredstev proracuna RS so bile Zavodu za gozdove Slovenije dane možnosti za aktivno nacrtno usme1janje semenarske in drevesnicarske dejavnosti. Te pozitivne pridobitve ne gre prezreti pri oblikovanju novih pred­pisov. Viri GRECS, Z., 1996. Obnova gozdov s saditvijo-korak k višji kakovostni ravni gozdarske operativne stroke.-Zbornik goz­ darstva in lesarstva, 51, 1996, s. 133-143. GRECS, Z., 1998. Gojenje gozdov oa Zavodu za gozdove Slo­veoije in izvajanje gojitvenih del v zadnjih letih.-GozdV 56, 1, s. 25-30. G.RECS , Z. 1 KRAIGHER, H., 1997. Interakcije v rnikQrizo­ sferi in komplementarnost naravne obnove gozda in obnove s sadnjo J setvijo.-Znanje za gozd, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 297-308. Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih. 1994, 1995, !996, 199~ 1998. 1999. GozdV 58 (2000) 9 Strokovne razQ_r_a_v_e _____ ___, GDK: 232:903:(497.12) Strokovne ustneritve, oper ti rna organiziranost in nadzor o~l-rbe z gozdnin1 rcprodukcijskin11naterialon1 Hlljk,t KR.AIGI-IER"'. Zoran GREC u . HllJ::tn VOMER a~n ŽIT JK *** Izvlecek: Kraigher, H., Grecs, Z., Vomer, B., Žitnik, S.: Strokovne usmeritve, operacivna organiziranost in nadzor oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom. Gozdarski vestnik, št . 9/2000. V slovenšcini, cit. lit. 20. Predstavljene so osnove strokovnih usmeritev. nadzora in zakonodaje za ohranjanje gozdnih genskih virov, ki se nanašajo na kakovostno delo pri obnovi gozdov. Posamezni poudarki obsegajo: a) obnovo z rastišcu prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom, b) casovno usklajenost, ki glede na seme in sadike pomeni predvsem usklajenost obnove sestojev z nacrtovanjem ustrezne kolicine in kakovosti sadil nega materiala, vkljucno z ukrepi v semenskih objektih, ki so sestavni del gozdne genske banke, c) strokovni nadzor izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijske.ga materiala, vkJjucno z zakonodajni mi m~novami, podzakonskimi akti , tehnicnim predpisom, inšpekcijskim nadzorom in mednarodnim sodelovanjem pri prenosu semena in sadik preko meja, d) možnost forrnalizacije zavarovanja vecjega dela gozdov po dolocilih Zakona o gozdov ib kot omejitvenega kriterija iz Zakona o ohranjanju narave. Kljucne besede: gozdni genski vir, ohranjanje virov, strokovno usmerjanje, zakonodaja, gozdni reprodukcijski material, oskrba operative. INOD Obnova gozda je ena najbolj odlocilnih faz v živ­ljenju gozda. V tej fazi se oblikujejo dednostne zasnove bodocega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodocih ses­toj ev. Osnovni pogoj stabilnosti je obnova z rastišcu prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom (z naravnim pomlajevanjem ali z obnovo s sadnjo in setvijo ). Casovno je obnova odvisna od gozdnogoji­tvenega nacrtovanja oziroma serije gozdnogojitvenih ukrepov. Sledi kakovostna obnova s sadnjo ali set­vije, ki je primarno odvisna od fiziologije ter tehnolo­gije shranjevanja in sadnje gozdnega reprodukcijskega materiala. Kompleks strokovnega usmerjanja je nepo­sredno povezan in odvisen od strokovnega nadzora vseh faz dela, na našem podrocju predvsem nadzora izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijskega mate­riala. Kakovostna obnova torej obsega : a) obnovo z rastišcu prilagojenim gozdnim reproduk­cijskim materialom; b) casovno usklajenost, ki glede na seme in sadike pomeni predvsem usklajenost obnove sestojev z nacrtovanjem ustrezne kolicine in kakovosti sadil- *doc. dr. H. K., univ. dipl. biol., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO **Z. G., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, Vecna pol2, 1000 Ljub­ljana, SLO *** B. V., univ. dipl. inž. gozd., MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO ****mag. S. Ž., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljaoa, SLO nega materiala, dodelava in shranjevanje semena, tehnologijo vzgoje sadik in sadnje, kompleks ukre­pov nege v sestojih v obnovi, ukrepe nege za spodbujanje obroda in proizvodnje kakovostnega semena v semenskih sestoj ih, vzdrževanje semen­skih plantaž in semenske banke; c) strokovni nadzor izvora in kakovosti gozdnega rep­rodukcijskega materiala, vkljucno z zakonodaj nimi osnovami, podzakonskimi akti, tehnicnim pred­pisom, inšpekcijskim nadzorom in mednarodnim sodelovanjem pri prenosu semena in sadik preko meJa. Kakovostna obnova obsega tudi vse potrebne ele­mente ohranjanja stabilnosti sestoje\', varovanje bio­diverzitete na vseh ravneh in spodbujanje (lesno)­proizvodne, ekološke in socialne funkcije . 2 OHRANJANJE GOZDNIH GENSKJH VIROV IN OBl\'OVA S PROVENIENCNO USTREZNIM GOZDNIM REPRODUKCIJSKJM MATERIA­LOM Izhodišcnega pomena p1i obnovi s sadnjo in setvijo je uporaba proveniencno ustreznega gozdnega repro­dukcijskega materiala. Zato je bila Slovenija že v pet­desetih letih razdeljena na semen(ar)ske okoliše, kas­neje sernen(ar)ske enote (glej prispevek KUTNARJA s sod. v tej številki Gozdarskega vestnika), v okviru katerih je potekal izbor semenskih sestoj ev za proiz­vodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala, ki naj bi se tudi uporabljal v istih obmocjih, na istih nadmor-skib višinah in na enaki maticni podlagi. Od petdesetih let dalje nastaja tudi Slovenska gozdna genska banka (KRAIGHER 1996, 1997, KRAIGHER 1 ŽITNIK 2000), katere ožji sestavni deli so semenski sestoji., semenska banka, semenske plantaže, živi arhivi in testni nasadi. Zaradi tradicionalno sonaravno usmerjenega kon­cepta gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji so naši goz­dovi v primerjavi z gozdovi dmgih evropskih držav izjemno dobro ohranjeni V 88 % slovenskih gozdov je sestava vrst gozdnega drevja enaka ali podobna naravni (GRECS 1 KRAIGHER 1997). Zato lahko v Slovensko gozdno gensko banko v najširšem pomenu uvršcamo tudi teh 88 %gozdov, v strožji režim varovanja pa vse gozdove v narodnem parku, gozdnih rezervatih, vse varovalne gozdove in gozdove v dmgih zavarovanih obmocjih, v katerih je režim gospodarjenja z gozdovi primerljiv s posameznimi kategorijami varovanja po illCN (KRAJGHER 1996, KRAIGHER 1 ŽITNIK 2000). Koncept pasivnega varovanja je zapisan v Zakonu o ohranjanju narave (ZON, 1999) inje razumljiv sogo­vornikom v tujini. V nasprotju z varovanjem po ZON pa sonaravne in trajnostno gospodarjenje z gozdovi po Zakonu o gozdovih (ZOG, 1993) sogovornikom v tujini pogosto ni prevec razumljivo. Naš ZOG in Program razvoja gozdov (PRGS, 1996) gresta pri ohra­njanju gozdov dlje, saj slonita na aktivnem konceptu varovanja in razvoja gozdiv. Glede na predpise ZOG se v gozdovih v Sloveniji, v katerih je realna vegetacija kolikor mogoce podobna naravni (ceprav obstaja problem izvora, predvsem pri smreki in hrastih), gospodari v skladu s VJ. varovalno kategorijo po IUCN, torej tudi v skladu s kategorijo 'širše zavarovano obmocje' po 67. in 68. clenu ZON. V naših gozdovih so v praksi in tudi zakonsko uve­ljavljene nekatere od možnih omejitev na zavarovanih obmocjili; torej naši gozdovi že izkazujejo eno od oblik zavarovanja naravnih vrednot. Zakaj je potrebno poudariti pomen, ohranjenost, biodiverziteto, zavarovanje po ZOG in po ZON? Po vstopu v Evropsko unijo oziroma ob sprejetju novega Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu pozah­tevah evropske direktive (EC/1 05/99) bo uporaba goz­dnega reprodukcijskega materiala predpisana v goz­dnogojitvenib nacrtih, vendar bo od lastnika odvisno, ali jih bo upošteval. V nobeni evropski zakonodaji sicer ni konkretno opredeljena pravica lastnika, da sam odloca o uporabi gozdnega reprodukcijskega matetiala v svojem gozdu, ker je ta pravica v Evropski uniji teme­ljna in sarnownnevna i.n je zato posamezne države cla-nice ne smejo omejevati ali kratiti. Zato obstaja mož­nost razlicne interpretacije omejitev lastniške pravice po ZOG. Problematicen bo predvidoma postal tudi nacin sofi­nanciranja vlaganj v gozdove. Po mnenju strokovnja­kov iz Nemcije, ki so evropsko direktivo razlagali v kontekstu sedanje slovenske prakse in zakonodaje, je v Evropi možno sofinancirati stroške lastniku na podlagi vložene zahteve, ni pa mogoce sofinancirati nabave sadik koncesionarju za potrebe Zavoda za gozdove oziroma za izpolnjevanje gozdnogojitvenih nacrtov. V izjemnih primerih lahko posamezna država cla­nica Evropske unije prepove uporabo dolocenega goz­dnega reprodukcijskega materiala na svojem ozemlju. Jzjemni primeri obsegajo ohranjanje biodiverzitete, škodovanje sestojem drugega lastnika ali ogrožanje drugih pravic, dolocenih z zakonskimi predpisi. Posto­pek za uveljavitev prepovedi v Evropski uniji je dol­gotrajen in pogosto neuspešen. Zato je za slovenske gozdove, v katerih je po ZOG opredeljeno varovanje biodiverzitete, gozdnih genskih virov in cele serije funkcij in pomenov gozda, najbolj enostavna rešitev za ohranitev sedanjega nadpovprec­nega stanja glede na druge gozdove v Evropi v tem, da se vecji del gozdov po ZON (seveda ob soglasju lastnikov) razglasi za širše zavarovano obmocje. Status takega zavarovanja (s sklicem na ZOG) ne bi v nice­mer vplival na dosedanje gospodarjenje z gozdom ali lastniške pravice, bi pa lahko enostavno in ucinkovito prispeval k ohranjanju gozdnih genskih virov in drugih vidikov ohranjanja biodiverzitete in kakovosti gozdov v Sloveniji. 3 CASOVNA USKLAJENOST OBNOVE SESTO­JEV IN DOSTOPNOST GOZDNEGA REPRO­DUKCIJSKEGA MATERIALA V Sloveniji se seme za obnovo s sadnjo in setvijo praviloma nabira v izbranih semenskih sestojih. Pro­izvodnja semena v semenskih plantažah in uporaba vegetativno razmnoženega materiala v Sloveniji nimata ustreznega pomena, shranjevanje semena v semenskih bankah pa je omejeno predvsem na seme iglavcev. Dogovorno je v zadnjih letih prevladala praksa, da se v p1irneru slabega obroda seme pod strokovnim nad­zorom in po dogovoru med ZGS, GIS in nabiralcern semena (po ustreznem upravnem postopku) nabira tudi izven izbranih semenskih sestoj ev, v sestoj ih ali s· posa­meznih dreves (skupin semenjakov) fenotipsko nec­cenjene kakovosti. Poudarek je na semenu iz izbranih sestoj ev. Z novo direktivo EC/ 105/99 za izbrane sestoje se izbor semen- GozdV 58 (2000) 9 skih sestojev delno nadgrajuje glede na dosedanji izbor. Sestoj se ocenjuje glede na specificen namen, za kate­rega bo uporabljen gozdni reprodukcijski material. Glede na namen se rangira posamezne zahteve za izbor sestaja. Zahteve obsegajo podatke o izvoru, izolaciji, efektivni velikosti populacije, starosti in razvojni fazi, enovitosti morfoloških znakov, prilagojenosti ekolo­škim razmeram v svojem proveniencnem obmocju, zdravstvenem staftiu in odpornosti na abiotske pogoje (razen onesnaževanja), prirastku, kakovosti lesa in obliki rasti. Namen izbire semenskega sestoja mora biti zapisan v registm. Zaradi ustrezne velikosti efektivne populacije (to je tiste, v okviru katere poteka križanje) mora v izbranem sestoju rasti ustrezno število dreves v primerni razporeditvi . Iz tega razloga smo v zadnjih nekaj letih že zaceli povecevati povTšino posameznih izbranih sestojev, ki naj bi rastli bodisi izolirano bodisi v širšem obmocju sestojev primerljive kakovosti. Reševati smo zaceli tudi posamezne probleme (ali vsaj razpravljati o njih), predvsem kako ukrepati ob slabem obrodu, ob gospodarsko nezanimivem obrodu ali ob pomanjkanju semena zaradi nedovršenih metod in tehnologij nabiranja semena. Odprto pa ostaja vpra­šanje semenskih plantaž in mešanic klonov. Probleme ponazarja primer nabiranja semena cešnje. V register je uvršcenih nekaj izbranih semenskih sestoj ev, vendar je zaradi pretekle zadržanosti pri ukre~ pih nege o brod v teh sestojih slab, nabiranje