PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 21 (13.554) Trst, četrtek, 25. januarja 1990 Razmere v Zakavkazju postajajo iz ure v uro bolj dramatične Na azerbajdžanski ultimat Moskva odgovorila s topovi Granate in rakete prebile pomorsko blokado Bakuja - Republiška partija v razsulu Aretacije azerbajdžanskih aktivistov - Ameriški predsednik Bush podprl Gorbačova MOSKVA — Sovjetska armada je s 40-minutnim topovskim in raketnim ognjem »odstranila« blokado bakujskega pristanišča, ki so jo od sobote izvajali azerbajdžanski kapitani tankerjev in tovornih ladij pred pristaniščem. Na azer-bajdžanski ultimat, da se bo republika odcepila od SZ, če ne bi do včeraj umaknili sovjetskih vojakov, je Moskva odgovorila s trdo roko. Pred tem so začeli z množičnimi aretacijami azerbajdžanskih aktivistov. Po zadnjih podatkih so aretirali že več kot 150 ljudi, glavnih pobudnikov azer-bajdžanskega odpora pa po vsem sodeč niso izsledili. Topovske salve so torej v trenutku izničile včerajšnje dopoldanske izjave generala Vladimirja Dubinjaka, da je noč v Bakuju »minila brez žrtev«. Kakšen je obračun včerajšnjega prebitja blokade, v katerem je sodelovalo tudi sovjetsko kaspijsko vojno brodovje, ni znan. Vojaške oblasti trdijo, da so se azerbajdžanski nacionalisti po sovjetskem vkorakanju v mesto zatekli na ladje pred bakujskim pristaniščem. Kapitani teh ladij so že v nedeljo zagrozili, da jih bodo pognali v zrak, če se »Rusi ne bodo umaknili«. Medtem pa je Moskva v Baku že poslala dva visoka partijska funkcionarja, in sicer konservativca Jegorja Liga-čova in zagovornika perestrojke Georgija Razumovskega. Dvojica naj bi poskusila postrojiti azerbajrižanske komuniste, ki so v popolnem razsulu, obenem naj bi poiskala novega republiškega partijskega sekretarja, ki bo zamenjal odstavljenega Vizirova. Azerbajdžanci trdijo, da je v Baku prispel celo obrambni minister Dmitrij Jazov, ki naj bi asebno vodil vojaške operacije. Strategija Moskve postaja torej bolj jasna. Na vojaškem NADALJEVANJE NA 2. STRANI Andreotti potrdil da ima zaščitni zakon sedaj prosto pot do senata RIM — Že dolgo se vprašujemo, kdaj bo minister za ustavna vprašanja in deželne zadeve Maccanico predstavil zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine v senatu. Je mar pot od Palače Chigi do Palače Madama res tako dolga, da sta bila potrebna že dva meseca, pa osnutek kljub temu še ni dospel na cilj? Delno je na to vprašanje včeraj odgovorilo predsedstvo senata slovenskemu senatorju Spetiču. Dejstvo je namreč, da je moral zakonski osnutek tudi skozi Kvi-rinal. Praksa je, da gredo vsi tisti zakoni, ki tako ali drugače izpolnjujejo ustavna določila, skozi roke predsednika republike. Tako je bilo tudi z osnutkom zaščitnega zakona. Predsednik Cossiga je tekst proučil in dal svoje pripombe tako formalnega kot vsebinskega značaja, ki pa jih vlada menda ni sprejela. Tako so senatorju Spetiču odgovorili na predsedstvu senata, to pa mu je osebno potrdil tudi sam ministrski predsednik Giulio Andreotti, ki se je včeraj udeležil senatne plenarne seje. Andreotti je dejal, da se je vsa zadeva dejansko zavlekla, ker se je moralo o njej izreči predsedstvo republike, hkrati pa je zagotovil, da ima sedaj zakon prosto pot in da bo po vsej verjetnosti predložen v senatu že prihodnji teden. Senatna komisija za ustavna vprašanja je medtem v nekakšnem stalnem pripravnem stanju. Njen predsednik Elia je še enkrat izrazil željo, da bi se komisija čimprej lotila obravnave vladnega zakonskega osnutka, hkrati pa je izrazil pripravljenost, da se bo tega lotila takoj po zaključku razprave o reformi parlamentarnega sistema, ki je sedaj v polnem teku. Ce bo vladni zakonski osnutek dospel pravočasno seveda. D. K. V Prištini spet množične demonstracije Posebne enote s silo razgnale manifestante MARJAN DROBEZ PRIŠTINA — Položaj na Kosovu se je včeraj ponovno zaostril in poslabšal. Pred zgradbo pokrajinskega vodstva Zveze komunistov v središču Prištine so skoraj ves dan potekale srdite demonstracije študentov in drugega prebivalstva albanske narodnosti. Demonstrantov se je do 15. ure nabralo Približno 20 tisoč, kasneje pa je Jtjihovo število naraslo na približno 40 tisoč, vse skupaj pa se le končalo s posegom posebnih Policijskih enot, ki so demonstrante razgnale z vodnimi topovi in solzilcem. Množica je zahtevala odpravo izrednih ukrepov, prenehanje diskriminacijske politike in ukrepov 'lo albanske narodnosti, opustitev Političnih procesov, osvoboditev Azema Vllasija in drugih političnih zapornikov, razpis referendu-itia o statusu Kosova, uvedbo političnega pluralizma z razpisom svobodnih volitev, ter izpolnitev drugih zahtev. Slednje so formuli-fali študenti albanske narodnosti 12 prištinske univerze. Jedro demonstrantov so tvorili študenti, v množici pa je bilo tudi veliko delavcev, zlasti iz bivšega gradbeno-industrijskega podjetja Ramiz Sadiku. Zahtevali so pogo-vor s predsednikom Zveze komunistov Kosova Rahmanom Mori-no, ki pa se ,jajj £asa ni hotel odevati; Pozneje je sicer nagovoril etnonstrante, a so ga ti izžvižga-* *n pričeli zmerjati. Nato se je Si ušje še bolj zaostrilo. Demon-fanti so zahtevali proglasitev Zaupnice kosovskim delegatom > 14. izrednem kongresu Zveze "munistov Jugoslavije. Množica tov • PosloPjem Zveze komunis-orr. ,n.drugih družbeno političnih prit®?‘zacij Kosova je navdušeno , rjevala in ploskala govorniku, Hp^e Pozciravil odhod slovenskih •egatov s kongresa v Beogradu. Pori ,-9fsli' ki so iih vzklikali in ^vlja,*. so bila tudi tista o obodi in enakopravnosti za vse arode in narodnosti na Kosovu, o tem, da tudi Kosovo sodi v Evropo in da Rahman Morina ne uživa zaupanja ljudstva. Slišati pa je bilo tudi mnogo žaljivk, še zlasti na račun pokrajinskega notranjega ministra Karakušija. Množica demonstrantov je vzklikala, vpila in na druge načine kazala svoje zahteve in ogorčenost. Ni jih bilo mogoče pomiriti, tako da je v Prištini nastalo vzdušje splošne ogorčenosti in stalnih demonstracij. Množica je vzklikala različna gesla, od katerih nekatere navajamo. Vpili so: »Zahtevamo svobodo in enakopravnost, proč z izdajalci Kosova, zahtevamo pluralizem, svobodo in demokracijo, hočemo referendum in svobodne volitve, osvobodite Azema Vllasija, tudi Kosovo je Evropa, prenehajte z aretacijami, narod vas noče.« Množica demonstrantov se kljub večkratnim pozivom in grožnjam milice ni hotela raziti. Pomiriti je ni mogel niti predstavnik študentov, ki pa je prebral nove zahteve demonstrantov. Vse pokrajinske organe Kosova je pozval, da se sestanejo, preučijo novo stanje in podajo ostavke. Ce tega ne bodo storili, bodo v petek na Kosovu organizirali splošno stavko. Naraščajoča napetost je na koncu povzročila poseg posebnih enot milice, ki so s silo razgnale demonstrante. O demonstracijah je včeraj zvečer sekretar pokrajinskega komiteja ZK Kosova Popovič dejal, »da so demonstracije sovražne, zahteve demonstrantov nesprejemljive in po svoji drznosti podobne zahtevam na lanskih februarskih demonstracijah.« Videti je, da v Prištini potekajo mrzlični pogovori in posvetovanja med predstavniki raznih pokrajinskih organov, zlasti na ravni Zveze komunistov. Poskušajo reagirati na zahteve demonstrantov, medtem pa se splošna napetost povečuje. Včeraj so bila protestna zborovanja demonstrantov albanske narodnosti tudi v industriji akumulatorjev v Titovi Mitroviči ter v Uroševcu. Demokrščanska levica še ni prebolela palermskega udarca Z glasovanjem o zaupnici skuša Andreotti utrditi svoje vrste RIM — Kaj še dogaja v italijanski politiki? Še predvčerajšnjim so si partnerji petstrankarske koalicije pridno metali polena pod noge in očitali eden drugemu, da želijo vladno krizo in predčasne volitve. Včeraj pa so se vsi kar naenkrat pomirili in se kar se da spoštljivo obračali eni na drugega ter zagotavljali, da v vladni večini vendar ni takšnih sporov in nesoglasij, ki bi" ogrožala zavezništvo. Kaj se je zgodilo? Nekaj pa je jasno. Vsaj do 6. maja si nihče od peterice ne želi vladne krize, ki bi neizbežno odprla problem predčasnih političnih volitev. To bo kvečjemu prišlo v poštev po 6. maju. Odvisno bo pač od tega, kakšno volilno srečo bo imela komunistična partija, ki jo trenutno mučijo hudi notranji problemi. V primeru njenega hudega poraza bodo vladni zavezniki prav gotovo znali najti primerno pretvezo za daljšo poletno krizo, ki bi nekje jeseni spet potegnila italijansko prebivalstvo na volišča. Zaenkrat se torej narasle vode v vladni večini umikajo. Socialdemokratski tajnik Cariglia je včeraj govoril po telefonu s socialističnim tajnikom Craxijem, ki je zagotovil svojo pripravljenost na skupno srečanje peterice. Do tega srečanja bo verjetno prišlo na polovici prihodnjega tedna. K pomiritvi duhov je vsekakor veliko pripomogla tudi Andreottijeva odločitev, da postavi v poslanski zbornici zaupnico glede reformnega zakona o krajevnih upravah, ki je že izval toliko slabe krvi. Socialisti so v tem An-dreottijevem dejanju uzrli znamenje dobre volje tako s strani ministrskega predsednika kot demokristjanskega tajnika Forlanija. Sicer pa so očitne tudi praktične ugodnosti te odločitve. Glasovanje o zaupnici naj bi pospešilo postopek odobritve zakonskega osnutka o krajevnih upravah, hkrati pa preprečilo poskuse opozicijskih strank in demok-ristjanske levice, da bi z vnašanjem popravkov spremenili volilni zakon. Ce pa je Andreotti s tem preprečil ene težave, si je nakopal druge. Komunisti in predstavniki neodvisne levice so ogorčeni nad to odločitvijo, ki predstavlja po njihovem mnenju direkten napad na vlogo in pristojnosti parlamenta, sklenili poseči po starem, a vedno učinkovitem orožju obstrukcije, da bi s tem protestirali nad še hujšo »obstrukcijo večine na škodo svobodnega parlamentarnega izražanja«. Tako sta KPI in neodvisna levica prijavili k razpravi več kot devetdeset govornikov. Komunistično akcijo so podprli tudi radikalci. Čeprav so čas, ki ga imajo govorniki na razpolago, skrajšali z desetih na pet minut, bo razprava trajala celo noč in ves današ- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Paolo Romanzin in Gianpaolo Cicutta sta bila oproščena NA 8. STRANI Poziv pristojne komisije evropskega parlamenta naj Italija odobri zaščitni zakon za Slovence DUŠAN KALC RIM Evropski parlament je prejšnje dni sprejel še eno pomembno pobudo v korist zaščite slovenske manjšine v Italiji in drugih manjšinskih jezikovnih skupnosti. Komi-sija evropskega parlamenta za manjšinske jezike je namreč prejšnji četrtek sprejela resolucijo, s katero poziva italijanski parlament, naj čimprej odobri tako okvirni zakon o manjših jezikovnih skupnostih, ki že od 9. junija 1988 čaka v poslanski zbornici, da bi bil spet postavljen na dnevni red, kot zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine, o katerem bi morala že zdavnaj steči razprava v senatu. Predsednik komisije za manjšinske jezike evropskega parlamenta Joachim Dalsass se zato s posebnim pismom obrača na predsednico poslanske zbornice Nilde Jottijevo in na predsednika senata Giovannija Spadolinija ter ju seznanja z dejstvom, da se evropski parlament zavzema za reševanje manjšinskih problemov v Italiji, kakor priča sprejeta resolucija. Hkrati ju vabi, naj ga sproti seznanjata s tem, kar bo italijanski parlament v prihodnje ukrenil na zakonodajnem področju v korist manjšin. Komisija evropskega parlamenta se bo namreč spet sestala 15. marca in tedaj bi Dalsass rad že poročal o morebitnih premikih v italijanskem parlamentu tako v korist okvirnega zakona 612 kot zakona o zaščiti Slovencev. Resolucija, ki jo je Dalsass dostavil italijanskima parlamentarnima predsednikoma skupaj z omenjenim priporoči-iom, se sklicuje na znamenito poročilo evropskega parlamentarca Willyja Kuijpersa o jezikih in kulturah etničnih in krajevnih manjšin, ki ga je evropski parlament odobril 30. oktobra 1987 z veliko večino glasov. Dokument daje članicam Evropske skupnosti celo vrsto priporočil in predlogov za zaščito manjšinskih jezikov in kultur na šolskem, upravnem, kulturnem in družbenogospodarskem področju. Kaj je Italija, kot članica te skupnosti, doslej storila za svoje manjšine? Če odštejemo nemško skupnost, se Andre-ottijeva vlada (in pred njo De Mitova, Spadolinijeva in Cra-xijeva) res ne morejo ponašati z velikimi rezultati, čeprav se navzven rade s tem ponašajo, kot dokazujejo tudi nekatere nedavne izjave zunanjega ministra De Michelisa. Resolucija komisije evropskega parlamenta se seveda ne spušča v karanje italijanske vlade in parlamenta, opozarja pa na to, da se tako okvirni zakon št. 612 kot zaščitni zakon za Slovence nista premaknila z mrtve točke. Od tu torej priporočilo Spadoliniju in Jottijevi, naj se podvizata. V ponedeljek vsedržavna stavka novinarjev RIM — Novinarski sindikat FNSI je za ponedeljek, 29. januarja, oklical celodnevno vsedržavno stavko. Dnevniki ne bodo izšli, okrnjene pa bodo tudi državne in zasebne radijske in televizijske informativne oddaje oziroma poročila. Stavka spada v okvir sindikalnih pobud, s katerimi želijo novinarji uveljaviti svobodo tiska in obveščanja v pravem pomenu besede, poleg tega pa zahtevajo, da vlada čimprej izdela ustrezen zakon proti informacijskemu trustu in koncentraciji tiska. Zakonska ureditev tega pomembnega sektorja se vleče že trinajst let. V tiskovnem sporočilu, ki ga je izdal novinarski sindikat, med drugim beremo, da je dosledna informacija temeljnega pomena za demokratični razvoj države, zato se ne sme podrejati gospodarski in politični logiki ter tržnim zakonom. ZKS se zahvaljuje delegatom, ki so preprečili nadaljevanje kongresa Zaplet na izrednem kongresu v Beogradu še ne pomeni konca Jugoslavije in ZKJ LJUBLJANA Predsednik slovenskih komunistov Ciril Ribičič je včeraj izjavil: »V imenu centralnega komiteja ZK Slovenije in delegatov ZKS na 14. izrednem kongresu ZK Jugoslavije želim izraziti iskreno hvaležnost za ravnanje Ivici Račanu in delegatom iz ZK Hrvaške, Nijazu Durakoviču in delegatom iz ZK Bosne in Hercegovine, Petru Goševu in delegatom ZK Makedonije ter Petru Šimicu in delegatom ZK iz JLA, ker so se zavzeli za prekinitev kongresa po odhodu naše delegacije in s tem zavrnili poskuse, da bi kongres nadaljeval delo, kot da se ni nič zgodilo. S svojo aktivnostjo ste zbudili vsaj žarek upanja, da bi iz ZKJ nastala nova organizacija, zasnovana na sodobnih reformskih programskih temeljih, v katerih bodo samostojne in enakporavne republiške organizacije suvereno odločale o medsebojnem sodelovanju in delovanju v skupni organizaciji.