A vtor n av aja več načinov, točnega odgovora pa ni mogoče dati. Gotovo je le to, da so ta k ra tn i lju d je znali jam o razsvetliti in so bili tudi sposobni ogenj tak o j spet zanetiti, če je v jam i nenadom a ugasnil. O d konca m oustčriena d alje se n ah a ja v k u ltu rn ih plasteh mnogo kosov raznobarvnih kam enin. Na n ek aterih se poznajo sledovi strganja. Iz n jih so dobivali barvni prah, ki so ga nato p rep arirali z m astjo. N astalo je nekakšno testo, ki so ga nanašali na steno s prsti ali s čopičem iz lesa, p e rja ali dlake. Mogoč je pa še drug način barv an ja, toda le s finim prahom . S pihanjem so n anašali prah na steno in tako ustvarili negativne slike rok, ki so le obrobljene z različnim i barvam i. Ker so to tehniko u p o rab ljali tudi p ri drugih slikah, včasih zelo precizno izdelanih, m isli avtor, da so za p ih a n je m orali im eti cev (trs, kost itd.). P ristav lja pa, da o te j tehniki ne vemo mnogo. Že od 49. strani n aprej sledi slikovni dokum entarni m aterial, razdeljen po posam eznih jam ah in ab rijih . Kot posebno skupino o b jav lja na prvem m estu »Šest velikanov«, A ltam ira, F ont de Gaume, Les Com barelles, Lascaux, Les Trois F rères in Niaux. Sledijo francoska najdišča, u re je n a po pokrajinah, dalje španska in končno obe italijanski. Vsako jam o sp rem lja tekst z geografskim i podatki, kulturnim i pojasnili in pri večjih tudi k ra te k historiat. V pripadajočih napisih pod slikam i je povsod označena tudi velikost naslikanih predm etov. Od slik je približno polovica črnobelili rekonstrukcij, polovica pa fotografij. V ečkrat je isti predm et podan na oba načina, k a r je zelo poučno. B arvnih reprodukcij na žalost ni mnogo, so pa zelo lepe. Na koncu knjige je še poskus kronološke k lasifikacije. T abelarično je p ri­ kazano za vsako jamo, k aterim ku ltu rn im stopnjam pripadajo njene stenske slikarije. V seznam u literatu re je navedenih preko sto tem eljnih del in je za nas nekoliko porazna ugotovitev, da razen n ek a j izjem teh del sploh nimamo. M. B rodar Convegno Internazionale di paleontologia in occasione del 1 ° Centenario della scoperta delle palafitte pre­ istoriche. O d 29. do 31. avgusta 1954 je bil v V arese m ednarodni kongres predzgodo- v in a rjev v zvezi s prvo stoletnico začetka razisk av an j predzgodovinskih kolišč v Italiji. Kongres so organizirali: Zavod za varstvo antičnih spom enikov Lom ­ b ard ije, M uzej v Varese, predstavniki arheoloških inštitutov m ilanske univerze, m estna občina v Varese in turistični u ra d v V arese, ki je velik del kongresa tudi financiral in dal na razpolago vsa prevozna sredstva te r hotele. O d u d e­ ležencev kongresa so bili najm očneje zastopani dom ači italijan sk i strokovnjaki s Pio Lavioso-Zambotti, C arlom Maviglio, Raffaelom Battaglio, M ariom Berto- lone, Pierom Barocellijem i. dr. Zelo m očna je bila tudi ekipa švicarskih pred- zgodovinarjev s Karlom K eller-T arnuzzerjem , Em ilom Vogtom, M arcom R. Sau- terom , R. Laur-Belartom , M axom W eltenom . W ernerjem Lüdijem , Speckom i. dr. Angleži, Francozi, Nemci, Jugoslovani in D anci so pa im eli le po enega, dva, n ajv eč tri predstavnike, m ed katerim i so bili G ordon Childe, O scar P aret, Joachim W erner i. dr. Skupno je bilo n ajav ljen ih 27 predavanj, ki so vsa obravnavala razna v p ra ­ šan ja kolišč, tako da je ves kongres im el značaj poglobitve problem atike in raznih m om entov s področja naselbin na koliščih. K er so skoraj vsa p red a v an ja bila sprem ljana tudi s projekcijskim i slikam i, je bilo mogoče še bolj d etajlno sp rem ljati včasih tudi čisto specialna vprašanja. Vsa p red av an ja je pa vsebinsko mogoče razdeliti v pet skupin. V prvo skupino m oram o šteti predavanja, k ate rih p red av atelji so se p rv e n ­ stveno om ejili v glavnem na poročila o najn o v ejših raziskavanjih novih kolišč te r o problem ih, ki se sučejo okoli teh. To so bila kolišča na otoku V irginia na je ze ru V arese (Bertolone, M aviglia), dalje kolišča, odkrita na Piavi (Bat­ taglia), kolišča na jezeru Lagozza (Cornagjgia Castiglioni), kolišča v kotlini V erone (Zorzi) in druga podobna najdišča. Posam ezni pred av atelji so poročali tudi le o posameznih objektih (Volta. O rnella A canfora in dr.). Splošne proble­ m atike, nastale ob novih raziskavanjih kolišč, so se dotaknili tudi posam ezni tu ji arheologi. Tako se je Korošec dotaknil