neekono~ micno in nevarno. V zadnjih treh letih se nj za cešujo niti enkrat uporabilo seme iz semenskega sestoj o., v naj­boljšem primeru je nabiranje semen potekalo v skupini semenjakov v šir&em proven.iencnem obmocju (vendar z jasno omejitvijo površine na karti, s predpisano najve­cjo dovoljeno kolicino semena in s casovno omejitvijo uporabe oziroma trženja tega semena). Vprašanje je, kako bo tak nacin nabiranja semena vpliva1 na lesno­proizvodni donos zasajenih cešenj in na genetsko vari­abilnost v bodocih generacijah. V tujini je situacija drugacna: izbrani semenski sestoji za cešnjo so red­kost, med drugim zato, ker cešnjo le redko najdejo v naravnem sestoju. V Nemciji prevladujejo semenske plantaže, v Franciji pa mešanice klonov za nabiranje (rezanje) potaknjencev. Za cešnjo in posamezne druge vrste obstajajo tudi primerjalne študije genetske varia­bilnosti v naravnih sestoj ih ter v semenskih in klanskih plantažah. Iz teh je mogoce sklepati, da se v naravnih sestojih testiranih drevesnih vrst križa kalcih 30 star­šev, torej je variabilnost, lU izvira iz križanj 30 k Ionov v semenski plantaži, ustrezna variabilnosti v semen­skem sestoju. Za manjšinske drevesne vrste (v tujini za cešnjo in predvsem vrste iz rodu Sorbus) so zato v preteklem desetletju zasnovali celo serijo semenskih plantaž. Genetska variabilnost v njih je vecja kot pri majhnih skupinah tega drevja, ki ga najdemo v naravi ua obmocju, v katerem lahko poteka uspešno križanje. V semenskih plantažah je poleg tega mogoce enostavno nadzorovati izvor semena, možno je vplivati na pogo­stost in kolicino obroda, torej na dostopnost kakovo­stnega semena v nacrtovanem casovnem obdobju. Problematika dodelave in shranjevanja semena ter tehnologije sadnje in nege semenskih sestojev je ome­njena v prispevkih te števitke Gozdarskega vestnika (ŽITNIK s sod. 2000, ODERLAP~K.RANJC 1 BREZ­NIKAR 2000) in v Zborniku 4. delavnice JGS (npr. KRAIGI-IER s sod. 2000). Zato povzemamo samo pou­darke ukrepov, vezanih na vzpodbujanje obroda in na negativno selekcijo v semenskih sestojih . Izbrani semenski sestoji so praviloma, ce so izbrani predvsem zaradi lesnoproizvodne funkcije, najbolj kakovostni sestoji v nekem obmocju oziroma v neki skupini goz­dnih združb. K ukrepom nege sodi predvsem negativna selekcija,~ . odstranjevanje fenotipsko slabšega drevja. Vendar se gozdarji v preteklosti vecinoma niso upali posegati v te sestoje, po nacelu, da neukrepanje manj škoduje kot napacno ukrepanje. Tako so navadno res ohranili sestoje, vendar so ti danes pogosto pregosti, krošnje so utesnjene in obrod je slab ali pa ga ni. V zadnjih letih smo bolj odlocno ukrepali v teh sestojih: razporeditvi drevja v sestoju in rastišcu primerno smo odstranih cim vecje število dreves slabe rasti v nad­stojnem sloju (ODERLAP-KRANJC 1 BREZNIKAR v tej številki Gozdarskega vestnika). V polnilnem sloju drevje vecinoma ne cveti, zato ta sloj ohranimo, da preprecimo prehiter zacetek pomlajevanja, ki bi lahko onemogocal nabiranje semen. 4 ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA IN INŠPEKCIJSKEGA NADZORA 4.1 Strokovni nadzor Strokovno usmerjanje in nadzor gozdnega semenar­stva in drevesnicarstva temeljita na principih, zastav­ljenih v petdesetih letih 20. stoletja (KUTNAR s sod. v tej števillci Gozdarskega vestnika). Te je izgrajeval predvsem dr. M. Brinar z Gozdarskega inštituta Slove­nije, kije med drugim pripravil nacela za izbiro semen­skih sestoj ev (BRINAR 1961 ), prvi register semenskih sestojev (ANON. 1971) in tudi v praksi s sodelovanjem gozdarske inšpekcijske službe izvajal sh·okovni nadzor zastavljenih usmeritev. V casu njegove upokojitve je izšel Zakon o semenu in sadikah (ZSS, 1973), niso pa bili dodelani podzakonski akti za njegovo izvajanje. V GozdV 58 (2000) 9 naslednjih 15 letih je zato prišlo do zastoja v nadzoru proizvodnje in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala. V osemdesetih in devetdesetih lerih sta bili pripravljeni reviziji registra semenskih sestojev (PAVLE 1987, 1997). V ZOG so zajeta osnovna izho­dišca usmerjanja in strokovnega nadzora, navedene so pooblašcene inštitucije za izdajo potrdil o gozdnem semenu in sadikah. Konec devetdesetih let je bil pri­pravljen predlog novega zakona o semenu in sadikah kmetijskih rastlin, zacelo se je usklajevanje zakono­daje z evropskimi direktivami. Zato je bila leta 1996 imenovana komisija za pripravo strokovnih osnov za novi zakon, podzakonske akte in tehnicni predpis o gozdnem reprodukcijskem materialu. Clani komisije smo ugotovili, da je ZSS iz leta 1973 potrebno temeljito spremeniti in daje vsebina predloga nove zakonodaje s podrocja semena in sadik lanetij­skih rastlin zasnovana na povsem razlicnih strokovnih osnovah. Razlike so že v kategorijah semenskega mate­riala. Pri kmetijskih rastlinah je poudarek na sortah in pravicah žlahtniteljev, kar ni niti v skladu z evrop­skimi direktivami s podrocja gozdnega reprodukcij­skega materiala niti ni zanimivo za slovenske razmere. Zato je potrebno pripraviti od kmetijskega povsem locen Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. Kot izhodišce za delo je komisija obravnavala zakone o gozdnem reprodukcijskem materialu sosed­i~ ih držav (hrvaški, avstrijski in nemški), direktive EU in shemo OECD. Kot predpogoj za pripravo strokovnih osnov za novi zakon so bili opredeljeni nacelo varo~ vanja gozdnih genskih virov, dolocila ZOG, izvajanje zahtev iz direktiv EU in iz enotnega trga znotraj EU ter pravice lastnikov gozdov. Posebna pozornost je namenjena operativnosti novega zakona. Posamezne postopke strokovnega nad­zora smo zato ves cas delovanja komisije tudi prever­jali v praksi, v okviru rednega dela v javni gozdarslU službi (JGS) v procesu proizvodnje gozdnega repro­dukcijskega mateiiala za potrebe Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri delu smo sprejeli nacelo optimalnega strokov­nega nadzora, na ustrezni ravni glede pomena in ohra­njenosti gozdov, v katerega so smiselno in na osnovi dolocil ZOG vkljuceni posamezni izvajalci nalog JGS. Primerjava med optimalnim postopkom strokovnega nadzora nad proizvodnjo in trženjem gozdnega repro­dukcijskega materiala po usklajenem predlogu ZGS in GIS in minimalnimi zahtevami iz evropske direktive (EC/1 05/ [ 999) je prikazana v naslednjih shemah: Pr~.