« Izjava je izredno zanimiva, saj potrjuje vse naše vesti, ki smo jih zbrali med nočno sejo, ko je velika večina delegatov zavrnila Miloševičev predlog, da naj se takoj nadaljuje kongres ZKJ, kot da se ne bi nič zgodilo. S tem pa je ponovno postavljeno na laž včerajšnje pisanje beograjske Politike, da bo kongres nadaljeval delo, kot da ne bi bilo nič novega, da je za njihovo politiko večina članstava in da so Slovenci povsem osamljeni. To preprosto ni res. Ustvarjeno je povsem novo razmerje sil, kar izhaja tudi iz številnih komentarjev juoslovanskega tiska. Srbska politika je ostala osamljena. Verjetno pa bi morali bistvo problema iskati v včerajšnjem uvodniku beograjske Borbe, ki je potegnil ločnico med partijo, staro boljševiško, in novim sistemom, ki nastaja v Jugoslaviji. Tu je parlament, tu je vlada. S propadom stare partije ni izgubljena Jugoslavija, ni se podrla, niti ni propadla in vse stvari tečejo naprej. Narejen pa je bil orjaški skok iz starega v nekak-šnen nov ustvarjajoči se sistem in pri tem je Slovenija ponovno odigrala vodilno vlogo. Beograjski Tanjug pravi, da se v veliki zgradbi CK dela kot običajno, čeprav večine vodilnih funkcionarjev ni na svojih delovnih mestih. Namigujejo tudi, da naj bi se zvezni CK sestal že v petek. To pa je zelo malo verjetno in take vesti izražajo upanje in želje ter idajajo zaskrbljenost zveznega aparata partije, ki mu še ni povsem jasno, da je s staro partijo konec in da je obsojen tudi ves njen birokratski aparat. V Sloveniji pa je ozračje naravnost zmagoslavno. Cirila Ribičiča, Kocjančiča, Bekeša, mlade partijske leve, vso slovensko delegacijo so Slovenci sprejeli kot zamgovalce. O Kučanu pa že vsi (tudi opozicija) govore kot o našem narodnem predsedniku. Delnice volilne formacije »Evropa zdaj« so na volilni borzi spet bliskovito preskočile. Slovenska vlada pa je sklenila, da bo vrnila udarec. Slovenski skupščini je predlagala, naj 7. februarja po hitrem postopku sprejme zakon, po katerem Slovenija ne bo več prispevala deleža v sklad nerazvitih; tistega, ki ga plačuje Srbiji kot pomoč za Kosovo. Srbska blokada je namreč oškodovala slovensko gospodarstvo že za več kor 205 milijonov dolarjev, slovenski družbeni proizvod bo nižji za 5 odstotkov. Ker ni videti, da bo blokada popustila, mora Slovenija v skladu z ustavnimi amandmaji zaščititi svoje koristi. Zmanjšala bo prispevek za nerazvite v delu, namenjenem Srbiji. Gre za 48% obveznosti do nerazvitih, v enakem deležu bodo zmanjšali tudi kvotizacijo za zvezni proračun in zahtevali, da posamezne terjatve od slovenskega gospodarstva prenesejo na srbske partnerje. Neplačani zapadli računi iz Srbije že dosegajo 147 milijonov dolarjev, kar znese 1,32 odstotka narodnega dohodka Slovenije. Slovensko gospodarstvo pa dolguje srbskemu 2,9 milijona dolarjev zapadlih obveznosti. B. S. V Bologni policija onemogočila študentom skupščino na univerzi BOLOGNA — Študentski protest na mnogih italijanskih univerzah še traja, vrstijo se stalne skupščine študentov, njihov protest proti zakonskemu predlogu ministra Rubertija pa so ponekod podprli tudi univerzitetni profesorji. Proti Rubertijevemu zakonskemu osnutku sta se včeraj izrekla tudi državna tajnika CISL-Univerita in CIGL-SNU. Protestna akcija poteka v glavnem povsod mirno in brez incidentov z izjemo Bologne, kjer študentom ni uspelo, da bi imeli skupščino v glavni dvorani bolonjske univerze. Ta je bila namreč zasedena, saj je v njej potekal neki simpozij. Množica študentov je kljub temu skušala prodreti do dvorane, pred katero pa so jih pričakali policisti, ki so proti študentom uporabili tudi silo (na sliki AP). Študenti so se bili zato prisiljeni umakniti, splošno skupščino pa so imeli v občinski palači. Milijardni rop na rimski pošti RIM — Včeraj malo po 15. uri so štirje oboroženi roparji vdrli v mehanografski center rimske pošte in se polastili dveh vreč, v katerih so bile plače poštnih uslužbencev. Po prvih ocenah so odnesli več kot milijardo lir. Direktor mehanograiskega centra je preiskovalcem povedal, da je bilo včeraj zjutraj v blagajni skupno več kot tri milijarde bankovcev, vendar je večina uslužbencev dvignila plačo še pred petnajsto uro. Roparji so na pultu pustili tudi več svežnjev vrednostnih papirjev, saj so jih očitno zanimali le bankovci. Roparji se se pred poštni urad v Ulici Scalo San Lorenzu pripeljali z dvema velikima avtomobiloma. Samo eden od četverice je imel zakrinkan obraz. Očividci so povedali, da so bili zlikovci razmeroma mladi, le eden od njih pa naj bi imel približno šestdeset let. Podvig so opravili v pičlem času, vendar je enemu od uradnikov uspelo sprožiti alarm, ko so še bili v poslopju. Kljub temu da je policija obkrožila vso mestno četrt, je za roparji izgubila vsaka šled. Mehanografski center rimske pošte se nahaja v neposredni bližini tovorne železniške postaje, in preiskovalci ne izključujejo možnosti, da so roparji ubrali prav pot med številnimi tiri za beg. Policija se je zato poslužila tudi posebnih enot z izurjenimi psi in helikopterjev, cestne zapore pa je postavila tudi na vseh ključnih križiščih v rimskem predmestju. Cossuttova struja m kongresu odločno proti liniji Occhetta Srbi se že oddaljujejo od Miloševiceve politike RIM — V KRI se z nezmanjšanim ritmom nadaljuje razprava o treh resolucijah, kar sodi v tok priprav na izredni kongres, ki bo v začetku marca v Bologni. Glavni dogodek včerajšnjega dne je bila uradna predstavitev Cossuttove resolucije. Kot je postalo že ustaljena praksa, je bil Cossutta zelo kritičen do Occhettovega predloga, iz katerega izhaja po njegovem mnenju eno samo jasno dejstvo, in sicer, da želi Occhetto razpustiti partijo, čemur se je treba na 19. izrednem kongresu jasno zoperstaviti. Možno je, da bo imel Occhetto na kongresu večino, je dejal Cossutta, treba pa se je vprašati, kakšna bo ta večina, kajti zmaga s 75 odstotki je vse kaj drugega kot zmaga s 55 odstotki. Vse je torej po Cossutto-vem mnenju odprto. Zato je tudi nesmiselno trditi, da za proces, ki ga je sprožil tajnik, ni več povratne poti. Če bo prevladal »ne«, bo še mogoče dejansko prenoviti in preosnovati komunistično partijo, če pa bodo prevladale Occhetto ve teze, bomo šli silno nejasni in kaotični prihodnosti naproti. Boj za utrditev partije po Cossutto-vem mnenju torej še ni izgubljen. Cossutta je med včerajšnjo predstavitveno tiskovno konferenco v Ul. Botteghe Oscure izrekel • Moskva odgovorila s topovi področju ne dopušča nobenega izziva in je pripravljena v kali zatreti vsak odpor. Sodeč po pisanju sovjetskega časopisja pa so pripravljeni na politična pogajanja, a kaj ko ni jasno, kdo je lahko sogovornik. Prav tako ni jasno, kako bodo Azerbajdžanci odgovorili. Vesti iz Zakavkazja so namreč dramatične. Časopisje že odkrito govori o azerbajdžanski gverili. Pogajanja za prekinitev sovražnosti med Armenci in Azerbajdžanci so propadla. V Gruziji so z atentatom iztirili vlak, ki je bil namenjen v Armenijo. Edine za Gorbačova pozitivne vesti prihajajo iz tujine. Ameriški predsednik Bush je med tiskovno konferenco zaželel, da bi »Gorbačov politično preživel in ohranil svojo moč, ker je v ameriškem interesu, da perestrojka uspe in napreduje«. Glede pokola v Azerbajdžanu pa je navedel, da baltski primer zgovorno dokazuje, da Gorbačov zagovarja mirno reševanje kriz. Za Gorbačova je tudi pozitivno, da v Teheranu že navajajo, da nihče ne sme spremeniti meja, ajatulahi pa so se obenem obregnili ob poslanca, ki je v parlamentu v azerbajdžanščini podprl »brate v Bakuju«. tudi avtokritiko na račun svojega nekdanjega ocenjevanja realnega socializma. Nevihta na Vzhodu nas mora prisiliti, da se kritično zazremo v krizo in tragedije, ki se tam porajajo, je med drugim dejal in priznal, da se je sam tega zavedel z zamudo, da pa je treba sedaj.kritično naprej. Zatem je kritiziral Occhettovo' linijo tako na področju zunanje kot notranje politike ter dejal, da je tudi predlog o vstopu v socialistično internacionalo popoln anahronizem. Nekaj kritičnih pripomb je Cossutta namenil tudi resouciji Ingraa, Natte in Libertinija, izrazil pa je željo, da bodo korektno ravnali, ker bo le na ta način mogoče preprečiti, da bi prevladal Occhettov načrt, ki teži po oblikovanju nove nekomunistične stranke, Cossuttova struja bo torej na kongresu v Bologni nastopila odločno proti Occhettovi liniji. Ta stališča so seveda tudi včeraj izzvala več komentarjev s strani zagovornikov prve resolucije. Najbolj značilna je bila izjava Fassina, ki je vzel na znanje Cossuttovo priznanje o zmoti, istočasno pa se je vprašal, v kako dramatičnem položaju bi danes bila italijanska komunistična partija, če bi prisluhnila in sledila Cossuttovim idejam. d. K. • Z glasovanjem nji dopoldan in vprašanje je, če bo do glasovanja zaupnice sploh prišlo v prvih popoldanskih urah. To pomeni, da bodo vso noč vsi budni, kajti lahko bi se zgodilo, da bi se leva opozicija, denimo, v zgodnjih jutranjih urah odpovedala nadaljnji obstrukciji in zahtevala zaključek splošne razprave. Ob morebitni odostnosti poslancev večine bi se glasovanje o zaupnici sprevrglo v nezaupnico. Tako je torej opozicija nekako kaznovala večino na neprekinjeno prisotnost v zbornici. Trditev o delni pomiritvi duhov v vladni večini pa ne velja za demokristjansko levico, ki je nasršena zaradi palermskih dogodkov. Sinoči so se predstavniki levice KD zbrali na posvetu. Kaj so se dogovorili, nam še ni znano, govorili pa so vsekakor o možnosti, da bi stopili znotraj stranke v opozicijo. V tem primeru bi De Mita odstopil s predsedstva vsedržavnega sveta stranke, Bodrato s podtajniškega mesta itd. Marsikdo je izrazil zahtevo, da bi odstopili tudi ministri in podministri, ki se prepoznavajo v levici (Martinazzoli, Mattarella, Fracanzani, Misasi itd.), toda po vsej verjetnosti se bodo le-ti omejili le na besedni protest in ostali na svojih mestih, sicer bi povzročili vladno krizo. Kot vidimo, ostaja torej vreme v večinskih vrstah, kljub nekaterim razjasnitvam, še vedno nestanovitno. D. K. BEOGRAD — Taksist, ki noče denarja, je zares bela vrana. Še pred nekaj meseci bi bil tudi Beograjčan, ki bi na glas izjavil: »Slovenci su u pravu!« Toda oboje se je res zgodilo. Razgovor je brž stekel, ko je taksist zagledal oznako, da potnik sodeluje na kongresu in da je povrh še novinar. Toda časnikarja je predvsem zanimalo njegovo mnenje, saj so taksisti znani po svoji radovednosti. Srečujejo se z mnogimi ljudmi, če ne vozijo, pa berejo. Takole je začel: »Slovenci imajo prav. Zdaj in tudi prej so imeli. Pred desetletji so nas policaji po Beogradu pretepali, če smo vozili taksije. V Sloveniji pa je bil red. Majhne zasebne prevoznike so preganjali kot črno živino, plenili so jim kamione, a v Sloveniji si dobil licenco, mirno prevažal in služil. V Sloveniji se dela, plače so dvojne, tu pa se mitinguje.« »Ampak tudi ti si zastonj vozil mitingarje...« Sledilo je razočarano momljanje, nato je nadaljeval: »Pri nas ne smeš reči, kar bi rad. V Sloveniji pa lahko. Pri nas vlada partija, v Sloveniji bodo svobodne volitve in vi greste v Evropo. Samo tisto, kako se že reče - ne vem, zakaj ste separatisti.« »Kje si to prebral?« »No, v Politiki, kje neki.« »Bereš samo Politiko, ne bereš Dela?« »Ne, berem samo Politiko.« »Torej v Politiki si prebral!« Končni zaključek, mučen dolg molk in ugotovitev: »Imaš prav, tudi ti ne boš plačal...« In res nič nisem plačal, čeprav je šlo le za 110 dinarjev, toda za revnega beograjskega taksista je to precejšnja vsota, in kljub prigovarjanju. Beograjčani so ljudje časti. Ta zgodba veliko pove, dejstvo pa je, da se ni po nočni seji prav nič spremenilo in da so si bili vsi: osebje hotela, taksisti, čistilke, predvsem pa množica srbskih novinarjev, edini: »Slovenci imajo prav, mi ga lomimo.