problem atike kolišč na L jubljanskem b a rju . Vsa ta p red av an ja so pa im ela značaj b o lj obvestila o novo odkritih p ostojankah ter o novih m om entih, ki nam pom agajo tolm ačiti problem atiko kolišč in n jih kultur, ali pa vsaj zastav ljajo novo problem atiko. V isto skupino je mogoče prišteti še n e k a j pred av an j in predavateljev, ki so se dotaknili splošne slike raziskavanj v posam eznih deželah, k ak o r n. pr. R. L aur-B elart, ki je podal pregled raziskavanj kolišč v Švici. D ruga skupina p redavateljev je obravnavala bolj splošne problem e v okviru k u ltu re na koliščih. P re d av a n ja so včasih im ela značaj poročil b o lj splošnega zn ačaja, kak o r je bilo n. pr. p red av an je »Kolekcija s kolišč v Museo Preistorico Romano« (Barocelli). N ekateri p red av atelji so se pa dotaknili v p rašan ja odnosa m ed k ulturo naseljencev na koliščih do drugih k u ltu rn ih skupin, k ak o r so bila p red a v an ja »Pokopi v cistah in koliščarska civilizacija v dolini Rone« (Marc R. Sauter), dalje »S tratigrafija pirenejskega neolitika in odnos do alpskih neo- litičnih kolišč« (Louis-René N ougrier), »Poljedelske neolitične kolonije na m oč­ virnem zemljišču« (W. G uyan), »Predstave kolišč v V al Camonica« (Keller T arnuzzer) itd. T re tja skupina pred av ateljev se je dotaknila sintetične slike, ki nam jo n u d ijo današnja kolišča. Med temi sta b ila tudi P ia Laviosa Zambotti, ki je skušala dati sliko kolišč in k u ltu re v zgodovinski luči, in pa Gordon Childe, k i je podal zgodovinski pom en kolišč kot podobo n ek d an jeg a življenja človeka v neolitiku. Posebno skupino je pred stav ljalo nekoliko p redavateljev, ki so se dotaknili problem a kolišč z gledišča prirodoslovnih znanosti, predvsem paleobotanike. T ako je Hans H elbaek poročal o paleobotaničnih razisk av an jih na koliščih in o rezultatih, do k aterih je ob tem prišel. Max W elten je pa podal sliko, k a j nam m ore nuditi palynologija pri raziskavanju predzgodovinskih kolišč te r o rezu ltatih in raznih m om entih, s katerim i je mogoče nek atere čisto arh eo ­ loške hipoteze sprejeti ali pa ovreči. V ittoria Pasa D u ran te je pa dala pregled pelodne analize v holocenskih plasteh otoka V irginia n a jezeru Varese, k je r so razisk av ah kolišča. Vsa ta p red av an ja so se pa le v m anjši m eri dotikala vprašanja, ki danes sk o raj n ajb o lj zanim a predzgodovinarje, k ateri se bav ijo s problem om kolišč. Predvsem je tu pomembno vprašanje, k a j danes razum em o pod nazivom kolišč. Im enovani predavatelji so se v glavnem om ejili le na posam ezne detajle v tem problem u, ali so se pa nagibali k stališču, po katerem se naselbine na koliščih ne glede na mesto, k je r so, m ed seboj ne razlikujejo. N ekaj p redavateljev se je pa dotaknilo tudi tega nadvse zanim ivega v p rašan ja, ki je izzvalo tudi n aj- živahnejše diskusije. Med ostalim je p red av atelj O scar P a re t zanikal v splošnem obstoj kolišč. Em il Vogt in n ek a te ri drugi švicarski predzgodovinarji so p a v svojih izv ajan jih razlikovali nekoliko m om entov p ri tem zanim ivem vprašanju. K akor je pa videti, problem obstoja ali neobstoja kolišč še zdaleč ni jasen, niti raztolm ačen. Mogoče bodo posam ezne naravoslovne vede prinesle več jasnosti v to vprašanje, k a r je n a koncu skušal dokazati tudi W erner Liidi v svojem p red av an ju , ki je s čisto naravoslovnega gledišča dokazoval obstoj, nek aterih kolišč v Svici. » ■ Josip Korošec Joachim Werner, Waage und Geld in der Merowinger­ zeit. (Sitzungsberichte d er B ayerischen A kadem ie d er W issenschaften, P hilo­ sophisch-historische Klasse, Jahrgang 1954, H eft 1, M ünchen 1954), 40 str., 7 slik in 2 k a rti v tekstu ter 2 tabli. B avarska akadem ija znanosti je v vrsti svojih publikacij izdala kot prvi zvezek v letu 1954 razpravo Joachim a W ernera, ki obravnava tako arheološko k o t zgodovinsko pomembno v p rašan je razvoja d e n a rja in razv o ja tehtnice za te h ta n je d en arja v m erovinški periodi. A vtor nam v k ratk ih potezah p odaja zgodovinsko sliko p ro p ad an ja rim ­ skega denarstva, ki v raznih k ra jih pada v razna obdobja. Prvenstveno je izginil iz prom eta bak ren i denar, m edtem ko so zlati in srebrni denar kovali tudi še dalje. V endar pa tudi ta ne povsod. Tako nim am o na desni strani Rena dandanes nikakršnih dokazov o obstoju kovnic. N a levi strani Rena so pa