· !log zn in GJS: Predlog za izbor semenskega objekta izda: ZGS, Predlog za izbor semenskega objekta izda lastnik semenar (ob soglasju lastnika) ali lastnik gozda. gozda. Skupna strokovna ocena ZGS in GIS: GIS izda Pooblašceni organ na osnovi strokovnega mnenja zapisnik o ogledu, ZGS posreduje podatke o semen­ izda odlocbo in uvrsti semenski objekt v ustrezni regi­ skem objektu GIS, GIS izda odlocbo po ZUPin uvrsti ster. semenski objekt v ustrezni register. 1 Predlog za nabiranje semena: ZGS ali semenar (ob soglasju lastnika) ali lastnik objekta. Strokovni pregled pred nabiranjem: GIS, ZGS in semenar, GIS izda zapisnik o ogledu. J Ob nabiranju: nadzor ZGS, ZGS izda potrdilo o iZVOIU. Po dodelavi: GIS odvzame vzorec za analize, izda Glavni certifikat (o izvoru) in Certifikat o kvaliteti, Ob zakljucenem nabiranju pooblašceni organ izda podatke uvrsti v Centralno bazo podatkov o gozdnem Glavni certifikat (o izvoru) in podatke pošije na sedež reprodukcij s kem materialu. evropske komisije. GozdV 58 (2000) 9 1-uaillgcT. IL r..:~.: .... Z .. \om~:r. U. Lllmk. Naš predlog je, da se v novi osnutek Zakona o goz­dnem reprodukcijskem materialu vgradi: i) smiselno sodelovanje ZGS in GIS pri izvedbi stro­kovnega nadzora, ii) centralno vodenje baze podatkov o semenu in semenslUh objektih ter izdaje ce1tifikatov o izvoru s strani GIS po predhodni izdaji spremne listine in potTdila ZGS na mestu nabiranja, iii) dodatne omejitve proizvodnje in trženja najnižje od štirih kategorij gozdnega reprodukcijskega mate­riala (v skladu z direktivo EC/105/1999 gre za gozdni reprodukcijski material 'znanega izvora' ('source identmed')), in sicer casovne omejitve nabiranja in kolicinske omejitve nabranega semena samo za primere pomanjkanja ustreznega materiala višjih kategortj (kar direktiva EU dopušca), iv) predpis o nacinu izbire semenskih objektov (izho­dišcnega materiala) po upravnem postopku, ena­kovrednem postopku za posek lesa. ZOG v 74. clenu doloca, da ima GIS naslednja javna pooblastila: -izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah, -opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesnicarstvom. Med nalogami JGS, ki jih izvaja GIS, omenjamo strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesni­carske dejavnostl. Vecji del nalog JGS izvaja ZGS, med drugim zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmo­vnih vrst. V tem smislu smo tudi razvijali posamezne postopke strokovnega nadzora. Posamezne postopke nadzora proizvodnje in trženja gozdnega reprodukcij­skega mate1iala od sestaja do setve smo optimizirati v sodelovanju med ZGS, GIS in gozdarslUmi inšpektorji Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (prim. KRAIGHER l997a, 1997b, KRAI G­HER 1 ŽITNIK 1999, 2000). Nadzor v gozdnih dre­vesnicah, do koncne sadnje v slovenskih gozdovih, je v fazi optimizacije, ki naj bi privedla do ustreznih predlogov v naslednjih dveh letih. Strokovni nadzor, predpisan v direktivah, je mini­malna osnova, ki so jo clanice EU dolžne izvrševati. Vsaki clanici je nato prepušceno, da te minimalne skupne osnove nadgradi in izpopolni glede na potrebe po strokovnem nadzoru na njenem ozemlju, kar je odvisno od pomena gozdov in gozdarstva za posame~ zno clanico. Sosednje evropske države zato ohranjajo višjo raven strokovnega nadzora glede na novi predlog. Glede na to da imamo bistveno bolj o hranjene naravne gozdove in bistveno bolj sonaravno gospodarjenje z gozdovi kot vecina drugih evropskih držav, uskJajeni predlog ZGS in GIS predvideva tudi ustrezno višjo raven strokovnega nadzora v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu , na osnovi v praksi preverjenih postop­kov ter delirve dela in pooblastil. 4.2 Inšpekcijski nadzor Gozdarska inšpekcija deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo kot ena izmed štirih inšpekcij. Na obmocju RS je zaposle­nih 17 gozcJaorskib inšpekt01jev. Gozdarski inšpekt01ji nadzirajo pridelovanje in dodelava semen in sadik, promet semen in sadik ter kakovost na osnovi nasled­njih zakonov: -Zakona o gozdovih (ZOG, 1993), -Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVRj 1994), -Zakona o semenu in sadikah (ZSS, 1973). 24. clen ZSS doloca, da je pridelovanje semena in sadik pod strokovno kontrolo pooblašcene organiza­cije združenega dela, 74. clen ZOG pa navaja GIS kot pooblašceno organizacijo za nadzor in izdajo potrdil o gozdnem semenu in sadikah. Temeljni poudarek dela gozdarskih inšpektorjev je zaradi obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih doloci.l, namenjen sledljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala od pridelovanja semena in sadik, dodelave semena in sadik, preko prometa do koncnega upora­bnika oziroma do setve ali sadnje v gozdu, poleg tega pa še kontroli pooblašcene strokovne organizacije, ali opravlja strokovno in zdravstveno kontrolo. Gozdarski inšpektmji bodo tudi v bodoce po slucajnostnem izboru kontrolirali ptidobivanje semena, dodelovanje semena in sadik, promet semena in sadik ter setve semena ali sadnje sadik v gozdovih. Glede na majhno število orga­nizacij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in proizvodnjo gozdnega semena in sadik v slovenskem prostoru (8 organizacij), bodo nadzor na obmocju RS do nadalj­l:Uega opravljali le štiJje gozdarski