« O Miloševiču noče nihče govoriti, tisti, ki spregovori to ime, ga omenja samo v negativnem pomenu. V nebo kujejo Markoviča, pljujejo na lastno politiko, ki je bila proti vladnemu programu. Edino glede Kosova se ni skoraj nič spremenilo. Vllasija je tra-ba obsoditi, čeprav o tej temi neradi govore, toda z njo v zvezi ponavljajo stare fraze iz srbskega tiska. Vendar tokrat to v Srbiji ni več osamljen glas naključnih znancev, ki se slovenskim novinarjem ne boje povedati resnice. To je že tudi glas uradno organiziranih strank in gibanj. Med njimi je zlasti vidna demokratska stranka, ki je nadaljevalka srbske stranke, ustanovljene pred prvo vojno, formalno pa 1921. leta. To je bila vedno stranka poštenih ljudi, demokratična in široka, in zato je bila že pred vojno ena od močnih. Sedaj v Srbiji obnavljajo vrsto demokratičnih strank in v začetku prihodnjega meseca bo ustanovno zasedanje demokratične stranke, ki že razpolaga z okoli dvajsetimi podružnicami in več kot dva tisoč člani. Vidni predstavnik stranke dr. Slobodan Inič ves navdušen pripoveduje o programu, ki je naravnost klasičen: večstrankarski sistem, svobodne volitve, tržno gospodarstvo, nobenega revan-šizma, nobenega nacionalizma. Jasen odpor proti Miloševiču in nacionalistično boljševiški politiki srbske partije. Poln je optimizma in zavesti, da je napočil čas demokracije tudi v Srbiji, ki noče zaostajati za modernim svetom in noče biti pretveza za represijo, temveč bi rada bila zgled. Uradna politika se poslužuje dvojnih metod. Ustanovljena je bila stranka »Srbske narodne obnove« Vuka Draškoviča, izrazito nacionalistična, fašistična, pročetniška, krvava. Upravičen je sum, da gre za naročeno in izvedeno provokacijo. Stranko so z bučno medijsko propagando prepovedali, češ, vidite, kaj je večstrankarski sistem. S tem so pa naredili dvojno potezo: skušali so kompromitirati večstrankarski sistem v Srbiji in prikazati, da vodi k divjemu nacionalizmu, medtem ko je partija resničen razsodnik, po drugi pa obtožujejo Slovence, Hrvate in Bosance, da ustanavljajo podobne stranke, zaradi česar bi bilo treba omejiti strankarstvo in ohraniti del 114. člena, vsaj glede nacionalne mržnje. Skratka, smo za stranke, toda ne smejo škoditi, in ker mi odločamo, kaj je za narod dobro in kaj škodljivo, lahko tudi stranke pustimo ali razpustimo. Druga varianta pe je v molku, popolnem in zloveščem. V srbskem tisku doslej ni bilo natisnjene niti besedice o ustanovitvi demokratične ali drugih podobnih strank. Ne žaljivk, ne kritik, niti navadnih skromnih obvestil. Preprosto ničesar. Pa vendar, vesti se širijo od človeka do človeka, nenehno prihajajo novi člani, niti prave organizacije ni, toda podružnice rastejo kot gobe po dežju. BOGO SAMSA Jutri v Benetkah Štiri dežele o ozdravitvi severnega Jadrana TRST — Kot je bilo dogovorjeno pred dobrim mesecem na sestanku na Brionih, se bodo predsedniki vlad Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Slovenije in Hrvatske ponovno srečali in nadaljevali s proučevanjem sedanjega stanja, perspektiv sodelovanja in operativnih možnosti za zaščito severnega Jadrana, torej »skupnega morja« štirih obmorskih dežel delovne skupnosti Alpe-Jad-ran. Vrh štirih dežel bo jutri v Benetkah, udeležile pa se ga bodo delegacije, ki jih bodo vodili Adriano Bia-sutti za F-JK (v delegaciji bosta še podpredsednik deželne uprave Fran-cescutto in odbornika Angeli in Car-bone), Gianfranco Cremonese za Venelo, Dušan Šinigoj za SR Slovenijo in Antun Milovič za SR Hrvatsko. Na beneškem srečanju bo tekla razprava predvsem o dveh problemih: o izdelavi raziskovalnih načrtov in programih o dejavnosti za znanstveni nadzor o zdravstvenem stanju Jadrana od Kvarnera do izliva Pada. Drugi problem pa zadeva vprašanje informiranja oziroma nujnost po širši informativni kampanji, ki naj bo namenjena predvsem širši nemški javnosti. Namen te kampanje je preprečiti, da bi se v bližajoči se poletni sezoni širile dvoumne in neresnične vesti o zdravstvenem stanju severnega Jadrana, kar bi imelo negativne posledice za turistični sektor. V Galežani skupščina Skupine 88 »Za regionalno, reformistično in večnarodnostno alternativo« PULJ V Galežani pri Pulju so se konec minulega tedna sestali člani Skupine 88 na prvi letošnji, sicer pa šesti skupščini, odkar Skupina deluje. V večurnem pogovoru o pripravah na volitve so sodelovali tudi predstavniki koprskega kluba Istra, novoustanovljene politične organizacije Skupnost Italijanov in puljske stranke v ustanavljanju Diete de-mocratice istriane. Na spomladanske volitve se Skupina 88 pripravlja s programskim motom »Za regionalno, neformistič-no in večnarodnostno alternativo«. Ne ogrevajo se za lastno enonacio-nalno politično stranko, temveč za tako sodelovanje, v katerem bodo zastopani vsi interesi, potrebe in želje narodnosti, s skupnim političnim programom regionalnega tipa. Svoj prispevek so združili v 21 točkah. Skupina je bila doslej brez vsakršne organizacijske strukture, kot miselno gibanje pod streho SZDL in še to le na slovenskih tleh. Med sadove njenega dela, omejenega predvsem na gostoljubje koprske Skupnosti Italijanov v Galižani, sodi vrsta družbenih premikov: problematika te avtohtone narodnostne skupnosti je našla mesto v programih slovenskih komunistov in mladine in to brez starih ideoloških predsodkov; zatem so dopolnila k slovenski ustavi odprla vrata vsem oblikam sodelovanja narodnosti z matično Italijo. Omeniti gre tudi vrsto pogovorov za okroglo mizo, literarnih večerov, razstav in članstvo Skupine 88 v Bavčarjevem odboru ter v odboru za zaščito človekovih pravic na Kosovu. Aktualno politično dogajanje v svetu in doma, tu še zlasti v naši in sosednji republiki, neposredno vpleta tudi italijansko skupnost, ocenjujejo njeni člani. Skupini 88 je programsko blizu puljska stranka v ustanavljanju Dieta democratica istriana - zbor z vodilom: »Istro Istranom« in z vabilom za sodelovanje vsem, ne glede na spol, vero ali narodnostno pripadnost, ki so za večnacionalno sožitje v skupnem istrskem domu. Svoj program so ocenili kot pošten in odgovoren, z vrlinama torej, ki v obstoječi družbi nista preveč pogosti. Brez sodelovanja istrskih Italijanov v tem demokratskem zboru ne bo šlo, so poudarili predstavniki v Galižani, četudi so ustanovitelje stranke že doslej obtožili nacionalizma, fašizma, separatizma in drugih modnih -izmov. Na šesti skupščini Skupine 88 so se predstavili tudi zagovorniki obalne politične organizacije Skupnost Italijanov, ki je, po besedah predstavnika iz Pirana, rezultat slovenskega skupščinskega dela z zakonoma o volitvah in političnem združevanju. K oblikovanju politične organizacije jih je vodilo najprej dejstvo, da Socialistične zveze delovnega ljudstva - koklje matere, ki je med svojimi piščanci imela tudi italijansko narodnostno skupnost in skrbela za njeno prisotnost na volitvah, zdaj ni več. Narodnosti je tokrat ponuje- na možnost za samostojno delovanje in za zastopanje svojega narodnostnega programa. Resda so ta vprašanja v svoje programe vključile tudi nekatere druge politične stranke, vendar ni nikakršnega jamstva, da bodo po volitvah to tudi uresničevale. Težišče volilnih priprav so v Skupnost Italijanov postavili tudi zato, ker so te organizirane na celotnem območju Istre in Reke, kjer narodnost živi; samoupravne narodnostne skupnosti pa obstoje le v Sloveniji. V Galižani je skupina pripadnikov italijanske skupnosti z Reke v petek opozorila na potrebo po spremembah v ustanovah narodnosti in predvsem njene osrednje organizacije Unije Italijanov, ki ne zadovoljujejo več pričakovanj in potreb njenih pripadnikov. Podpisali so posebno izjavo za oblikovanje, ustanovitev nove družbene in politične organizacije italijanske skupnosti, ki bi naj presegla oblike, pogojene in omejene s strani sedanje Unije. Poudarili so, da želijo s pobudo le dopolnjevati vsa prizadevanja obstoječih ustanov narodnosti za rast in razvoj njenih pripadnikov! V večurni razpravi je bilo čutiti tudi pomembno razliko med možnostmi volilnih priprav v Sloveniji in na Hrvaškem: zakonsko urejenemu predvolilnemu cirkusu s pravim pluralizmom pri nas stoji ob boku hrvaška praznina brez zakonskih okvirov za prihodnje volitve. MIRJAM MUŽENIČ koroška Nobenih j)Iačfl za udeležence plebiscitnih pohodov! CELOVEC, DUNAJ — »Deželna vlada je pozvana, da javnosti predloži tako vsebinski kot finančni načrt za plebiscitna slavja 1990, da dodeli ustrezna sredstva tudi-organizacijam, ki se vsebinsko kritično ukvarjajo s plebiscitom, ter da opusti vse načrte kritja stroškov za udeležence proslav« -to je najvažnejši sklep seje manjšinskega sosveta, sprejet z glasovi članov ZSO, NSKS in SPO. Zadevni predlog je vložil širok nadstrankarski posvetovalni komite, v katerem sodeluje tudi ZSO. Če bo koroška deželna vlada upoštevala poziv narodnostnega sosveta, bo sedaj veljavni predračun za desetooktobrsko proslavljanje zmanjšan za več kot pol drugi milijon šilingov. Razprava o vsebini plebiscitnih prireditev se bo v sosvetu nadaljevala. Zastopnik uradne Koroške dr. Unkart je tokrat ustno predstavil zamisli deželne vlade in napovedal, da bosta osrednji organizaciji koroških Slovencev prejeli uradni vabili za sodelovanje. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je k temu izjavil, da »si bo ZSO vabilo sicer ogledala, da pa ne bo odstopila od svojega že predloženega koncepta«. Vprašanje svetovalca Brezigarja Kako je s prispevki za manjšini v zakonu za obmejna področja? TRST - Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar je deželnemu odboru vložil vprašanje v zvezi z zakonom za obmejna Področja. Sklicujoč se na sestanek koordinacijskega odbora, ki ga je pred tednom dni v Rimu sklical podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Cristofori in katerega sta se med drugimi udeležila predsednik deželne vlade Biasutti in njegov namestnik Francescutto, je predstavnik SSk postavil predsedniku deželne vlade točno vprašanje. Želi namreč vedeti, če je v paketu amandmajev, o katerih so se na omenjenem sestanku dogo- vorili, tudi kakšen popravek, ki zadeva tisti člen zakonskega osnutka, ki predvideva finansiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, člen, ki je bil vključen v že odobreno besedilo v poslanski zbornici in katerega je ministrski svet pozneje predlagal, da se ga izloči iz osnutka. Svetovalec Brezigar je predsednika deželne vlade tudi vprašal, kakšno stališče misli zagovarjati deželna vlada, da bi zagotovila ohranitev finansiranja kulturnih dejavnosti obeh manjšin v zakonu za obmejna območja. Deželni svet včeraj sprejel zakonski osnutek o osebju ...TRST — Deželni svet Furlanije hjske krajine je včeraj ponovno ■ pni zakonski osnutek, ki zadeva v sanje osebja deželne uprave. Zako osnutek, ki ga je osrednja vlada ] časom zavrnila, je bil sprejet s šil ecino glasov: vzdržali so se preds j11« Zelene liste, proti pa sta glasi a svetovalca Cavallo (zeleni-mavj lri komunist Bratina, ostali sveto\ Pa so zakonski osnutek podprli. S ?a je bil celoten postopek za ode osnutka dokaj nenavaden. Pri: a* odbornik Barnaba se je v imenu lotnega odbora izrazil zelo dvomljivo, ker ni bil gotov, da bi osnutek lahko podprla potrebna absolutna večina svetovalcev. Socialista Bulfone in Ter-sar sta predlagala, da bi razpravo odložili, zahtevo po odložitvi pa bi morali podpisati vsaj trije svetovalci. Odbornik Barnaba se je izrazil proti temu predlogu, zavrnjen je bil tudi predlog svetovalca KD Carpeneda, da bi razpravo začasno prekinili. Diskusija se je nato nadaljevala in zakonski osnutek je bil nato odobren s široko večino glasov. Na ustanovnem sestanku Takoj množična podpora zelenim Ilirske Bistrice ILIRSKA BISTRICA Sinočnji ustanovitveni sestanek zelenih Ilirske Bistrice je v dvorano Sokolskega doma privabil lepo število Bistričanov. Množični odziv na ustanovitveni sestanek si lahko razlagamo le kot odraz številnih in skrb vzbujajočih ekoloških problemov občine, ki sodi med eokol-ško najbolj ogrožene v republiki, kot tudi podporo gibanju, ki se bo prizadevalo za ohranjanje naravnega in zdravega okolja in za smotrno gospodarjenje s prostorom. Na ustanovitvenem sestanku so sprejeli tudi program zelenih Ilirske Bistrice, ki se bodo že na spomladanskih volitvah vključili v boj za mesta v občinski in republiški skupščini (v okviru DEMOS). Program ilirskobistriških zelenih zahteva odpravo vseh onesnaževalcev okolja, pri čemer je izpostavljena predvsem lokalna industrija, ki so jo razvijali v občini. Največ pikrih je zato sinoči šlo na račun Lesonita in Tovarne organskih kislin kot glavna krivca za ekološko uničeno reko Reko in zastrupljen zrak nad Ilirsko Bistrico. V občini pomeni velik problem obolevnost prebivalstva na dihalih, zato si bodo zeleni prizadevali, da čimprej izvedejo strokovno študijo, s katero naj bi ugo- tovili vzroke obolenj, s čimer bi preprečili tudi najrazličnejše govorice, ki samo begajo občane. Kot predvideva program naj bi se občani z referendumom odločali o nadaljnjem obstoju večjih industrijskih obratov. Zeleni Ilirske Bistrice so občinski skupščini predlagali, da jim po zakonu o političnem združevanju zagotovi denar iz proračuna za delo enega funkcionarja in kritje materialnih stroškov od 1. februarja naprej in sicer vsaj do sklica nove občinske skupščine. I. U. Sosvet je tudi pozval ministrstvo za pouk, naj takoj prične s pogajanji o izvedbi razsodbe ustavnega sodišča. V ta pogajanja naj vključi tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij ter Iniciative staršev. V skupnih pogovorih z zastopniki te iniciative pa naj ministrstvo zagotovi začetek javne dvojezične ljudske šole na vadnici pedagoške akademije že jeseni letos. Ker je Mohorjeva sporočila, da namerava svojo dvojezično ljudsko šolo tudi nadalje voditi kot zasebno, je sosvet deželi in Celovcu priporočil, da prošnji Mohorjeve za podporo ugodita. Tajnik Sturm je dodal, da so člani ZSO glasovali za podporo Mohorjevi pod pogojem, da bo prišlo do dobrega sodelovanja zastopstev staršev na obeh šolah ter da bo izključeno rivalstvo. ANDREJ MOHAR Tudi v Zazidu in Rakitovcu imajo sedaj telefonske zveze ZAZID — Tik pred novim letom so prebivalci najodročnejših krajev skupnosti v sežanski občini, Zazida in Rakitovca, s skromno slovesnostjo počastili uresničitev skoraj 20 let stare želje, da bi tudi ta predel nad dolino Rižane dobil telefone. Ker so vse prejšnje zamisli za napeljavo telefonov iz kozinske strani propadle, so se odločili, da bodo do njih prišli preko koprske centrale. S pomočjo občinskega sisa za PTT so dobili projekt, odkupili so eno telefonsko številko v Gračišču in s tem odprli po- vezavo s Koprom ter začeli kopati jarke oziroma postavljati drogove za omrežje. Poleg velike iznajdljivosti in precejšnjega denarnega prispevka so prebivalci obeh KS za uresničitev tega načrta žrtvovali tudi več kot 2200 delovnih ur in tako v Rakitovcu zagotovili 40, v