JPomenki o s l o v en s k em p i s ti nj i. XXXVII. U. Doslpj mi šp nisi povedal, kaj nani kaže prav za prav beseda tvarina. T. Končnica ina, ki sp sprijpma časi z n v nina, časi z ov v ovina (za ozkimi soglasniki evina) in se zdaj na kratko (prpdtegnjpno), zdaj na dolgo (zatpgnjcno) izrekuje, nam služi pri obraževanji samostavnih inien za snovi, iz kterih, tpr za orodja in srpdstva, s kterinii se kaj dpla. U: Tvarina zaznamnja torpj več reči ali stvari skupej, s kterimi ali iz ktprih se kaj tvari ali tvori, t.j. dela ali narpja. '/'. Rabi nam v duhovnein in tplpsnpm ali tvarinskpm (ne pa: materialnem!) pomenu, kakor tudi snov, gradivo itd. Prav dobra je končnica ina, in z njo pove Slovpnec lahko ob kratkem, kar mora XTemec opisati z dvema in dostikrat še z več bpsedami. U. Tako pravi SIOVPIIPC govedina, Xpmec pa Rindflcisch, kožuhovina — Pelzwerk, brodnina — C e b e r f ah rt s g eb u h r, mostnina ali raostovina — Briickenmautli. ncmsčina — deutsche Spraclic, slovcnsčina — slovenische Sprache, hrastovina — Bichenholz, kislina — sauere Sachen, starina, novina — altes Zeug, n e u e Sachen, srebernina, zlatnina — Silberzeug, Goldsachen, lojevina — Talgstoff, lončevina — irdenes Zcug, železniaa — Eisenvverk itd. T. Xaj jili še jaz nekoliko nasštejem, da se resnica bolje Spozna: pestina — K i n de r w ii r t eri n, pašina — Weidcgeld, povertina — G ar tenge vvaehs e, — poljsčina Feldfrilchte, tkavsčina — W eberlohn, dnina — Taglohn, lesčina — Haselstaude, zvcrina — VVildpret, bezgovina — Holundcrholz. gabrina — W e i s s b u c h e nholz, sirkovina — Meerhirsstroh, vpisnina — Einschreibegebiihr, životnina — Pcrsonalsteuer, dohodnina — Einkommensteuer, kertina — IMaul wurfsh a uf e n ali — hiigel, kozina — Ziegenfell, kozlina — Ziegen b ocks f ell, kozličina pa celo Z iege n b ii cklein sf e 11! — Vrcmsčina, Drcnovsčina — der in Vreme (v Vremah), der in Drenovec, eizeugte Wein itd.! (cf. Met. pg. 45. 46.) U. Xa razvalinah novina oživi' (auf den Trummern bliihet ein neues Leben auf), piše že Metelko v svojih pregovorih tako kratko pa krepko. xxxvin. U. Za snovi.. snova.. — kaj pomeni? Bolj znana mi je beseda osnova. T. Res je bolj znana po vseh slovanskih jezikih beseda osnova, pa tudi osnov' (bulg. in polj.) in samo snova, po nekterih snov, i. Osnova je iz glagola osnovati, osnovam in osnujem, ki poraeni 1) ordior telam (zptteln, anzetteln), osnova, osnutek in snutpk (snuti, snujem), stamen, malus tp\torius (Webpraufzug, Zpttel), in 2) fundo, fundamentum pono, jacio (griinden, stiften), torej osnova basis, fundamentum (Grund eines Gebaudps, Grundlagp, Grundfeste). U. Kar pravijo časih nemškutarski Kranjci grunt pa fundament! T. Xe le Kranjci, tudi Oehi, Poljaki, celo Rusi in Sprbi rabijo sim ter tje grunt in fundament, gruntati, izgruntati, gruntovat' itd. U. Po slovenski je temeij, kakor se bere sedaj v vseh novih temeljitih spisih in čisto slovenskih knjigah. T. Xaglica ni pridna! Tudi temelj ni slovenska, ampak gerška beseda (&efiehov~) in iz gprškega so jo pobrali Serbi v potnenu fundamentum, in temeljit, temeljan, temeljak jim je valens, robustus. Murko ima temel, nila der Ursprung, der Urgrund! U. Ali smem torej pisati osnova namesti temelj? T. Velikrat se da v ravno tistem pomenu. Kakor osnovati sploh zaznamnja fundare, condere (griindpn, errichten, stiften), tako tudi osnova v slovanskem ni le Grund, Grundlage, Grundfeste, temuč tudi, zlasti v podobah ali prilikah: Plan, Anlage, Anfang, Ursprung, Quplle, Keim, osnovica der zarte Grundstoff (Murko), in zlasti brez predloga — snov ali snova — nam pomeni Stoif, Materie, Materialien — skorej to, kar zaznamnja tvarina, gradivo itd. XXXIX. V. Kaj pa zaznamnja beseda gradivo? Tudi ta se mi zdi bolj nova in manj navadna. T. Xikar ne misli, da je to, kar se tebi zdi novo in nenavadno, samo na sebi vselej novo in drugim nenavadno; nikar tudi ne pozabi, da živ jezik vseskozi raste in napreduje, da se slovstvo njegovo vedno množi in bogati. U. Da novim rpčem daje nove besede, starim pa stare — kaj ne? —Kaj mi že pomeni gradivo? Janežič pravi v slovnici svoji od obraziia ivo, da znamenuje snovi in priprave za kako delo, n. pr. belivo, gradivo, netivo, pecivo, pisivo, streljivo itd. T. ln graditi se pravi že v stsl. sploh aedificare, ali kakor piše Vuk v slovarji svojpui: ngraditi, gradim v. impf. machen, vprfprtigen, condo, n. p. opanke, kuču, crkvu, niost, gusle, gadlje (l)udplsack), sedlo i. t. d. U. Opankp graditi, gosli ali sedlo —tojepavendar prevpč! V novoslovpnskpm je graditi pospbpj mejiti, mpjo, plot dplati, sepire (zaunen, befestigen) in od lod graja, ograja, pregraja itd. Gradivo pa zaznamnja po tem takeni sploh več reč/ ali stvari skuppj, s kterimi ali iz ktprih se kaj gradi, tvari ali dela. Tudi grad ali terdnjava je razlagati iz graditi. T. Kakor v serbskem, ponieni tudi v stsl. grad' 1) arx (Burg, Schloss) in 2) grando (iz grad' cuni rhinpsmo, toča ali tuča Hagel, cf. Schlosse, in stsl. grad' idet' toča gre, po moravski hradi, es schlosset). Posebej je v stsl. grad' v pervem pompnu tudi murus, hortus (cf. golh. gards domus, ahd. gart domus, hortus, vrtograd' goth. aurtigards, vr'tar' hortulanus, Gartner in po tem slov. vprtnar namesti vertar, nograd ali vinograd itd.), paradisus, stabulum, civitas, urbs in gradec vicus, oppidulum, gradište castrum itd. U. In Babji grad, Bežji grad (asjlum), Carji — ali Carigrad, Beligrad, Velehrad na Moravskem, Xovgorod (Xovigrad) na Rusovskem; Polhov gradec, Xemški gradec, SIovpnji gradec, Gradisče gornje — spodnje, Gradiška itd. T. Kakor se pravi meja, saja zdaj namesli npkdanjpga mežda, sažda.., takosejenam. graja glasilo nekdaj gražda, iii nsl. graja habd. res ad sepem condendum necessariae, razgraja disseptum (cf. Mikl. lex.).