inšpektorji. S tem bomo zagotovili vecjo operativnost (majhno število kontrol01jev in zaradi tega hitrejši in boljši pretok infor­macij), enotni pristop na celotnem obmocju nadzora, doloceno mero specializacije in vecjo racionalnost, kar bo skupaj doseglo osnovni namen vecje ucinkovi­tosti. Vecja ucinkovitost nadzora je z vidika bližajoce se Evrope še kako pomembna, hkrati pa pomeni tudi pomoc organizacijam pridelovalkam in proizvajalkam gozdnega semena in sadik, da se pravocasno seznanijo in prilagodijo novim zahtevam. Nadzorovanje uresnicevanja dolocil ZZVR bi bilo dobro organizirati tako, da bi inšpekciji, ki sta zadolženi za nadzorovanje uresnicevanja sicer razlicnih podrocij, medsebojno rnzmejili in uskladili podrocje dela. Tako bi fitosanitama inšpekcija po dolocilih ZZVR jn ZSS vršila kontrolo gozdnega reprodukcijskega materiala pri vstopu v državo, izvozu in ponovnem izvozu. Pri gozdnem semenu in sadikah bi poleg kontrole zdrav­stvenega stanja, ki je v pristojnosti fitosanitame inšpek­cije, le-ta p1i uvozu ugotavljala še, ali ima gozdni repro­dukcijskj material, kije namenjen gozdni proizvodnji, ustrezno dovoljenje za uvajanje gozdnega semena in sadik tujih drevesnih vrst in provenienc. Na drugi strani bi gozdarski inšpekt01ji v organiza­cijah za pridelavo in proizvodnjo gozdnega reproduk­cijskega materiala -v vseh tistib drevesnicah, ki so glavne dobaviteljice semena in sadik za gozdno pro­izvodnjo -vršili nadzor tako po ZSS oziroma novem osnutku Zakona o gozdnem reprodukcijskem materi­alu kot tudi po ZZVR. V ta namen bi bilo potrebno v nastajajoci ZZVR vnesti dolocilo 1 da je za iitosa­nitarnega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki ima koncan visokošolski študij agronomske ali gozdarske smeri. Tak predlog nadzora uterneljujemo s sledecim: -gozdni reprodukcijskj material bi tako ostal v celoti v domeni gozdarske inšpekcije, -v drevesnici bi se pojavljal le en inšpektor, h bi hkrati pregledovat po dveh razlicnih zakonih, -ucinkovit nadzor, -organiziranost v skladu z direktivo EC/ 105/99. 5 ZAKLJUCEK 5.1 Ohranjanje gozdnih genskih virov v kontekstu skupnega evropskega trga in mnogofunkcio­m11nega gozda Naš koncept gospoda1jenja z gozdom je enakovre­den ukrepom varovanja gozdnih genskih virov v svetu, v gozdnih genskih rezervatih in. regionalnih parkih. Ob vzgoji in ohranjanju kakovosti na vseh ravneh (ohra­njanje biodiverzitete, mnogonamenska in mnogopo­menska raba gozda (vkljucno z vsemi socialnimi, eko­nomskimi, varovalnimi, turisticnimi, rekreacijskimi idr. funkcijami), vzgoja superiomih in cetii.ficiranih lesnih sortimentov za vseh 70 VI:,St drevja) bi bilo možno po sedanjem zakonu in programu vecino slovenskih gozdov uvrstiti v eno od kategorij varovanja po ZON. S tem bi slovensko gozdarstvo fonnalno pridobilo vlogo varovanja naravne dedišcine, slovenski gozdovi for­malizirano funkcijo varovanja, olu·anjanja in rabe bio-diverzitetne 'vroce tocke' v Evropi, lastniki gozdov pa poleg lesnoproizvodnih lzkoristkov ves kompleks izkotišcanja ostalih, formalno opredeljenih in po ZON izkazanih funkcij gozda. Predlagamo širšo diskusijo o možnostih izkorišca~ nja prednosti, kij ih imamo v Sloveniji zaradi ohranje­nosti gozdov in vsebine obeh zakonov, ZOG in ZON, ki bi lahko omogocila uvrstitev velikega dela gozdov v eno od kategorij varovanja po ZON. O primernosti diskusije bi morali najprej razpravljati gozdatji, pra­vniki in naravovarstveniki v ustreznih ministrstvih. Upam, da bodo kljub kratkim rokom v prilagajanju zakonodaje EL' lahko naceli in vodili diskusijo, ki bi pomagala ohraniti slovenske gozdove na sedanji sto­pnji sonaravnosti. 5.2 Casovna uskJajenost in strokovno usmerjanje gozdnega semenarstva in drevesnicarst\'a Obnova gozdov je kljucnega pomena za ohranjanje gozdnih genskih virov, stabilnosti gozdnih ekosiste­mov in razvoj vseh funkcij gozda. Strokovnost dela pri obnovi gozdov se izkazuje v dolgih casovnih obdobjih, od obnove do proizvodne zrelosti novega gozda. Zato si pti obnovi s sadnjo in setvijo ne smemo ptivošciti napak. Potreben je izbor rastišcu ustreznjh proveni­enc gozdnega drevja, casovna usklajenost obnove z dostopnosljo kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala, kakovostna tehnologija dela z gozdnim rep­rodukcijskim materialom od izhodišcnega materiala do sadnje v gozdu. Izhodišcni material v vecioi primerov v Sloveniji predstavljajo izbrani semenski sestoji; ce gre predvsem za tesnoproizvodno funkcijo pri zasnovi novih sestojev, so ti semenski sestoji izbrani predvsem na osnovi fene­tipsko nadpovprecnih lastnosti glede rasti, kakovosti lesa in ptirastka, ob upoštevaruu ostalih kriterijev za izbor semenskih sestoj ev. Vec pozornosti bi bilo potre­bno v prihodnje ponovno posvetiti semenskim planta­žam, predvsem za manjšinske drevesne vrste, vrste, pri katerih je nabiranje težavno ali nadzor nabiranja problematicen. Pri ostalih drevesnih vrstah je poudarek predvsem na razvoju tehnologij dolgotrajnega shranje­vanja semen. Poseben poudarekje potreben pri tehno­logiji vzgoje rastišcu prilagojenih sadik ter pri tehno­logiji sadnje in zašcite sadik. 5.3 Organiziranost strokovnega in inšpekCijskega nadzora ter strolmenskih sestojev v vzhodni Sloveniji.-GozdV., 2000, 58, št. 9, str. 395-400. PAVLE, M. , 1987. Semenski sestoji v Sloveniji. Register. -IGLG, Ljubljana, 145 s. PAVLE, M., 1997. Semenski sestoji v Sloveniji _ Register {2. revizija).-GJS, Ljubljana. ŽITNIK, S. ,' BRUS, R. 1 BELE, J. 1 HERMAN -PLA­NINŠEK, M. 1 PLANINŠEK. V. 1 MOLLER, c_ 1 KRAJG­HER, H. 2000 . Praksa in razvoj v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu.-GozdV .. 2000, 58, št. 9, str. 389-394. ECll05/l999, 1999. Direktiva EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, št. 105/1999.