Zazidu pa 20 telefonskih številk. Seveda to ni edini uspeh teh pridnih ljudi, ki so v zadnjih letih predvsem z lastnimi močmi prišli do boljših poti, močnejšega električnega toka in drugih izboljšav. J. O. Galerija Insula odprla prodajni oddelek IZOLA V izolski galeriji Insula, 1 so jo v Smrekarjevi ulici pred leti JjdiH in odprli člani društva likov-umetnikov s slovenske Obale 'VlUSOJ, so pred nedavnim odprli prodajni oddelek. Z njim bodo ^dšali zagotoviti predvsem denar za ebiofeno delovanje galerije, hkrati ,0 tudi zagotoviti hitrejšo prodajo li-del članov društva in drugih Dovnikov, ki razstavljajo v Insuli. Lani so v Insuli pripravili petnajst 4s/av letošnji program galerije ^dvideva sedemnajst razstav, pri ater naj bi galerija gostila precej Vj..c likovnih ustvarjalcev iz Jugosla-I®- na šestih razstavah pa naj bi se /eogli zajemati v mreže listov, plošč, skarpen in bele ribe nasploh v Tržaškem zalivu. Seveda le, če bo ostal Viz-zinijev dekret v veljavi, kajti zaenkrat je ta sklep poskusne narave in bo veljal leto dni. Minister je utemeljil omejitveni ukrep s potrebo, da se priobalna morska območja razbremenijo ribolova oziroma, da se zaščiti naravno razmnoževanje ribjih zvrsti, sicer v prvi vrsti mladic. Iz istega razloga je Vizzini tudi odredil, da smejo posadke ribiških ladij iznad 30 bruto registrskih ton ribariti najmanj 30 milj daleč od obale, medtem ko je ta razdalja poprej znašala 20 milj. Tudi ta ukrep je poskusnega značaja in bo v veljavi eno leto. Vest o ministrovem dekretu smo prejeli včeraj pozno popoldne in poizkusili kaj več o tem zvedeti pri tržaškem luškem poveljstvu, kjer pa žal nismo dosegli pristojnega funkcionarja. Vsekakor bi moral biti'odlok že v veljavi, ker veljavnost navadno steče od trenutka objave v Uradnem listu. V konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolč 5) bo danes ves dan mednarodno srečanje zgodovinarjev na temo »Fašizem, Podonavje in Balkan ob koncu tridesetih let«. Pobuda sodi v okvir manifestacije »Trst v vojni«, ki jo prirejata Pokrajina Trst in Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja. Na tem privlačnem in gotovo zelo zanimivem seminarju, ki se bo začel ob 9. uri bodo med drugim sodelovali nemški zgodovinar Jan Petersen, avstrijski strokovnjak Karl Stuhlp-farrer, novinar komunistične revije Rinascita, profesor Stefano Bianchini z univerze v Bergamu ter tržaški profesorji Giorgio Conetti, Teodoro Sala in Jože Pirjevec. Pobuda pokrajinske uprave in deželnega inštituta za odporniško gibanje predvideva tudi vrsto strokovnih raziskav o vojnih dogajanjih in vojnih doživetjih na Tržaškem. Zvišanje tarif za mestni plin Medministrski odbor za ceneje odredil podražitev mestnega plina,'in sicer povprečno za 4,4 lire pri kubičnem metru. Sklep o tem je bil objavljen v včerajšnjem Uradnem listu, kar pomeni, da je že formalno v veljavi, seveda pa še ne vemo, koliko bo znašal povišek pri nas, ker mora nove tarife določiti tržaški pokrajinski odbor za cene, ki se bo po neuradnih vesteh baje sestal v prihodnjih dneh. Vladni odbor za cene je namreč predpisal nov način oblikovanja tarif, ki bodo odvisne celoletne porabe kalorija po osebi. Deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig je naslovil 30. novembra lani na pristojnega odbornika Nema Gonana interpelacijo v zvezi s pomanjkanjem gozdnih čuvajev in zapuščenostjo zadevnih struktur na tržaškem Krasu. Sestavil jo je na podlagi pritožb samega osebja Področnega nadzorništva za gozdarstvo v Trstu, ki je 4. decembra oklicalo protestno stanje. Odgovor je prejel 10. januarja. VVehrenfennig ugotavlja, da ima tržaški inšpektorat le 15 gozdnih čuvajev oz. marešalov, kar je premalo glede na breme, ki ga nalagajo preprečevanje gozdnih požarov, stikanje za nezakonitimi odlagališči odpadkov, učinki urbanizacije in siceršnji nadzor nad spoštovanjem predpisov o zaščiti teritorija. Svetovalec pribija, da je Deželno ravnateljstvo za gozdarstvo te probleme vselej omalovaževalo. Težave pa se bodo še povečale spričo novih zadolženosti na področju policijskega pregona napadov na okolje in zaradi uvedbe novega kazenskega postopnika. Slednji poverja izključno marešalom večji del funkcij, ki pripadajo sodni policiji, toda v vsej tržaški pokrajini sta samo dva marešala, vtem ko bi jih potrebovali najmanj šest. Ne samo, pri gozdarski postaji v Dolini marešala sploh ni, kar pomeni, da tam niso mogoči učinkoviti represivni posegi, kaj šele preprečevanje zlorab in prekrškov. VVehrenfennig omenja še izredno slabo stanje zgradb, v katerih sta gozdarski postaji v Devinu (ena sama soba z 20 kv. m površine in povrh neogrevana) in Bazovici. Deželni svetovalec vprašuje tedaj odbornika naslednje: zakaj je tržaški inšpektorat že toliko let v tako bednem stanju; zakaj še ni bil razpisan javni natečaj za namestitev novih gozdnih čuvajev in zakaj nihče ne poskrbi za ureditev ustreznih struktur; katere so zapreke, ki ovirajo razpis tudi natečaja za namestitev novih marešalov in kaj se ukrepa - tudi na zakonodajni ravni - za prebroditev teh zaprek. Svetovalec VVehrenfennig nazadnje naglaša, da vse to postavlja v dvom verodostojnost zamisli o uresničitvi "deželnega kraškega parka", ki je bil v deželnem urbanističnem načrtu že leta 1978 označen kot "prioriteten". Odbornik Gonano odgovarja svetovalcu, da se Deželno ravnateljstvo za gozdarstvo in parke že delj časa bavi s temi problemi in da je za njih rešitev večkrat posredoval pri pristojnih dejavnikih. Na Tržaškem - nadaljuje odbornik - je uslužbenih zdaj 19 čuvajev in marešalov in organik je res pomanjkljiv. Zakon 123 o "nujnostnih ukrepih na področju personala", ki ga je začel deželni svet na novo proučevati, predvideva 8 novih mest marešala v staležu deželne gozdarske službe pa tudi pomnožitev ustreznega organika, razen tega se sporazumno s sindikati pripravlja osnutek pravilnika o razpisu javnega natečaja za namestitev novih gozdnih čuvajev. Odbornik priznava, da je vprašanje gozdarskih postaj v Bazovici in Devinu še odprto, vendar: problem stavbe v Bazovici se bliža rešitvi, ker je že v teku sestava pogodbe za ureditev poslopja po sistemu "ključ na dlani"; v Devinu pa ni mogoča racionalna ureditev obstoječe strukture, »zaradi česar tehniki proučujejo operativen predlog, ki ga bodo obravnavali po prednostni poti«. O Kraškem parku pa Gonano trdi, da je problem delno rešen. Občina Dolina je v okviru Razvojno-zaščitnega plana že sestavila načrt za ovrednotenje Doline Glinščice in sprožila prva ustrezna dela, finančna sredstva za izvajanje plana v občinah Doberdob, Sredipolje in Ronke so tudi že bila nakazana, a izoblikovanje preostalega dela parka na območju Tržaškega je bilo poverjeno Pokrajini. w Častni doktorat Univerze Trst ekologu Goodallu Univerza Trst je včeraj na kratki složnosti v dvorani Bachelet podelila 2nanemu in pomembnemu 76-letnemu 5ngleškemu ekologu Davidu Goodallu častni doktorat iz naravoslovnih ved. To visoko akademsko priznanje so angleškemu ekologu podelili — kot je med slovesnostjo dejal profesor uporabne ekolo-ihje na departmaju za biologijo tržaške univerze Enrico Feoli — za pomembne rezultate, ki jih je Goodall dosegel na Področju uporabne ekologije, in za velik inovatavni pomen njegovega raziskova-nja, ki je ekologiji omogočilo, da je postala avantgardna veda. Goodall je bil uamreč prvi ekolog, ki je v ekološkem raziskovanju uporabljal računalnik za ruultimodalno analizo. Angleškega znanstvenika sta pozdravi-ja tudi predstojnik fakultete za matema-bcne, fizikalne in naravoslovne vede Gi-®co®o Costa in rektor Univerze v Trstu aolo Fusaroli. Oba sta podčrtala pomen oodallovih znanstvenih dosežkov. Dobrodelno društvo je podelilo štipendije iz Flajbanovega sklada Slovensko dobrodelno društvo je sinoči podelilo Flajbanove štipendije zaslužnim študentom in dijakom. Flaj-banovo štipendijo za šolsko leto 1989-90 v višini dveh milijonov lir je prejel Damjan Hlede iz Števerjana, študijske podpore pa so dobili Jordan Pisani (Trst), Paolo Dimarcantonio (Nabrežina), Adriana Škamperle (Trst) in Mar-ko Ozbič (Gropada). Štipendije je podelila posebna komisija, ki ji je predsedoval prof. Franc Pisani in ki je sinoči prebral utemeljitve. O pobudi pa je obširneje govoril predsednik dobrodelnega društva prof. Ivan Artač. Na prireditvi so se tudi spomnili preminulega inž. Borisa Sancina ob obletnici njegove smrti. O Sancinovem liku je spregovorila Irena Srebotnjak. Na sliki (foto Mario Magajna) dobitniki Flajbanovih štipendij s člani komisije in predsednikom dobrodelnega društva. Na Proseku so pokopaK speleologa M. Puntarja PUtll^a Proseku so včeraj pokopali mladega tržaškega jamarja Massimiliana Bia' ki je umrl v breznu pod Kaninom, kjer se je ponesrečil kolega Mario kodg ®tti. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi iz mesta, a tudi s Proseka, od pr0s rJe doma Puntarjeva družina. Krsto so položili v družinsko grobnico na jatnaeS^em pokopališču. Med nosilci krste je bil tudi Mario Bianchetti, ki je član te a,rtskega odseka tržaškega alpinističnega društva »Alpina delle Giulie«, kate-Uvni član je bil tudi nesrečni Puntar. ^°kop j?*iki ^oto Križmančič) pogrebni sprevod na poti proti proseškemu Jutri protestna stavka uslužbencev podjetja SIP Jutri bodo v Trstu stavkali uslužbenci telefonskega podjetja SIP. Stavko so proglasila sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL v znak protesta proti ravnateljstvu SIP za Furlanijo-Julijsko krajino, ki ga sindikati obtožujejo, da je kršilo sporazum o delovnem urniku in o delovnih izmenah. Stavkajoči delavci bodo jutri priredili tudi protestno stavko in sicer ob 10. uri na Oberdanovem trgu, kjer ima sedež ravnateljstvo podjetja. Sindikalne organizacije so izdale tiskovno sporočilo, v katerem utemeljujejo razloge jutrišnje stavkovne akcije. Uslužbenci SIP so že pred časom oklicali stanje sindikalne pripravljenosti. Aretirali so ju, medtem ko sta gledala TV oddajo o usodi sina Tržaško sodišče, in sicer javni tožilec De Nicolo, je v torek zvečer nehote popestrilo večerno informativno oddajo na prvi mreži RAI TGlsette, na kateri so govorili o primeru 12-letnega fantka Hermanna Crocija, ki si ga potegujejo štirje "starši". Fantek ob rojstvu ni bil namreč nikjer prijavljen, živi pa v pokrajini Brescie z Walterjem Crocijem in Auroro Bonato, ki vztrajno trdita, da je to njun sin. Fantka pa si lastita tudi Milančana Giambattista Notarnicola in Anna Maria Desiati, keterima je neznanka ugrabila otroka le nekaj mesecev po njegovem rojstvu. O usodi malega Hermanna, ki je doslej rastel dejansko izven "omikanega" sveta (Croci in Bonatova ga nista niti vpisala v šolo) in je trenutno v nekem milanskem zavodu za zapuščene otroke, bo odločilo milansko sodišče. Medtem pa je njegova zgodba že pretresla italijansko javno mnenje, tako da mu je priljubljena oddaja RAI posvetila oddajo. Na tej so nastopili Notarnicola in Desiati-jeva, Croci in Bonatova pa sta jo gledala doma. Medtem ko sta zakonca prizadeto strmela v televizijski zaslon, pa je nekdo nepričakovano potrkal na vrata. Bili so agenti letečega oddelka iz Brescie, ki so prišli aretirat zakonca. Tržaško sodišče je namreč izdalo zaporni nalog pod obtožbo, da sta Croci in Bonatova sodelovala pri kraji tovornjakov oziroma blaga, ki je bilo na njih natovorjeno in ki je bilo last neke tržaške prevozne tvrdke. Do kraje je prišlo v bergamski pokrajini pred nekaj dnevi, pri preiskavah pa sodeluje seveda tudi tržaška kvestura, ker so oškodovanci Tržačani. Croci naj bi si na podoben način kot skupina, ki je lani poleti ukradla in izpraznila lepo število prikolic tovornjakov, prilastil velike količine raznovrstnega blaga, zlasti pa zdravil. Zakonca Croci se bosta zagovarjala torej ne le pred obtožbo, da sta obrekovala, uničila uradne akte in poneverila anagrafske podatke, pač pa tudi pred obtožbo, da sta kradla v bremenilnih okoliščinah. Danes v Nabrežini občinska seja Danes se bo v Nabrežini sestal devin-sko-nabrežinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih zadev. Nabrežinska občinska skupščina se bo sestala tudi v ponedeljek. Med dru-gim bo vzela na znanje odstop demokris-tjanskega odbornika Bussanija, ki ga bo v upravi zamenjal nekdanji melonar Bai-ci, ki je pred kratkim vstopil v svetovalsko skupino KD. Na dnevnem redu so tudi odgovori župana in pristojnih odbornikov na interpelacije in vprašanja posameznih svetovalcev. Jutri pa bo zasedal dolinski občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu ratifikacijo nujnih sklepov občinskega odbora, programsko poročilo za triletje 1990-92, predstavitev osnutka finančnega sporazuma, razpravo o kanalizacijskem sistemu ter o perspektivah Ustanove za upravljanje industrijske cone HZIT. Beseda bo tekla tudi o načrtu za odstranitev arhitektonskih pregrad v smislu državnih zakonov. Danes posvet KPI o javnih prevozih Deželno tajništvo KPI prireja danes ob 9.30 na strankinem sedežu v Ul. Capitolina 3 javno razpravo na temo »Javni prevoz v Furlaniji-Julijski krajini: predlogi za razvoj tega sektorja«. Uvodno poročilo bo imel Sergio Tre-mul, član deželne komisije za prevoze, ki je tudi član izvršnega odbora Kon-zorcialnega podjetja za prevoze ACT, zaključke srečanja pa bo podal Franco Mariani. ■ Pokrajina Trst obvešča, da imajo združenja, ki delujejo v pomoč prizadetim osebam in so v pristojnosti pokrajinske uprave, možnost, da vložijo prošnjo (po deželnem zakonu št. 59 iz leta 1986) za finančne prispevke za tekoče leto 1990. Prošnje, ki naj bodo napisane po določilih obstoječih predpisov, je treba vložiti na pokrajinsko upravo, Trg Vittorio Veneto 4, Trst, do vključno 31. januarja 1990. Ansambel TPPZ Pinko Tomažič izreka.globoko sožalje rednemu članu Pepiju Žagarju ob izgubi brata Franca. Preminil je Marjo Klun. Svojcem izreka občuteno sožalje KD Fran Venturini Generalni konzul SFRJ obiskal opensko banko Na povabilo upraviteljev je pred kratkim obiskal Hranilnico in posojilnico na Opčinah generalni konzul SFRJ v Trstu Livio Jakomin. V prijetnem razgovoru s predsednikom upravnega sveta Paolom Miličem, ravnateljem Klavdijem Brajnikom in ostalimi voditelji se je gost pozanimal o poslovanju in o načrtih tega našega pomembnega bančnega zavoda. Na sliki generalni konzul Jakomin med srečanjem v openski hranilnici. gledališča kino VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri, 26. t. m., ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu premiera Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red A). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontali, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pan-dolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v sklopu ciklusa VIDEO FILMOV predvajali video s protagonistom H. von Karajanom in pianistom A. VVeissenbergom. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo skupina OSI 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPA-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 28. t. m. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Cris-tallo ponovitev glasbene komedije As-hmana in Menkena MALA TRGOVINA GROZOT. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVINTET ACADEMIA. Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605. KD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da koncert Igorja Kureta - violina ter Francesce Frigotto - harfa, ki je bil najavljen za jutri, 26. t. m., ODPADE zaradi bolezni. Gledališče Ananian - Ul. Ananian 5/2 - V torek, 30. t. m„ ob 20.30 dobrodelni koncert GLASBA ZRCALO DUŠE. Sodelujejo: duo Boch-Minghinelli z deli klasične glasbe in s sodelovanjem Clau-dia Pribettija - vibrafon, Gwenc'hlan z deli keltske glasbe in irske folkorne glasbe ter kvintet trobil in tolkal z glasbo od renesanse do danes. Tor Cucherna - Nocoj ob 20.30, jutri in v soboto bo v MUSIČ CLUBU nastopila pevka jazz glasbe Crystall White. Spremljali jo bodo F. Vallisneri - klavir, G. Spirito - boben in R. Prever - kontrabas. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled razstava slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA. V galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta do 2. februarja po običajnem urniku razstava slikarja NICOLE SPONZE. Na sedežu CENTRO VOLTAIRE - Trg S. Giovanni - je na ogled do 3. februarja fotografska razstava CLAUDIA DEL BI-ANCA in FERRUCCIA BUTA. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je do 1. februarja na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Urnik ob delavnikih od 18. do 20. ure. ARISTON - 17.45, 22.15 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e Tamante, r. Peter Greenaway, i. Richard Bohringer. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□ EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vittime di guerra, i. Michael J. Fox, Sean Penn. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Sorveglia-to speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Viziose adolescenti, porn., □□ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Dustin Hoffman, Sean Connery. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.00 Alla ricerca del-la valle incantata, ris., prod. Števen Spielberg. EDEN - 15.30, 22.00 II sesso sulle labbra in Spudorata, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesčo Nuti, Isabella Ferrari. LUMIERE - 17.00, 22.15 La lettrice, r. Michel Deville, i. Miou Miou, □ ALCIONE - 17.15, 22.00 L’attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 Tutto animal, porn. m Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja tradicionalno družabno večerjo v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vabi člane na skupni sestanek, ki bo jutri, 26. t. m„ ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu. Razgovor bo o važnih organizacijskih vprašanjih ter ob tej priliki bo vsakdo dobil člansko izkaznico za tekoče leto. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Tennessee VVilliams Tetovirana roža Režija Mario Uršič Premiera jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A. Ponovitvi: v soboto, 27. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C razne prireditve KD Lipa priredi jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu SREČANJE s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: "Vzgojni stiki in narcizoitnost". Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 27. t. m., na SREČANJE S PISATELJEM LOJZETOM KOVAČIČEM. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar - Rebula, člani gledališkega krožka pa bodo brali značilne odlomke iz pisateljevih del. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni. KD Kraški dom vabi pa ogled komedije Josipa Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka. Režija Drago Gorup. Prireditev bo v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., govoril dr. Edi Kovač na temo: IZZIV IZROČILA V NOVI DOBI. Začetek ob 20.30. KD Fran Venturini vabi na koncert ansambla ZVEZDE z diaprogramom s turneje po Kanadi in ZDA v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabjeni! šolske vesti Osnovna šola Ivan Grbec v Skednju obvešča, da poteka vpisovanje^ za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Šola ima tudi popoldanski pouk do 16.15 z vključenim kosilom. Za informacije tel. na št. 814379 od ponedeljka do petka od 8.15 do 16.15, ob sobotah od 8.15 do 12.15. Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul. Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529. Rok za vložitev prošnje za premestitev v vrtcih, osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah zapade danes, 25. t. m., za višje srednje šole pa 5. februarja. Obrazci in informacije so na razpolago pri SSŠ v Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure ter v sredo in petek od 16. do 17. ure. čestitke Laura in Oskar sta starša postala in malega DEV ANA bosta odslej najprej pestovala. Da bi vedno priden in ubogljiv deček bil in da bi ju ponoči prevečkrat ne budil, vse to njemu in njima od srca želijo prababica Marija iz Bazovice, "teta" Zora, teta Ines ter še Marko in Marina. AVTONOMNA USTANOVA OBČINSKO GLEDALIŠČE “Giuseppe Verdi” TRST AVDICIJE Avtonomna ustanova občinskega gledališča "G. Verdi" v Trstu razpisuje javne avdicije dne 8. februarja 1990 ob 9.30 za člane zbora s pogodbo za določen čas za potrebe glasbene sezone 1990 za naslednje glasove: — MEZZOSOPRAN — TENOR — BARITON Interesenti lahko dobijo informacije in oddajo prošnjo na nekolkova-nem papirju v uradu ustanove "SERVIZIO AFFARI GENERALI" (tel. 040/366636) do 7. februarja 1990. AVTONOMNA USTANOVA OBČINSKO GLEDALIŠČE “Giuseppe Verdi” TRST AVDICIJE Avtonomna ustanova občinskega gledališča "G. Verdi" v Trstu razpisuje javne avdicije, namenjene italijanskim državljanom, ki so diplomirali na državnih glasbenih ali drugih enakovrednih šolah, za potrebe svoje gledališke sezone 1990 z delovno pogodbo za določen čas. Avdicije bodo 1„ 2. in 3. marca 1990 za naslednje inštrumente: — PRVI KONTRABAS — SKUPINSKI VIOLONČELI — SKUPINSKI KONTRABASSI — TOLKALA Interesenti lahko dobijo informacije in oddajo prošnjo na nekolkovanem papirju v uradu ustanove "SERVIZIO AFFARI GENERALI" do 28. februarja 1990. AVTONOMNA USTANOVA OBČINSKO GLEDALIŠČE “Giuseppe Verdi” TRST Avtonomna ustanova občinskega gledališča "G. Verdi" v Trstu razpisuje dveletni tečaj za poklicno usposabljanje člana zbora s pooblastilom Dežele Furlanije-Julijske krajine v sklopu deželnega načrta za poklicno usposabljanje v letu 1989/90. Tečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, največ 25 oseb, od 18. do 45. leta starosti s stalnim prebivališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Dne 10. februarja 1990 bo prva selekcija za prepustitev k tečaju za: BASE, BARITONE, TENORJE, MEZZOSOPRANE. Kandidati se morajo predstaviti z lirično arijo in osnovnim glasbertim znanjem s poudarkom na solfeggiu. Vpisovanje in informacije v gledališču "G. Verdi" — Riva Tre Novembre 1 — 34121 — TRST — Tel. 040/366636. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne izdaje 2in7 BST Vas vabita na predstavitev nove Javorškove knjige SPOMINI NA SLOVENCE i h ki bo v prostorih Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška 20, danes, 25. t. m., ob 18. uri. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 25. januarja 1990 SAVEL Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 6.55 in zatone ob 15.28. Jutri, PETEK, 26. januarja 1990 TIMOTEJ PLIMOVANJE DANES: ob 2.36 najnižja -7 cm, ob 8.10 naj višja 42 cm, ob 15.07 najnižja -63 cm, ob 21.51 najvišja 37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,4 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb pada, veter 30 kilometrov na uro jug-jugovz-hodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alberto Canciani, Au-rora Alberto, Pietro Ambrosino, Marco de Helmersen, Martina Borin. UMRLI SO: 64-letna Domenica Giaco-metti por. Biasiol, 62-letni Bruno Malusa, 72-letni Fioravante Rebeschini, 50-letna Loredana Debernardi por. Vaccaro, 71-letna Emma Marchegiani vd. Zonta, 84-letni Ireneo Pasgualini, 77-letni Eugenio Lucio, 59-letni Antonio Luglio, 59-letni Romano Botteghelli, 78-letni Luigi Ukmar, 91-letna Clementina Sorrentino, 96-letna Giuseppina Cuk vd. Mlach, 88-let-na Albina Radovan vd. Lugnan. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do .19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Napelje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, UL. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka __________mali oglasi________________ GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. 226710. 24-LETNA študentka iz Nove Gorice s pasivnim znanjem italijanskega jezika, išče resno zaposlitev v Gorici. Tel. (003865) 54543. MLADA GOSPA išče službo par ur dnevno za vsa gospodinjska dela, posebno pridna kuharica. Tel. v večernih urah na št. 575145. KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Nudijo svež kruh in vino; v shrambi pa visijo dobrote iz jesenskih kolin. ZAZIDLJIVO zemljišče v tržaški ali zgo-niški občini iščem. Plačilo v gotovini. Tel. 413142 po 20. uri. LOKAL dajem v najem v Ulici Rismon-do, uporaben za različne dejavnosti. Tel. 742363. ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih. DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri. IŠČEM inštrukcije iz angleščine za prvi razred višje šole. Tel. 764206. PRODAM golf GTI, 16 ventilov, letnik '88, v dobrem stanju, za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511. PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno Otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536. PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM, in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741. IZREDNO ugodno prodam alfo 33, letnik '87, odlično vzdrževano. Tel. na št. 213233. PRODAM fiat 127 super, letnik '81, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, za 2.200.000 lir. Tei. na št. 232265 ob uri kosila. RENAULT 18 GTS v dobrem stanju prodam za 2.500.000. lir. Tel. (0481) 533535 ob uri kosila. PRODAM domače klobase. Tel. 327240. PRODAM golfmenfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355. PRODAM ford fiesto 500, letnik '79, za 1.200.000 lir. Tel. 299537. NA POKRITEM TRGU v Trstu prodam prostor za prodajo cvetja. Tel. v večernih urah na št. 381006. PRODAM dobro vpeljano trgovino za prodajo tobaka, časopisov, igrač, parfumov in bižuterije. Tel: 228390. PRODAM renault 5 TL po ugodni ceni. T el. na št. 327454 v večernih urah. 3-SOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo v starejši hiši pri Sv. Jakobu, edinstven razgled na morje, takoj vseljivo, ugodno prodam s posojilom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sv. Jakob". POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimskošportnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje". PRODAM opel kadett 1000 po ugodni ceni. Tel. (0481) 882421. prispevki V spomin na Gina in brata Milka daruje Srečko Sedmak (Devinščina) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Viktorijo Vertjinello darujeta Marij in Danica Verginella 20.000 lir za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob drage gospe Ljube Cerlenizze - Gržinič daruje Zora Polojac 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Stanislava Filipčiča darujeta Stanka in Jelka 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pok. Josefino Štolfo vd. Grilanc darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda - Salež. •V spomin na pok. Vladimira Gorupa darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Doro Škabar vd. Starc darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel. V spomin na tov. Josipa Verginello in vseh padlih borcev darujeta Vlasta in Armido 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago mamo Albino Mi-cali ob 2. obletnici smrti (23. 1. 88) darujeta hčeri Sonja in Silva 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago mamo Zofijo Batič daruje hči Iva 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 2. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade Ronzani daruje mama Eda 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 23. obletnici smrti dragega brata Edvina Starca daruje Slava z družino 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na gospo Ljubo Cerlenizzo vd. Gržinič daruje Nino Patrizio 50.000 lir za Slovensko drobrodelno društvo. Ob 2. obletnici smrti dragega sina Igi-niota darujeta mama Ardemija in Gigi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. ■ Ob 10. obletnici smrti Frančiške Pahot daruje sin Rudi z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 2. obletnici smrti moža in očeta Iginiota darujeta Sonja in Igor 100.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na pok. Franca Mezgeca darujeta Učka in Dušan Kerže 50.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Namesto cvetja na grob Stanka Filipčiča daruje družina Gustinčič 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 Ur za MePZ M. Pertot iz Barkovelj. 24. 1. 1990 menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1256,100 1245,— Japonski jen 8,632 8,400 Nemška marka .... .. 744,120 742. - Švicarski frank , 839,100 834,— Francoski frank ... .. 218,900 217.— Avstrijski šiling . 105,706 105,300 Holandski florint . .. 660,180 658.— Norveška krona . 192,370 191.— Belgijski frank .... .. 35,566 35,200 Švedska krona . 204,160 202 — Funt šterling .. 2081,600 2070,— Portugalski eskudo 8,440 8,— Irski šterling .. 1969,250 1950. Španska peseta .... 11,469 11,— Danska krona .. 192,240 190. Avstralski dolar .... . 959,750 950,— Grška drahma 7,962 7,500 Jugoslov. dinar .... — 102,— Kanadski dolar .... .. 1064,300 1050.— ECU '. . 1514,250 — Jk BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 • • PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ŠT. 21 nuni slikovna križanka z našim književnikom \/nnr»D A\/Mn fe; HSBi MAVDirKin Ugani, kaj predstavljajo sličice ob strani lika in besede vodoravno in navpično razporedi v lik. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek našega književnika na sliki. kvizi W uganke rebusi w križanke m- anagrami im- puzzle m- slikovne križanke im- naši in drugi slikovni kvizi r* Ime angleškega premierja, gospe Thatcherjeve? □ Jane □ Margaret □. Silvy Kje je bilo podelitev priznanj Naš špotrnik □ v Kopru □ v Izoli □ v Sežani Predsednik i,. deželne 5? vlade FJK? □ Biasutti □ Richetti □ Colom' 1989? 5 Ime bivšega italijanskega kolesarskega asa Coppija? □ Giuseppe □ Fausto □ Carlo □ Josip Jurčič □ Ivan Tavčar □ Simon Jenko Kateri od teh romanov je delo Charlesa Dickensa ? □ Bel Ami □ David Copperfield □ Billy Budd Kdor je pravilno odgovori! na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna. slikovna križanka za minipoliglote UTEŽI a 2.w or.) 2_(AfV£,$) 1 P 2 I 3 4 5 L 6 T 7 V 0 A 8 R 9 0 10 S A n 0 S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v Uk slikam odgovarjajoče besede v angleščini, oziroma v italijanščini, kot je navedeno v oklepaju ob risbicah. : minifcrižkraž slikovna križanka IME Tfii TRENERJA LOMBARDA TAKO BREZ VOKALOV NOVI SVET FILM. IGRALKA VRHOVI V ZAHODNIH ALPAH NEMŠKO ŽENSKO IME PASMA. PLEME MOŠKO IME KOPNO OBDANO Z MORJEM FINSKI RALLVST (MARKU) ŠVEDSKA, FRANCIJA SKALA MODERNI PEVEC LAHKE GLASBE ORANJE ZVIJAČE. UKANE slovarček ABADON — angel pokončevalec, smrtni angel, »angel smrti«. ANILIN — strupena brezbarvna tekočina iz bencola za izdelovanje barv, zdravil in umetnih snovi. AST — nemški filozof (Georg). BARTOL — znani tržaški pisatelj. (Vladimir, 1903 - 1967) DENT — vrhovi v Zahodnih Alpah (Dent du Midi v Švici; Dent du Dru v Franciji). KAZANKINA — odlična sovjetska atletinja in svetovna rekorderka v teku na 1.500 m s 3'52"5. Med njenimi mnogimi uspehi naj omenimo zlati kolajni na olimpijskih igrah v Montrealu na 800 in 1.500 in v Moskvi na 1.500 m. (Tatjana). NAO — rt v Španiji. NOMA — pokrajina, upravna enota v sedanji Grčiji in v starem Egiptu; nevarna nekrozna razjeda lic ali drugih telesnih delov. RIN — japonski dorbiž. SKIPTAR — žezlo, simbol vladarske moči. TANATOS — v starogrški mitologiji bog smrti, brat Hipnosa, boga spanja - poosebljena smrt. ZELOT — gorečnež, zagrizenec, predvsem v verskih vprašanjih. kombinacijska križanka - jugoslovanski otok 2 črki: AL, ER, JN, SR 3 črke: ERK, KAL, NAO, PER 4 črke: NOMA, KIPI, AVTO, ROMA 5 črk: KLAPA, KRANJ 6 črk: ANONIM, SNOPEK 7 črk: JERMENA, LASANJE, SKOMINA 8 črk: ASTRONOM, RAVENSKO m Razporedi v lik vodoravno in navpično vse zgornje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime jugoslovanskega otoka na sliki. slikovna križanka naš košarkar l/ Uku že imaš črna in siva polja ter več izpisanih črk. V siva polja izpiši črko, tako da boš v vsaki vodoravni vrstici lahko bral priimek znanega košarkarja, ki nastopa v ameriški profesionalni ligi NBA. Če boš pravilno v siva polja razporedil vse črke, boš v le-teh dobi! ime in priimek Jadranovega košarkarja na sliki. J 0 H N 0 N B E N J M 1 N R 0 B 1 S O N S A N | ; E R S W 1 L K N S A N D E S 0 N T 1 S D L E 0 L A J W 0 N C H A M 1 H ^ R S M A X W 1| i "|| ■ 1“ L A N D E S 0 N odvzemanje črk Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja prva risbica, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v prazen kvadratek ob strani. Če boš v kvadratke izpisa! vse črke, boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime mesteca Furlanije-Julijske krajine. mmikrižkraž igra z računalnikom 0 !NEXT s GOTO20 10 PR I NT" " ; :B=1 1 : C=0 : P0KE36873,25 20 POKE36879,0 s PP0KE36877,0 30 P0KE7922 +8,25 s P0KE38642 + B,2!C =C +1 40 W=PEEK(197):B=B+tW=31ANDB>0)-RCTHENRC =C 110 PRINT"a 120 PRINT"TOČKE"fC’"REKORD" 130 PR INT "as------------------------" 140 A=BsIFB>18THENB=18 150 IFB<2THENB=2 160 pr i nt " agDOfiffiafflasa"; tab < b -2); "crash" 170 PR I NT" aMMMMMBDaMMaG A M E O V E R" 180 P0KE36877,220 190 FORX=15TO0STEP-1:P0KE36878,X:FOORM=1T04:P0KE7922+A,9:P0KE7922+A,24:NEXTM,X 200 PCKE36877,0 s P0KE36878,0 210 PR I NT11 KMHHaB»WHDaPDaa 'Fl' ZA NADALJEVATI ■ " ; 220 PR INT" 1F£' ZA KONEC" 230 GETA*: IFA*= "STTHEN ENO 240 IFA*<>"■"THEN230 250 GOTO 10 READV. iniiiikrižkraž umetniški slog l/ liku imaš že vpisane besede BA, ki ti bodo v pomoč pri reševanju spodnjih razlag. Če boš v lik pravilno zapisa! vse besede, boš v sivih poljih dobil ime umetniškega sloga iz razkroja renesanse v krčevite in razgibane vnanje oblike. 1. znan tržaški pisatelj (Vladimir), 2. angel pokončevalec, 3. neolikan, neroden človek 4. ozoban, nekoliko načet z zobmi, 5. majhna, lesena koča. slikovna uganka Poišči za narisana pojma prava imena in ju vpiši v spodaj oštevilčeni polji. Nakar s pomočjo številk prepiši črke v naslednja polja (istim številkam vedno odgovarjajo iste črke), kjer boš dobit slovenski pregovor. premikalnica____ P A D A V I CA MATURANT PRENAPOR S I N A G O G A POZEJDON Gornje besede premikaj drugo pod drugo, tako da boš dobil v treh zaporednih navpičnih vrstah tri evropske prestolnice — sama milijonska mesta. Države pa so v pomešanem vrstnem redu: Avstrija, Francija in Grčija. skrita pregovora_______________ 1. MOLJ, ČAST, PIJ, FEZ, BLATO. 2. ŽIVA, OLJE, NOJ, VEJE, ŠTOLA. Vsaki zgornji besedi odvzemi po eno črko, ostale, ki jih boš bral po vrsti, ti dajo lepa slovenska pregovora. od pike do pike oa 1 do 75 minikrižkraž kombinacijska križanka — italijanski filmski igralec 2 črki: IR, JI, KE, KI, RA, SC, UN 3 črke: ALA, ANA, ANI, ASI, IRA, JED, LIJ, LOI, ONA, ORO, RAL, SPA 4 črke: ARES, GAJA, IBAR, KIKS, NATO, SKAT, SNOB 5 črk: ANALI, ATILA, DINAR, KOLOS, PIOLA, SKALA, ZELOT 6 črk: ANILIN, AREALI, DAKOTA, FAZANI, ILIADA, KLEJEC, KOBILA, PANIKA 7 črk: BICIKEL, GARDENA, ILIRIJA, ITA RINA, TIMIJAN, TANATOS 8 črk: OKUPATOR 9 črk: KAZANKINA 12 črk: KANALIZACIJA • Razporedi v lik vodoravno in navpično vse zgornje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek italijansekga filmskega igralca na sliki. rešitve iz te številke NASLOVNA STRAN Slikovna križanka z našim kjiževnikom Maček - paleta - orel - M - lijaki - jadro - AČ - AON - kup - NA - ikona. Na sliki = Marij Cuk. STRAN 2 Naši in drugi dslikovni kvizi 1. Margaret, 2. v Sežani, 3. Biasutti, 4. Fausta, 5. Josip Jurčič, 6. David Copperfield. Slikovna križanka za minipoiiglote 1. page, 2. v pig, 2. n pesi, 3. pesi, 3. gloves, 4. v čase, 4. n carota, 5. somaro, 6. agosto, 7. remi, 8. re, 9. toro, 10. or, 11. oro. STRAN 3 Slikovna križanka - evropsko mesto Pariz - repa - Ives - Sirk - trio - Marino - tk -Amerika - rasa - Rudi - otok - Alen - ker -Sting - or - finte. Na sliki = Pariz. Kombinacijska križanka - jugoslovanski otok Klapa - SR - Ravensko - astronom - Nao -Noma - JN - kipi - jermena - Erk - kal. Na sliki = Krk. STRAN 4 Slikovna križanka Puran - Ronke - Koper - Zajec - kipar - teden. Naš košarkar Johnson - Benjamin - Robinson - Sanders -VVilkins - Anderson - Tisdale - Olajuvvon -Chambers - Maxwell - Anderson. Rešitev = Sandi Rauber. Odvzemanje črk Kost - kos = 7; ruta - uta = r, križ - kri = i; pristan - prstan = /'; črep - rep = č. Rešitev = Tržič. STRAN 6 Umetniški slog 1. Bartol, 2. Abadon, 3. robavs, 4. ozoban, 5. koliba. Rešitev = barok. Premiklanica Rešitev = Pariz, Atene, Dunaj. Skrita pregovora Rešitev = 1. Molčati je zlato; 2. Življenje je šola. Slikovna uganka Čok, dar. Rešitev = Kdor čaka, dočaka. STRAN 7 Kombinacijska križanka italijanski filmski igralec Dinar - kobila - Atila - anilin - kanalizacija -oro - RA - Ir - Timijan - kiks - anali - klejec -ani - Piola - fazani - KI - Gardena - snob -areali - skala - jed - okupator - asi - Tanatos. Rešitev = Nino Manfredi. STRAN 8 Slikovna križanka - mesta v Sloveniji Al - aja - tak - up - ker - udrihanje - orel -brezrokec - Peterlin - I.S. - DK - emisija -G.D. - rin - TA - SO - Te - enokrak - Maribor -epi - Ares - Ast - dnina - Italijani - serka -ded. Na slikah = Koper, Ljubljana, Kranj, Maribor. MINIKRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Mario Magajna, Mitja Malalan, Aleksander Mužina Ilustrator: Liana Drašček rainikrižkraž slikovna križanka - mesta v Sloveniji SKALA BOGASTVO UDRIHAČEVO GOZDOV DEJANJE VELIKA UJEDA IN MESTO V SZ ČLOVEK BREZ ROK UBRANOST NAŠ ODBOJKARSKI DELAVEC (JOŽI) INGEMAR STENMARK GORBAČOV ZA PRIJATELJE DANSKA RADIJSKA ODDAJA JAPONSKI DROBIŽ ZNAK ZA KEMIJSKO PRVINO TELUR TARANTO KI IMA EN KRAK GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE IME ITALIJANSKA MAROKANSKEGA ČRKA N ATLETA AOUITE VELIKE PRIPOVEDNE PESNITVE AVSTRIJA. ITALIJA. ŠVEDSKA GRŠKI BOG VOJNE DIAPOZITIVOV NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ZASLUŽEK ENEGA DNE LOVRO KUHAR PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA SAMICA BRKATEGA SERA NONO HK 8 hladni dvorani TTvoli i suiad mitje čuka jdka cveibar Spandau Ballet vžgaB Premočili vtisi Kulturna vez med Sardinijo in Katalonijo CAGLIARI — Na Sardiniji so v teh dneh zabeležili pomembno rojstvo: na pobudo sardinske deželne uprave in katalonske deželne vlade je končno nastal sardinsko-katalonski inštitut za gledališče. Načrt zavoda, za katerega je dal pobudo režiser Pierfranco Zap-pareddu, so predstavili včeraj v Cagliariju ob prisotnosti odbornika za kulturo Joana Guitarta in direktorja za kulturne odnose pri katalonski deželni vladi Josepa Ma. Hagueta. Katalonska gosta sta sprejela predsednik sardinske deželne vlade Mario Floj-is in evropski poslanec Mario Melis, ki je v prejšnji mandatni dobi predsedoval Sardiniji in se je močno zavzel za katalonsko-sardinski gledališki zavod ter nakazal začetno finančno pomoč v višini 400 milijonov lir. V novoustanovljenem zavodu so poleg gledaliških umetnikov in raziskovalcev obeh narodov še prorektor univerze v Cagliariju Giancarlo Sorgia in se-miolog Simonetta Silvestroni. Na vprašanja novinarjev je Guitart poudaril, da se katalonska vlada obvezuje, da bo podprla novo kulturno telo v njegovih prizadevanjih, da bi postal dejanski kulturni most med Sardinijo in Katalonijo. Zavod si je že za tekoče leto zastavil zelo ambiciozen program, saj namerava prirediti tri gledališke predstave, ki naj bi obšle Sardinijo, Katalonijo in druge evropske dežele. V programu imajo nadalje izmenjavo gledaliških prireditev (sardinskih v Kataloniji in katalonskih na Sardiniji) poleg tega pa eksperimentalno študijo o problemu gledališkega teksta. Ustanovitev sardinsko-katalonskega gledališkega zavoda dokazuje, kako želita obe deželi aktivno spodbuditi vzajemno poznavanje. Na Sardiniji namreč živi krepka katalonska narodnostna skupnost, katere zavest je rasla skupno s krepitvijo zavesti sardinskega naroda. Ta vzajemni proces bogati obe skupnosti in zanimivo je, da k bogatenju tega procesa pristopata deželni vladi z zelo konktretno pobudo kot je gledališki zavod. Angleška skupina Spandau Ballet je v okviru svoje evropske turneje gostovala v ponedeljek in v torek v Ljubljani. Spandau Ballet so promocijsko turnejo zadnje plošče Heart Like A Sky, ki je na prodaj že od oktobra, temeljito pripravili. Na precej velikem odru so pretežno dekliško publiko zabavali pevec-lepotec Tony Hadley, kitarist Gary Kemp, basist Martin Kemp, bobnar John Keeble in Steve Norman, ki je odlično zaigral sax alto, sax tenor, flavto in tolkala. Za te nastope so se angleški skupini pridružili še klavia-turist, igralec na tolkala in pevki, ki so glasbeno plat koncerta precej popestrili. Zares dobro pripravljena sta bila scenografija in svetlobni efekti, kakršnih že dalj časa nismo videli. Devetdesetminutni koncert skupine Spandau Ballet se je začel s predstavitvijo pesmi novega albuma, ki je precej boljši od prejšnjih, saj so ro-mantično-melodični glasbi dodali odtenke funkyja in podobne glasbe. Pevec Tony Hadley je s svojim odličnim glasom vžgal občinstvo in brezhibno zapel tako romantične balade kakor skladbe s hitrejšim tempom, ki so v preteklem desetletju dosegle vrh evropskih top lestvic. Najbolj posrečene so se nam zdele izvedbe skladb IH FIy Fot You, Lifeline, True, Be Free With Your Love in Through The Barricades, s katero je skupina zaključila ljubljanski nastop. Na burno zahtevo občinstva so se Spandau Ballet znova vrnili na oder hladne dvorane Tivoli in zaigrali še tri pesmi iz svoje novejše produkcije. Dober koncert lahke glasbe torej, na katerem smo lahko poleg lepih Spandsov in prikupne glasbe občudovali predvsem lepo zrežirano pretap-Ijanje barv light-showa. Tisti, ki so nastop angleške skupine v Ljubljani zamudili, jo bodo lahko poslušali drevi v Palaverde v Trevisu, kjer bo krstni nastop turneje po Italiji. (aw) Na sliki (foto A. VValtritsch) skupina Spandau Ballet med nastopom v Ljubljani. Za avtistično pogojenost, kakršno doživlja dvajsetletni Dietmar Zoeller in jo popisuje nemška revija Eltern, so značilni določeni simptomi. Denimo govorne motnje, ponavljanje sogovornikovih vprašanj in celo pretirani red. Vse mora biti tako, kakor je vedno bilo. V nasprotnem primeru sprožimo v avtistu zmešnjavo. Velikokrat so za avtistične ljudi značilne posebne spretnosti. Mnogi avtisti imajo odličen občutek za podrobnosti ali so nenavadno muzikalični. Značilna je odsotnost spodbud. Pogosto manjka tudi motivacija, da bi sami po sebi nekaj storili; namesto tega vztrajajo v njim lastnem, ponavljajočem se gibanju. Pri avtistih opažamo tudi agresivnost. Včasih naravnajo notranjo napetost proti drugim ljudem (ali tudi predmetom) mnogokrat pa nanese, da ranijo same sebe. Dietmarju se je dogajalo, da je zjutraj tolkel z glavo ob naslonjač. Ko ga je njegova mati veliko kasneje lahko vprašala, zakaj je to počenjal, ji je odgovoril: »V mojih ušesih je šumelo. Bilo je kakor valovanje morja. Tedaj povzročim hrup. Takrat šum ni več tako hud.