-Official Journal of the European Communities, 11-15.1.2000, s. 17-40. PRGS, 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji .-Ur. l. RS, 14/1996. ZOG, 1993. Zakon o gozdovih.-Ur. l. RS, 30/1993. ZON, 1999. Zakon o ohranjanju narave.-Ur. l. RS, 56/1999. ZSS, 1973. Zakon o semenu in sadikah.-Ur. l. SRS, 42/\973. 45/1973,29/1986. ZZVR, 1994. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin.-Ur. l. RS, 82/94. Aktualno Povzetek klepov lV. delavnice ja ne gozdarske službe z naslovom Gozdno etncnarstvo in drevesnicarstvo : od sestaja do "'adike. ki je bila 26. in 27 . ... epten1bra na Rogli IV delavnico javne gozdarske službe z naslovom Gozdno semenarstvo in drevesnicarstvo smo clani stro­kovne komisije za pripravo nove zakonodaje, podza­konskih aktov in tehnicnega predpisa, imenovane s strani MKGP, organizirali zaradi zagotavljanja kakovo­sti gozdnega reprodukcijskema materiala, operativnosti vseh faz dela in strokovnega nadzora pri proizvodnji gozdnega reprodukcijskega matetiala ter zaradi akutnih problemov pri pripravi strokovnih osnov za novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. Delavnice se je udeležilo 88 udeležencev, od tega 57 z ZGS, 10 iz semenarn in drevesnic, 9 z GIS, 5 iz IRSKGLR, 2 z Gozdarskega inštituta JastTebarsko (ŠIJ, Hrvaška), predstavnik MKGP, upokojena clanica komisije, predstavnik falrultete v Maribom, predstav­nik Oddelka za gozdarstvo na BF v Ljubljani in preda­vateljica, odgovoma za pripravo strokovnih osnov za avstrijski zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu po sprejemu novih direktiv EU in izveden.ka OECD iz FBVA na Dunaju. Vsi sodelujoci so poudarili pomen: -ohranjanja gozdnih genskih virov; -naprednega, sonaravnega, trajnostnega in multifun­ kcionalnega gospodarjenja z gozdom; -možnosti ohranitve sedanje stopnje ohranjenosti slo­venskih gozdov, njihovega formalnega zavarovanja in pomena slednjega za lastnike gozdov; -izbor rastišcu primernega gozdnega reprodukcijskega materiala; -kakovosti semena in sadik; -kakovostnega dela v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu; -prenosa raziskovalnih spoznanj v operativno seme­narsko prakso oziroma razvoj posameznih metod dela za velike kolicine materiala; -kakovostnega dela pri sadnji, negi sestojev v obnovi in negi semenskih sestojev; -semenskih plantaž in drugih sestavin slovenske gozdne genske banke; -operativnosti nacrtovanja in preskrbe z gozdnim rep­rodukcijskim materialom; ~ ustrezne ravni strokovnega nadzora, ki naj bo vsaj enakovredna ravni in organiziranosti strokovnega nadzora v Avstriji in ki naj temelji na utecenih in z Zakonom o gozdovih opredeljenih pristojnostih Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inšti­tuta Slovenije; ~ organiziranosti inšpekcijskega nadzora v kontekstu usklajevanja med zakonodajo s podrocja zdravstve­nega varstva rastlin in s podrocja gozdnega repro­dukcijskega materiala; -vzdrževanja centralne baze podatkov o proizvodnji, kakovosti in uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala; -razvoja znanj z vseh podrocij , ki so vkljucena v proces spoznavanja strukture in izvora gozdnih gen­skih virov ter obnove gozdov s sadnjo in setvijo . Skupni predlog udeležencev delavnice je bil, naj se pri pripravi nove zakonodaje o gozdnem reprodukcij­skem materialu upošteva pomen sedanje ohranjenosti slovenskih gozdov, naj se vgradi nacine za ohranjanje sedanjega stanja oziroma primemega razvoja gozdov z uporabo izkUucno domacih provenienc gozdnega drevja io naj se predlaga višjo raven strokovnega nad­zora, kot pa jo zahteva evropska direktiva. Razišcejo naj se tudi fonnalne možnosti zavarova­I~a slovenskih gozdov, v katerih poteka gospodarjenje po dolocilih Zakona o gozdovih. Ta dolocila namrec že pomenijo ustrezno stopnjo varovanja, lastn:iki gozdov pa bi s fonnalizacijo zavarovanja lahko poleg ohranitve vseh dosedanjih funkcij gozdov pridobili za svoj gozd tudi formalni status zavarovanega obmocja. V okviru delavnice se je sestala tudi komisija za pripravo strokovnih osnov za novo zakonodajo v raz­širjeni sestavi. Zakljucki razširjene seje komisije so naslednji: -Predlagamo, da se v predlog Zakona o gozdnem rep­ rodukcijskem materialu uvrsti sklic na ustrezne clene Zakona o gozdovih. -Clani komisije bomo predlagali dopolnitev zadnjega delovnega gradiva, predloga Zakona o gozdnem rep­rodukcijskem materialu, na višjo raven strokovnega nadzora, ob upoštevanju že prevetjenih in z Zakonom o gozdovih opredeljenih deLitev dela med ZGS in GIS pri strokovnem nadzoru gozdnega reprodukcijskega materiala. -V sestavo komisije bi bilo potrebno pridobiti prav­nika, s katerim bi lahko ustrezno dodelali predlog zakona. Pri tem bi bilo primemo upoštevati izkušnje in predloge avstrijskih in nemških kolegov, clanov GozdV 58 (2000) 9 -·­ ~ ~:. 9 ~-' : ­ , -r ustreznih delovnih skupin za uskladitev zakonodaje z direktivo l999/l 05/EC in izvedencev OECD s tega podrocja . Upoštevati bi bilo treba tudi casovn1 plan prilagajanja zakonodaje direktivi 199911 05/EC v sosednjih državah. Po sedanjem planu sprejema­nja zakonodaje bo verjetno Slovenija prva država v Evropi, ki bo imela Zakon o gozdnem reproduk­cijskem matetialu prilagojen novi direktivi (rok za prilagoditev zakonodaje držav clanic je l. l. 2003). -Ponovno bomo predlagali, naj se v vsebino nove zakonodaje vkljuci celoten fazni postopek stroko­vnega nadzora pri proizvodnji in prometu, kot je bil predlagan v prvem predlogu zakona (l3. l. 1998), z ustrezno modi:fikacijo zaradi zahtev direktive 1999/1 05/EC in po vzom avstrijskega zakona ozi­roma predlaganih sprememb avstrijskega zakona. Vesti z Zavoda za gozdove Slovenije Vodje obmocnih enot in oddelkov Zavoda za goz­dove Slovenije so se od 1 O. do 15. septembra 2000 udeležili strokovne ekskurzije v Avstrijo in Nemcijo pod vodstvom prof. dr. Sonje Horvat Marolt. Program. je obsegal gojitvene problematiko v Gamingu, Rogat­zbodnu in Weiselburgu v Avstriji, sonaravno gospodar­jenje, ogled ucnih in raziskovalnih objektov ter organi­zacijo državne gozdarske službe na Bavarskem, gospo­daljen je v maloposestniškem gozdu in vlogo društva lastnikov gozdov v Freisingu ter organizacijo deželne gozdarske službe in gospodarjenje z gozdovi v Rhein­land Pfalzu. Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, Dragan Matijašic, seje od 23. do 26. oktobra 2000 udeležil3. mednarodne konference o gorskem gozdu držav pod­pisnicAJpske konvencije. Konferenca je bila v Švici, v Maienfeldu (kanton Graubeuden). Po tridnevni izme­njavi izkušenj in mnenj ter po zanimivih, obcasno tudi bumib diskusijah so predstavnikJ Švice, Liechtenste­ina, Nemcije (Bavarske), Italije, Avstrije, Francije in Slovenije sprejeli resolucijo o gorskem gozdu. Bese­dilo resolucije je dostopno na internetnem naslovu: www.buwal.ch/forst/sn/i/ak.htrn. Predsednik Planinske zveze Slovenije, Andrej Brvar, predsednik Turisticne zveze Slovenije, dr. Ma1jan Rožic, predsednik Zveze gozdarskih društev Sloveruje, Ignacij Pjšlar, u1 direktor Zavoda za gozdove -Pravnim službam ustreznih ministrstev bomo predla­gali, naj preverijo možnost zašcite slovenskih gozdov, skupini za pripravo pogajalskJh izhodišc za vstop Slovenije v EU pa bomo ustrezno utemeljili zahteve po omejitvi uporabe ruj ih provenienc gozdnega repro­dukcijskega materiala na podrocju Slovenije oziroma omejitve maloprodaje neustreznih provenienc do zad­njega uporabnika. -Hkrati bomo intenzivno nadaljevali s pripravami stro­kovnih osnov za podzakonske akte. P1i tem bomo upoštevali rezultate razvojnih raziskav v okviru CRP GOZD in chugih projektov, ki so v teku. Doc. dr. Hoj ka Kraigher, predsednica komisije za pripravo strokovnih osnov za novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, pod­ zakonskih aktov in tehnicnega predpisa Slovenije, Andrej Kermavnar, so 2. novembra 2000 v hotelu Holliday Inn v Ljubljani slovesno podpisali usklajen dogovor o ustanovitvi, poslanstvu in delova­nju Kornjsije za evropske pešpoti v Sloveniji. Predlog dogovora je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Dne 13. J l. 2000 je bil v Hodošu sestanek predstav­nikov Madžarske in Slovenije o izvedbi Europohoda 200 l. Sloverujo so predstavljali Tone Lesnik in Štefan Kovac z Zavoda za gozdove Sloveuije, Uroš Vidovic iz Planinske zveze Slovenije ter Ludvik Orban, župan obcine Hodoš. Prireditev ob vstopu udeležencev Evro~ pohoda iz Madžarske v Slovenijo bo 27. maja 2001 v Hodošu in bo osrednja prireditev Tedna gozdov leta 2001, posvecenega turizmu v gozdnem prostoru. Od 6. novembra do 2. decembra 2000 je na Bledu potekal seminar Capacity Building for Support to Pri­vate Forest Owners and Public Participation v sodelo­vanju organizacije Food and Agricultur Organisation in Zavoda za gozdove Slovenije. Seminar je potekal v dveh delih: l. del: Trairling for trainers (TOn s 15 udeleženci, bodocimi trenerji; 2. del: Training for fore­sters (TOF) z 21 udeleženci, ki delajo v praksi z lastniki gozdov. Na seminarju so sodelovali 3 predavatelji iz tujine in 3 iz Slovenije. Glavni moduli seminaija: izo­braževanje odraslih, tehnike za sodelovanje, organizi­ranje lastnikov, izobraževanje na daljavo, obvladovanje konfliktov. Tone Lesnik G zdarski inštih1t Slovenije V dvorani Gozdarskega inštituta je v cetrtek, 23. novembra, potekalo znanstveno posvetovanje z naslo­vom Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa. Posvetovanje je organiziral Gozdar­ski inštitut v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev Slovenije. Predstavljenih je bilo devet referatov in en koreferat. Kljub dobri udeležbi na posvetu (okoli 90 sodelujocih) je bila udeležba še vseeno nekotiko pomanjkljiva, saj so sodelovali predvsem predstavniki gozdarstva. Zavod za tehnicno izobraževanje je med 15. in 17. novembrom organiziral strokovni posvet Varstvo zraka v Sloveniji. Posvet je bil namenjen vsem, ki delajo na Stališca in odmevi Divji petelin -ali ga bo povozil Cas? Magister Cas težko sprejema drugacna razmišlja­l~a od svojih, cetudi so argumentirana (GV 5-6/2000). Še huje je, ce tako razmišljajo gozdaiji, ki niso novi, ampak se jih nekaj že leta ukvarja s podobno tematiko. Tone Kladnik je diplomiral na temo proucevanja eko­logije divjega petelina in redno spremUa dogajanje v svojem okolju, Mirko Perušek je priznan in uveljav­ljen ornitolog s podobnimi nocnimi navadami (veliko neprespan ih noci za proucevanje ptic) in celodnevnimi iskanji slaivnosti pticjega življenja, Darij Krajcic pa ue mara nelogicnih zakljuckov. Kratek opis babi tatov, primernih za divjega petelina, je bil potreben, ker smo z njim želeli opozoriti na neka­tere napacne zakUucke o vzrokih upadanja populacij v nižjih nadmorskih višinah. Pri tem se moramo odlociti, ali petelina sploh_ želimo imeti ali ne. In ce se zanj odlocimo, so potrebni ukrepi. Ponovno poudarjamo, da petelina tam ne bo, ce zanj s sekiro, puško in drugimi ukrepi nic ne naredimo. Pri strokovnil1 razpravah moramo jasno vedeti, o cem se pogovarjamo, in si prizadevati, da ima ista beseda vedno enak pomen. Tako intenzivno gozdarstvo (na zacetku clanka GV 5-6/2000) in ekstenzivno goz­darstvo (na koncu clanka) ne moreta biti hkrati vzroka za upadanje populacij divjega petelina, saj imata nas­proten pomen (anton ima). Kje mag. Cas vidi, da zagovarjamo goloseke, nam ni zr.ano. Kolegi, ki nas· poznajo, vedo, za kaj se zav­podrocju varstva okolja in urejanja prostora na lokalni in državni ravni. Na posvetu je sodeloval tudi Goz­darski inštitut (dr. Simoncic, Mavsar) s predstavitvijo monitoringa zdravstvenega stanja gozdov in razvoja zdravstvenega stanja gozdov v preteklem desetletju. Oktobra se je Gozdarski