« Profesor Kehrer, ki vodi v Muenstru Zavod za raziskavo avtizma, se v teoriji in praksi spoprijema s tem fenomenom že nad dvajset let. Tako pojasnjuje: »Avtisti ne morejo primerno predelati čutnih dražljajev iz okolja. Njihovi možgani ne filtrirajo in ne urejajo pravilno prejetih signalov.« Tako pa opisuje te motnje v zaznavanju Dietmar Zoeller: »Jaz vidim in slišim preveč in potrebujem zaradi tega veliko več miru kot drugi. Velikokrat me vse razburja. Takrat sem rajši sam.« Kot nekaj peklenskega doživlja posebej večje skupine. »Težave imam pri razvrščanju neštetih gibov. Ko bi otroci vsaj mogli sedeti pri miru!« In tudi sam, brez drugih ljudi, doživlja velikokrat premočne vtise. »Toliko vsega imam v glavi, da skoraj ni več prostora. Odejo si moram potegniti čez glavo, da se zaščitim!« S tako neurejenostjo lahko Dietmar opravi le kot sam pravi s »trmo«, tako da tuli kot sirena. Zabeležil si je: »Zvečer sem tako truden, da samo še tulim. Tepem se in sem neukrotljiv.« Najbolj mu je žal, da je tak, žal mu je, ker sam ne more reagirati drugače. Zal mu je, ker že dovolj lahko čuti, kaj mu pripisujejo soljudje: »Vedno se' obnašam podobno kot oni in se čudim, ko gledajo ljudje name kot na bebca. To gre že na bruhanje.« (Se nadaljuje) Otrok in družina Izšla je prva letošnja številka revije Otrok in družina. Tudi ta revija za družinsko in družbeno vzgojo ni mogla mimo najaktualnejših dogodkov v sosednji državi in se v uvodnem članku posveča pripravam na volitve v Sloveniji. Bolj značilni za revijo pa so ostali članki. Med njimi tisti o samomorih. Psihologinja Irena Dog-ša ugotavlja, katere osebnostne lastnosti so povezane s samomori pri otrocih in mladostnikih. O vlogi družine v otrokovem socialnem razvoju piše psihologinja Vlasta Zabukovec, ki bodri k spodbujanju pozitivnega vedenja otrok. Nekaj člankov o šoli, predvsem o boljši šoli, je prispevala Simona Fajfar. Precej prostora zavzemajo različna mnenja o ocenjevanju in demokraciji v šoli. Irena Kralj se je z znano glasbeno pedagoginjo Miro Voglar pogovarjala o otrocih in glasbi, O predšolskem otroku in televiziji piše prof. Slavica Pogačnik-Toli-čič. Zakaj nekateri otroci ne marajo telovadbe? Na vprašanje odgovarja dr. Janko Strel. V bogati prilogi »Pozdravljeni otroci« bo marsikaj zanimivega za vzgojitelje in malčke. Revijo dopolnjujejo reportaže in že ustaljene rubrike. [j£ RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bi-glietto 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet !S.OO Aktualno: Primissima J5.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Kviz: Lascia o raddop- pia? 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Impiccalo piti in alto (vestern, ZDA 1968, r. Ted Post, i. Clint Eas-twood, Inger Stevens) 22.10 Dnevnik 22.25 Iz parlamenta 23.15 Film: Wanted (vestern, It. 1967, r. Giorgio Fer-roni, i. Giuliano Gem-ma, Teresa Gimpera), vmes (0.10) dnevnik 1.10 Mezzanotte e dintorni današnji televizijski in radijski sporedi f RAI 2 7.00 Otroški variete: Patat-rac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija 10.00 Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.05 Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.40 Dnevnik in politična tribuna 22.20 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: za pokal prvakov, Maccabi-Philips 23.50 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: L'uomo che mori tre volte (krim., VB 1962, r. Ouentin Lauren-ce, i. Stanley Baker) | ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Nervi sotto la pelle, Vita degli ani-mali, Italian Style, II nu-ovo processo penale 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Telesto-ria - O Sredozemlju 15.30 Videosport: športni prenosi, komentarji in zanimivosti - turnir v biljardu, nogomet in rokomet 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Le voci bianche, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.35 Dokumentarna oddaja: Samarcanda, vmes (22.50) dnevnik 23.20 Film: La fiamma del peccato (dram., i. Barbara Stanwick) 0.10 Filmske novosti 0.20 Dnevnik - v kiosku TV Ljubljana 1 9.00 Zimski počitniški spored: risanka, 9.10 Smrkci - Smrčja juha, 9.30 kratki film Mala odiseja (Br-var-Pediček), 10.00 Studio je vaš, 10.35 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.40 nan. Sokoli, 11.05 dok. Tri milje visoko, 12.05 risanka, 12.15 film Kraj bistrih voda (mlad., VB 1969, r. Jack Couffer, i. Bill Travers) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Alpe Jadran, 17.15 dok. Možje, ki zaupajo ribam 18.00 Spored za otroke in mlade: nad. Mladi Sherlock (3. del), 18.25 Ciciban, dober dan, 18.40 Preproste besede - Za vami želje, za vami ljudje 19.00 Risanka, 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, šport in vrr-rne 20.05 Nad.: Paracelsus (2. del) 20.55 Tednik 22.00 Dnevnik, šport in vreme 22.20 Komedija na slovenskem odru: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (I. Cankar, SLG Celje) LLl J C V i ICHILJC d v- .• :^j ohranjajo četrto mesto na les-Cl in to ne le po srečnem naključju. (Pjotr) PRIHODNJE KOLO: Cellini - S.Dona, Cividin - Jolly, Fides - Libertas, Kras -Paese^ Padana - Pastajolly, Q. d'Altino ŽENSKE KRAS - CIVIDIN 9:31 KRAS: Zitter, Jagodic 1, Calzi, Ukmar 1, Natural 1, Purič 1, Ferluga 3, Bizjak 2, Colja. Krasovke so v soboto odigrale prvo tekmo povratnega dela prvenstva proti ekipi Cividina ter visoko izgubile. Poraz je bil neizbežen, saj so nasprotnice že takoj dokazale, da so izredno izkušena ter homogena ekipa, ki se bo letos prav gotovo borila za prestop v višjo ligo. Toda za krasovke ne sme to nikakor biti opravičilo. Morale bi vseeno zaigrati bolj zagrizeno in to še posebno v obrambi. Poleg tega so naše tudi v napadu veliko grešile in zaključevale akcije prehitro in nepremišljeno. V naslednjem kolu se bodo naše v Tre-visu pomerile z ekipo PastajoIly in sicer v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri. (Tanja) POPRAVEK V našem včerajšnjem poročilu o namiznem tenisu (glede ženske B lige) se nam je vrinila neljuba napaka: sponsor Krasove ekipe ni Coreum, temveč Corium. e: ob robu naših nogometnih igrišč Kriško igrišče velika pridobitev za naš šport V Križu seveda nestrpno čakajo, kdaj bodo gornja dela na sliki dokončana. (Foto Magajna) Tudi v nedeljo je bilo na nogometnih igriščih precej zanimivih dogodkov. Med drugim sta bila na sporedu kar dva derbija: Kras. - Primorec in Vesna - Zarja. Prav ob koncu slednjega smo zvedeli, da bo prišlo pri Vesni, in to drugič v letošnjem prvenstvu, do zamenjave trenerja (o tem smo obširno poročali v torek). Prav ob koncu derbija Vesna - Zarja smo se pogovorili s podpredsednikom kriškega društva Silvij em Bezinom o stanju kriškega igrišča, kar gotovo zanima vse ljubitelje nogometa. Kot je znano, se je tržaška občina odločila, da preuredi in razširi kriško igrišče. Z deli so že začeli takoj po tekmi z Muggesano (3. 12. 88). Bezin se že vrsto let zanima za ureditev domačega igrišča, in zato mu je bila tudi poverjena naloga, da sledi poteku del ter vsemu, kar je s tem v zvezi. Zato je seveda na podlagi dokumentacije, ki jo zbira že vrsto let, zelo izčrpno odgovarjal na zastavljena vprašanja. Kako ste začeli in kdaj je stekla akcija za ureditev igrišča? »Že vrsto let si v Križu prizadevamo, da bi uredili, oziroma razširili nogometno igrišče, ki je bilo nekoliko manjše od ostalih. Kljub dobri volji in prizadevanju pa nam kot društvu to ni uspelo, čeprav smo si igrišče zgradili sami s prostovoljnim delom (pr. ur. uradna otvoritev 27. 4. 69). Sedaj pa je bilo treba odkupiti, oziroma razlastiti privatna zemljišča in zato smo se obrnili na Občino Trst, kateri igrišče pripada. Prvo prošnjo z ustreznimi načrti smo vložili 4. 10. 82, zgleda pa, da je ta dokumentacija obtičala v zaprašenem predalu. Pred tremi leti smo ponovno začeli z akcijo in končno smo za našo prošnjo vendarle dobili nekaj posluha. Zavihati je bilo treba rokave in birokracija je stekla. Občinska uprava je preuredila naš načrt, prilagoditi se je bilo treba novim predpisom in načrt arhitektinje Angele Sello je bil odobren. Po končanih administrativnih postopkih si je zakup zagotovila tvrdka Savino iz Trsta, ki je začela z deli v mesecu decembru.« Kaj vse predvideva načrt in kakšno bo novo igrišče v Križu? »Kot prvo naj omenim, da je občina za ta načrt nakazala 648 milijonov, seveda poleg igrišča je tu všteta še razsvetljava, zgraditev prepotrebnega skladišča za potrebe igrišča ter nekaj popravil v slačilnici, kjer bodo uredili prostor za ambulanto. Nogometno igrišče bo seveda travnato in bo nekoliko večje od sedanjega, ki je merilo 101x51, novo pa bo 104x60. Zgradili bodo tudi nove tribune, ker dosedanje zaradi podaljšanja igrišča so uničili. Nove tribune s sanitarnimi prostori za gledalce bodo na strani, kjer je bilo nekoč begunsko taborišče, prosto- ra pa bo za približno 800 gledalcev. Na razpolago bo tudi primeren parkirni prostor ob cesti, kjer je Ljudski dom. Zelo dobro pripravljena bo seveda drenaža igrišča z moderno kanalizacijo za odtekanje in namakanje vode. Igrišče bo ograjeno z visokim zidom. Skratka povedano to bo lep športni objekt, katerega bi morali dokončati v roku 300 dni.« Kot vidimo torej, Križani bodo preostale domače tekme letošnjega prvenstva igrali v »gosteh« (Trebčah). Tudi v začetku prihodnje nogometne sezone ne vemo, če bo novo igrišče že pripravljeno in na razpolago za prvenstvene nastope Vesne. Ob tej prjliki seveda ne moramo mimo ugotovitve, da ima nogometno igrišče v Križu svojo zgodovino, ki sega že takoj po drugi svetovni vojni in bo gotovo ostalo v vaških analih. Prvi koraki, oziroma obrisi zgraditve nogometnega igrišča so bili storjeni že leta 1946, ko so domačini z udarniškim delom začeli nositi kamenje (ženske pa so bremena nosile kar na glavi) na tedanjo gmajno (Jalovčevi orehi). Do uresničitve in dokončne ureditve igrišča s prostovoljnim in udarniškim delom, pri katerem je sodelovalo mnogo vaščanov, je prišlo 27. 4. 69, ko sta se v prijateljski tekmi ob otvoritvi srečali Vesna in Triestina. Tekma, kateri je sledilo več kot 1000 gledalcev, se je po izenačenem prvem polčasu (1:1) končala z visoko zmago Triestine z 8:1. Ob igrišču so domačini uredili tudi zasilne slačilnice (bivšo taboriško barako), katero pa so morali uporabljati vse do leta 1981, ko so 10. maja s krajšo slovesnostjo uradno odprli nove slačilnice, ki jih je zgradila tržaška občina. Te slačilnice bodo uporabili tudi za novo igrišče, ki se gradi v Križu in bo gotovo velika pridobitev za ves zamejski šport. B. RUPEL CICIBANI PRIJATELJSKA TEKMA SOVODNJE - PRIMORJE 2:8 (1:2) STRELCI: K. Devetak 2, Šemec 3, Carli in Šušteršič 2 ter Ž. Bukavec 1. V prijateljskem srečanju sta se pomerili cicibanski vrsti Sovodenj in Primorja. Fizično močnejši in tudi zelo dobro uigrani gostje so zasluženo zmagali ter ob tem izpeljali tudi nekaj lepih akcij. Res pa je tudi, da si je Primorje tako visoko zmago zagotovilo v drugem polčasu, ko so pri Sovodnjah zaigrali tudi vsi rezervni igralci. So pa taka srečanja med najmlajšimi vrstami naših moštev še kako dobrodošla in bi jih moralo biti še veliko več. (E. Č.) iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta Trekking v Nepalu SPdj pripravlja za mesec september animiv trekking do baznega tabora pod tjverestom v Nepalu. Gre za zanimiv po-h°d od kraja Lukla do baznega tabora, 1 bo predvidoma trajal tri tedne in se ° odvijal sočasno z odpravo na Everest, 1 lo prav tako organizira društvo in so bnn/o vse priprave že v teku. Za udelež-°n« trekkingu imajo prednost člani viPT' Predvidoma bodo odpotovali v pr-j;J1 dneh septembra v Katmandu in se oec meseca vrnili domov. Z^meniti je treba, da je število udele-irnjpv trekkinga omejeno, zato bodo [)rv.1 prednost tisti, ki se bodo javili Vgj1, Skupino bo vodil priznani poznale rfk kepala in tamkajšnjih razmer, ki zu< °enem tudi zdravnik. SPDT se obve-sPo da v ro^l, do konca februarja Potn06110 vse Potrebne podatke o ceni p0v VQnja, o točnem datumu odhoda in hiržQtka- Ponavljamo, da je trekking za-terZŽ ln lahko za udeležence pomeni gle.j° novo življenjsko izkušnjo, ne hosle na dejstvo, da bodo imeli prilož-°biz sPoznati se z ljudmi, z njihovimi Vj-.Q/1 ln navadami v tej azijski kralje-žqv: ki je potisnjena med dve veliki dr-bioo kot sta Ind‘ia in Kitajska. Če bo tUdjp le v okviru trekkinga predviden itia °disk tibetanskega glavnega mesta SprS?- vse potrebne informacije daje 4 j L oziroma L. Abram (tel. 415534). (L. Vendarle nekaj snega Načelnik smučarskega odseka SPDT Pavel Fachin je imel vendarle prav. Pripravil je izlet smučarskih tečajnikov in ljubiteljev snežne opojnosti ter udeležence popeljal v Pustrsko dolino, od tam pa na vrh gore Helm, s katerega je bila prejšnjo nedeljo odlična smuka do doline. 43 udeležencev smučarskega izleta SPDT se je ves dan zabavalo in tudi na- smučalo. Nasmučali so se tudi mladi tečajniki, katere so spremljali in učili vaditelji SPDT: jasmin Rudež, Robj Devetak, Peter Gerdol in Aleksander Žezlina, ki so se vsestransko potrudili in najmlajšim smučarjem pomagali, da so tudi oni uživali v smuku. Vsem štirim požrtvovalnim vaditeljem se SPDT zahvaljuje, da so v korist mladih začetnikov žrtvovali svoj prosti čas in znanje. Če se bo le dalo in bo zapadlo kaj snega, bo smučarski odsek čez kak te- ^jjn POSVET zssdi o TELESNI ---- KULTURI KULTURNI DOM Kakšne perspektive, kakšna vsebinska zasnova, kakšna struktura slovenske telesne kulture v Italiji. GORICA - KULTURNI DOM: v nedeljo, 28. 1. 1990, ob 9. uri. ŠE POSEBEJ POZIVAMO NA PRISOTNOST ODBORNIKE IN TRENERJE NAŠIH DRUŠTEV den organiziral še tak izlet na sneg. Seveda bo treba kam daleč, vendar ljubitelji snega se ne bodo prestrašili dolge vožnje. Na zadnjem izletu na goro Helm je kljub skoraj štiriurni vožnji, s kratkim postankom v Sappadi, vse potekalo kot po olju, v splošno zadovoljstvo vseh, zato je načelnik odseka mnenja, da se bodo prijavili še za tak izlet, o katerem bodo vsi pravočasno zvedeli za datum, uro odhoda in podobno. (L. A.) Vertikala SPDT Kot smo že poročali v tej rubriki, se odborniki SPDT trudijo z obnavljanjem in iskanjem novih poti na znameniti Vertikali, ki jo je leta 1975 začrtalo SPDT. Še pred občnim zborom društva, ki bo predvidoma v začetku marca, so si odgovorni za markacije zadali nalogo, da zaključijo obnovo Vertikale na ozemlju tržaške pokrajine. Trenutno manjkata še dva odseka. Markirati je treba še od Opčin do Proseka in odsek od Praprota do Sliv nega. V bodoče se bodo odgovorni za markacije pri SPDT v sodelovanju z goriški-mi planinci, lotili obnove v goriški pokrajini. (L A.) Predavateljska sezona Bi se bila že morala začeti. Nepredvideni zadržki in zdravstveni razlogi so bili krivi, da se je vse nekoliko zavleklo. Na zadnji seji odbora SPDT je potekala razprava tudi o predavanjih, ki jih bo društvo obnovilo sredi prihodnjega .meseca. Svojim članom in prijateljem namerava društvo pokazati lepote slovenskih gora s predvajanjem filmov iz televizijske serije "V hribih se dela dan". (L A.) obvestila ŠD MLADINA Smučarski odsek ŠD Mladina prireja v nedeljo, 28. t. m., v sodelovanju s Shin-kaj Karate Cluba smučarski izlet v Valzoldano (Civetta). Vpisovanje in informacije v društvenem baru Doma A. Sirk v Križu od 18. ure dalje še danes, 25. t. m., in pri odboru Shinkaj Karate Cluba. ŠD POLET vabi na redni letni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 31. januarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava in volitev novega odbora. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG SMUČARSKI ODSEK obvešča, da je odhod avtobusa v Sap-pado, v nedeljo, 28. t. m. ob 5.45 iz Doline, ob 6.00 iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz.vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT Član italijanske in tiska Trst ItIISvI 2veze časopisnih ^ založnikov FIEG četrtek, 25. januarja 1990 Japonski ministrski predsednik Kaifu včeraj razpustil spodnji dom parlamenta Predčasne volitve bodo prihoclnji mesec Socialisti glavni nasprotniki liberalcev Princ Sihanuk ni več vodja odpornikov iz Kambodže TOKIO ....Japonski ministrski pred- sednik Tošiki Kaifu je včeraj razpustil spodnji dom japonskega parlamenta in s tem sprožil postopek za razpis predhodnih volitev. Po predvidevanju naj bi Japonci volili 18. februarja, toda uradno bodo datum volitev sporočili 3. februarja, ko se bo tudi začela volilna kampanja. Predhodne volitve bi lahko prinesle preobrat na japonskem političnem prizorišču in ukinile monopol, ki ga je Liberalno-demokratska stranka LDS imela v zadnjih 35 letih. Pravi triumf je LDS doživela na volitvah leta 1986, ko je osvojila kar 295 mest v 512-član-skem spodnjem domu japonskega parlamenta. Toda od takrat se je razpoloženje Japoncev najbrž močno spremenilo. Najprej davčna politika, nato pa nekateri škandali so povzročili, .da so lani iz vrst LDS imeli kar tri nfrnistr-ske predsednike. Tako je moral zaradi vpletenosti v finančni škandal aprila odstopiti Noburu Takešita, njegov naslednik Sosuke Uno, ki je bil protagonist nekaterih »pikantnih« zgodbic, pa je moral odstopiti po porazu na volitvah v zgornji dom. Takrat je LDS prvič po letu 1955 zgubila večino v zgornjem domu, kjer je slavila Socialistična stranka poslanke Takako Doi, ki je bila v zgornjem domu tudi izvoljena za ministrsko predsednico, vendar je v skladu z japonsko ustavo premier postal Kaifu, ki je bil izvoljen v spodnjem domu. Prav Kaifu naj bi vrnil ugled Libe-ralno-demokratski stranki in je že najavil, da bo odstopil, če bodo volilni rezultati zanj nezadovoljivi. Njegovi glavni nasprotniki bodo socialisti, ki pa so za mnoge Japonce usmerjeni preveč na levo, da bi lahko že zdaj z gotovostjo napovedovali izid predčasnih volitev. Na sliki AP: glasovanje o razpustitvi spodnjega doma. PEKING — Princ Norodom Sihanuk je včeraj v Pekingu sporočil, da odstopa s položajev vodje odporniškega gibanja in koalicijske vlade Demokratične Kampučije. Za odstop naj bi se Sihanuk odločil zaradi splošnega »sovražnega razpoloženja« proti njemu. Pri tem naj bi Sihanuk mislil vlade, časopise in politike nekaterih zahodnih držav. Nekdanji kamboški voditelj je v izjavi tudi navedel, da v bodoče ne misli več sodelovati na konferencah, na katerih se bo govorilo o prihodnosti Kambodže, in da se bo tudi izogibal stikov s tiskom, diplomati in drugimi politiki. Izjemo naj bi predstavljali »prijatelji iz LR Kitajske in LDR Koreje«. Sihanuk je še poudaril, da želi še naprej ohraniti zakoniti naslov kam-boškega voditelja, saj meni, da je bila njegova odstranitev po Lon Noldvem državnem udaru leta 1970 popolnoma nazakonita. Papež Janez Pavel II. na obisku v najrevnejših afriških deželah VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bo danes začel svoje 45. potovanje v tujino. To pot je namenjen v Afriko, kjer se bo mudil osem dni, obiskal pa bo pet držav, ki sodijo med najrevnejše na svetu. Razen na Kapverdskih otokih, kjer so življenjske razmere kolikor toliko sprejemljive, bo papež obiskal še Gvinejo Bisau, Mali, Burkino Paso in Čad. Kljub temu, da je prisotnost misijonarjev v teh državah zelo pomembna, je katoličanov še zelo malo, saj pred verskim vprašanjem prednjačijo problemi golega preživetja. Jožef Tomko, vatikanski prefekt, ki je odgovoren za evange-lizacijo in bo papeža spremljal v Afriko, je dejal, da to potovanje ne bo lahko, saj se bo moral spopasti z dvema bistvenima problemoma, in sicer z lakoto in pomanjkanjem ter islamom, ki kljub vsemu prevladuje. Afriški obisk zato nima večjih ciljev, saj bo skušal Janez Pavel II. narediti neke vrste obračun dela, ki so ga verski delavci naredili v približno desetih letih, se pravi od časa papeževega prvega potovanja v Tretji svet. Islamska veroizpoved v teh državah prevladuje, čeprav se v njej istoveti le 20 odstotkov ljudi, katoličanov je le 8 odstotkov, večji del prebivalstva pa še vedno verjame v naravne pojave in nadnaravne sile, še vedno so zelo izraziti razni poganski kulti, ki jih je skoraj nemogoče odpraviti. Tudi zakrament krsta se še ni uveljavil in prefekt Tomko je dejal, da je v zadnjih letih celo v nazadovanju. V Italiji vse manj redovnic RIM — Redovniško življenje vse manj priteguje italijanska dekleta, tako da se samostani najrazličnejših redovniških kongregacij postopoma praznijo. V državi je kar 645. verskih zavodov, v zadnjih petih letih pa se je redovniškemu življenju zapisalo 10 tisoč žensk manj kot v prejšnjem petletju. Letos je na primer le 900 redovniških pripravnic, skupno pa je v Italiji 117.685 redovnic proti 27 tisoč menihom in 37 tisoč duhovnikom. Prednica Lilia Capretti, ki zbira podatke o stanju v italijanskih redovniških kongregacijah, pa je zaskrbljena tudi nad dejstvom, da se je ustvarila pravcata »trgovina« s pripravnicami. Po raznih samostanih sicer trdijo, da je mladi prirastek edini pogoj za preživetje, kljub temu pa se sestra Capretti ne strinja z načinom, kako dekleta privabljajo v tako zahtevno versko poslanstvo. Podatki govorijo tudi o začetni veliki verski vnemi, ki pa že po nekaj mesecih pripravništva usahne. Izjemna delovna vnema neapeljskega redarja NEAPELJ — Vesoljni svet ve, da obstajajo v Neaplju zelo prožna pravila v zvezi s prometno vzgojo. Ta pregovorna prožnost pa je oni dan presegla vsako možno mero. V mestnem središču je bil na nekem pločniku parkiran mini kombi, ki ga je pokrajinska uprava opremila z napravami za merjenje onesnaženosti zraka in hrupa. Napis, da gre za »službeno« vozilo, je bil zelo viden, vozilce samo pa je tako majhno, da komajda preseže dimenzije iiatovega 500. Kljub temu je bil kombi nekemu redarju v tolikšno napoto, da je za brisalec zataknil listek z globo zaradi nepravilnega parkiranja. V neapeljskih upravnih palačah so se temu podvigu najprej grenko nasmehnili, po krajšem premisleku pa so udarili na dan protesti. Prvi se je oglasil pokrajinski odbornik za okolje Capano, ki je županu po- slal že kar sarhastično pismo. V njem med drugim piše, da si je možak, našemljen v občinskega redarja dovolil pravo pustno šalo, in to v mestu, kjer je na semaforjih prižgana samo in izključno zelena luč, kjer se na mopedih pelje več oseb kot v fiču, kjer je zaščitna čelada sramota. »V Neaplju se dogaja to in še marsikaj, seveda s tihim in nemara že resigniranim privoljenjem občinskih redarjev,« meni odbornik Capano. Vzrok, da je »pustno« razpoložen redar kaznoval pokrajinsko upravo z globo, pa morda le ni tako naključen. Kombi je menda stal na nekaj kvadratnih metrih, ki so »v zakupu« kakega krošnjarja na črno. V Neaplju je namreč »kšeft« pomembnejši od zdravja prebivalcev, najrazličnejša zavezništva pa učinkovitejša od sleherne uradne oblasti. V britanskih šolah šador ne moti več Zahod se ne boji več spopada v Evropi WASHINGTON Potres, ki je s sovjetsko perestrojko zrušil monolitnost komunističnih režimov v Vzhodni Evropi, je dodobra zmanjšal vojno nevarnost v Evropi. To je spodbudno mnenje direktorja ameriške protiobveščevalne agencije CIA Williama Webstra in šefa vojaške protiobveščevalne službe generala Harryja Soystra. »Ni dvomov, da se v Evropi nihče ne boji več konvencionalnega spopada«, je dejal Webster pred komisijo za oborožene sile ameriškega senata. Soyster je šel še dlje, ko je napovedal, da bo že v nekaj letih varšavski sporazum izgubil svojo vojaško vlogo. »Spremembe v državah varšavskega sporazuma, je razložil general Soyster, so zmanjšale tako nevarnost evropskega kot svetovnega spopada.« Po njegovem mnenju Moskva ne more več računati na svoje evropske zaveznike v primeru spopada in je zato prisiljena spremeniti svoje strateške koncepte. »Sovjeti so že začeli upoštevati, da bi v omejenem konvencionalnem spopadu morali računati le na lastne sile, kar bi bilo zanje zelo nevarno in neza-željeno.« Po Soystrovem mnenju bo že v prvi polovici devetdesetih let prišlo zaradi razvoja gospodarskih in političnih odnosov med državami vzhodnega bloka do postopne ukinitve varšavskega sporazuma. Spodbudne so tudi vesti s področja razorožitve. Webster je navedel, da je Sovjetska zveza že 50-od-stotno uresničila napoved Mihaila Gorbačov v decembru 1988 o enostranskem znižanju sovjetskih vojakov za 500 tisoč mož. Ob koncu svojega posega je direktor tajnoobveščevalne agencije CIA poudaril, da se bodo sovjetski voditelji vsaj še štiri leta predvsem ubadali z notranjimi težavami, kar bo še zmanjšalo sovjetsko vojaško nevarnost. Webstrove in Soystrove ocene so vzbudile precejšnje presenečenje, ker bi moral ameriški obrambni minister Dick Cheney v prihodnjih dneh kongresu predstaviti svoj obrambni proračun. Che-ney bo zahteval, da mu odobrijo 295 milijard dolarjev (400 tisoč milijard Ur), po včerajšnji izjavah šefov obeh protiobveščevalnih služb, pa je gotovo, da bo kongres zahteval nadaljnje klestenje obrambnega proračuna. Webster je senatorje seznanil tudi s položajem na raznih kriznih območjih. Po njegovem čaka Kitajsko težko obdobje zaradi sporov v vodstvu in rastočega ljudskega nezadovoljstva. Glede Bližnjega vzhoda bodo prišli do izraza dobri odnosi SZ-ZDA, Webster pa je skrajno zaskrbljen zaradi vse večje odvisnosti Zahoda od nafte, ki prihaja iz Perzijskega zaliva. LONDON — Tudi v Londonu kot pred časom v Parizu, je prišlo do incidenta zaradi nošenja šadorja v šolah. Tokrat pa je islamska tradicija prevladala nad jeklenim šolskim pravilnikom prestižne zasebne dekliške šole Altrincham Grammar School. Sestri Fatima in Aisha (na sliki AP) sta morali sredi decembra zapustiti šolo, ker se nista hoteli odreči šadorju. To pokrivalo je obvezen del ženske garderobe, dekleta pa ga nosijo od pubertete dalje. Šolskemu osebju in nekaterim dijakom njun »look« ni bil po godu, starši deklet pa se niso kar tako vdali. Zahtevali so uveljavitev svojih pravic in jih po daljšem pravdanju tudi dosegli. Šolski svet je po seji, ki je trajala skoraj vso noč, sklenil, da se muslimanki lahko vrneta, vendar pod pogojem, da bo odslej njun šador nekoliko bolj oprijet in v skladu z barvami šolskega prapora. Prvi pogoj je čisto praktičnega značaja, drugi pa priča, da Otočani veliko dajo na skladnost.