inštitut okrepil na podrocju kadrov, saj smo dobili kar dva nova doktorja znanosti, in sicer dr. Po lono Kalan in dr. Lada Kutnaija. V galeriji Gozdarskega inštituta pa bo do 15. decembra na ogled trelja klubska razstava Fotokluba AT-Canon. Vabljeni~ Robert Mavsar zemamo, Casu pa naj bo to uganka. Strinjamo se, da so za divjega petelina primerni vrzelasti sekundarni iglasti gozdovi. Vedeti pa moramo, da so ti vecinoma antropogenega porekla. Nastali so s sekiro in vecinoma s sadnjo smreke (kako umazano in zastarelo), in ne kot naravi prepušceni gozdovi. Zato ne moremo govoriti o naravni starostni strukturi tega gozda. Tudi druge vrzel aste sestoje z jasam1 jagodice­vja, ki so primerni za divjega petelina, je, razen v bojni coni, oblikoval clovek. Pa to ne zaradi petelina, ampak zaradi lastnega prežive~a. Res paje, daje tehjas zlasti zaradi narašcanja lesnih zalog vse manj. Pri vplivu gozdnih cest na razvoj populacij divjega petelina iz Casovega clanka ne moremo natancno raz­brati, ali so te za petelina dobre ali ne. Ve1jetno bosta Zavod za gozdove Slovenije ali Lovska zveza Slove­nije ponovno dobila obširen obrazec, nov opazovalni list. Negativni vpliv vsakoletnega poseganja v gozd zaradi vecje odprtosti gozdov z gozdnimi cestami je prej posledica napacnega nacrtovanja in izvajanja goz­dnih del kot pa izgradnje cest. Tudi zagovarjanje žicnega spravila, ki naj bi bil boljši za petelina, po našem mnenju ni pravilno. V Dinaridih, kjer so subpopulacije divjega petelina naj­bolj ogrožene, tovrstno spravilo v okolici rastišc div­jega petelina sploh ni primerno (vecinoma manjši nakloni, že zgrajeno omrežje cest in vlak ipd.). Zagovarjanje naravnih parkov med 1.400 m n. v. in GozdV 58 (2000) 9 Sa zgomjo gozdno mejo po našem mnenju ni praviloo. (Kakšni naravni parki? Zakonodc!ia opredeljuje kra­ jinski, regijski, narodni park.) Gorski gozd se v veliki meri sam strukturira v primeren habitat za petelina, ker je po strukturi podoben tajgi (optimalni area] divjega petelina), zato je zanj potrebno samo prilagojeno nacr­tovanje in gospodarjenje po nacehl dinamicne traj­nosti življenjskih prostorov. Seveda se moramo p1i tem zavedati, da mnogim ljudem ta gorski gozd pomeni t11cli vir preživetja. Za rastišca divjih petelinov pod to mejo, kjer števil­cnost populacije veliko hitreje upada, avtor ne podaja pravih rešitev (borovnice je malo, kjer pa je, pa prak­ticno ne rodi, malo je tudi mravljišc idr.). Seveda ne, ker so povezane z delom in sekiro, ki sta najbrž preumazani kategoriji. Pri tem pa je potrebno raziskovati tudi na terenu, razmišljati, vložiti precej truda~ in ne le vrteti zmeraj is tovrstne številke, kij ib je zbirala cela vojska razlicno usposobljenih ljudi. Tudi ugotavljanje trenda številcnosti populacije na podlagi podatkov popisov na rastišcih v dveh zapore­dnih letih se nam ne zdi korektno. Pri tem gre lahko tudi za obicajna rnedletna nihanja populacije ali za napako popisa, nesmiselno pa je pozitiven trend na osnovi dveh štetij v dveh zaporednih letih pripisati izboljšanju stanja še primemih habitatskih razmer. Ve1jetno smo naravo­varstveno zavedni gozdarji in lovci na Slovenskem p1ijel.i stvar v roke in v enem letu izboUšali stanje. Le v Dinari de glas mag. Casa ni prispel, saj se s temi rastišci pod 1.400 m n. v. ne splaca prevec ukvarjati. Negativni vpliv na populacije divjega petelina naj bi se povecal "zaradi ekstenzivnega (brezobzimega) gospodarjenja v gozdu v casu petja in gnezdenja spo­mladi (za 18,6 %)".Tu verjetno niso vkljucene motnje s strani popisovalcev na vseh 592 rastišcih v Sloveniji v najbolj obcutljivem obdobju, kar je za tako ogro­ženo vrsto, kot je divji petelin, zelo pomembno. Izdaja "postelj" oziroma "spalnic" petelinu gotovo ne koristi. Vendar namen posvecuje sredstvo. Pomembno je, da številke prihajajo, divji petelin pa žal odhaja, najbolj viden krivec paje po Casovem mnenju gozdar s sekiro, za katerim ostanejo panj i. Vnaprejšnje omalovaževanje avstrijskih izkušenj in raziskav s psihološkimi projekcUami ni niti eticno niti objektivno in je za ktiticnega raziskovalca nedopustno. Velik del življenjskih prostorov vseh štirih vrst gozdnih kur je prekinjen z državno mejo in s tem tudi z razlic­nim sistemom gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Zato je skupna obravnava še toliko bolj pomembna. Pri opredeljevanju vloge gozdarja v dmžbi se zas­tavlja vprašanje, zakaj so se v cloveški zgodovini sploh pojavili gozda1ji. Iz potrebe, da bi dognali in poka­zali, KAKO trajnostno GOSPODARJTI Z narav­nim virom, GOZDOM. Samo za konzervatorsko delo, znacilno za parke, gozdarja ni treba. Te naloge, kijihje bistveno manj, lahko opravlja npr, tudi biolog, geograf, amaterski ljubitelj narave ... , ki o gozdu ve malo ali nic . Gozdarska stroka in zlasti operativa bi se morali upreti takšnim konzervatorskim doktrinam. Da ne bo cas povozil kar gozdarske stroke, saj lahko po Casovem zavzemanju za naravne parke, ki naj bi pokrivali "le 1 ,5% površine Slovenije", pride nekdo drug s podobno logiko, ki bo ugotovil, da moramo iz konzervatorskih razlogov odpraviti kar celotno gozdarstvo kot gospo­darsko dejavnost, saj predstavlja manj kot 0,5% bruto domacega proizvoda. Takrat pa družba gozdarja ne bo vec potrebovala. Prva naša replika na zgrešen pristop do proble­matike divjega petelina (GV 3/2000) je dala za rezul­tat prispevek mag. Casa v Strokovnih razpravah (GV 5-6/2000) z nekaterimi nepravilnimi p1istopi, zakljucki in interpretacijami. Na najpomembnejše smo skušali opozoriti z namenom, da objektivneje osvetlimo pro­blematiko. S to repliko in s prvjm delom slovenskega pregovora "Cloveku se pove enkrat ... '' zakljucujemo razpravo. Darij Krajcic, Tone Kladnik, Mirko Perušek Divji petelin vcasih je tudi lastne iztrebke (foto: To!le Kladnik) OMORli