fcpeo .n &og. pest. Ji. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.
VIDEM, 1.-15. MARCA 1954.
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine
Naročnina: letna 500.-
Leto V. — Štev. 84
- lir, 6 mesečna 300.— lir.
DPI!
Gospodarstvo-podlaga narodnega obstoja
O stanju naših občinskih uprav smo se doslej le malo, vse premalo brigali. Toda naši čitatelji nam bodo oprostili, ker ni naša krivda, pač pa smo bili vedno pripravljeni, da ne bomo ničesar zanemarjali. Toda kako naj prodremo v tajnosti naših občinskih uprav? Nimamo svojih zastopnikov v občinskih svetih, kjer se vse vrši v največji tajnosti.
Občani ne vidijo drugega kot babje čenče, spore med občinskimi svetovalci v stvareh, ki nimajo nič skupnega z občinsko upravo, in, kar je še bolj čudno, ti spori so med svetovalci same večine. Takim prizorom moramo biti priča ne samo danes, ampak že desetletja.
Zakaj tako? Naši volivci ne znajo in niso nikoli znali izbrati mož, ki naj bi jih predstavljali.
Kot je znano, so občinski sveti vseh naših uprav sestavljeni iz elementov, ki so vpreženi vsi v isti politični voz, v politični voz demokristjanov in vsi vemo, kdo se za tem vozom skriva. V naših občinskih svetih ni opozicije ali manjšine, ampak so vsi prepojeni z istimi idejami z istim sovraštvom proti nam, ki branimo naš jezik in naše tradicije. Po-borniki manjšinskih list so bili v skc-raj vseh primerih prav isti demokristjani, ki so se bali. da ne bi mi v opoziciji s križastim ščitom uspeli poslati kakšnega zastopnika v občinski svet, ki bi koncem koncev bil najbolj pristen zastopnik naše zemlje. S tem bi hoteli preprečiti, da se ne bi začela v Beneški Sloveniji so.nacija tistih številnih občinskih uprav, ki so se spremenile v slepo orodje občinskih tajnikov, ki delajo kar se jim zljubi.
Lahko bi navedli nešteto primerov, ki bi nam pokazali pravo sliko o delovanju naših občinskih uprav, pa nam kaj takega zabranjuje tiskovni zakon. Zgodilo bj se namreč, da bi nas tisti, ki so krivi, prijavili sodišču, pa čeprav bi mi povedali samo resnico.
Pa pustimo to podrobnost in povrnimo se k vprašanju naših občinskih uprav, sicer ne vseh, pač pa večine izmed njih. Kaj so napravile v skoraj desetih letih odkar vodijo posle naših občin? Prav nič! Pač pa se vsi dobro spominjamo, koliko so si tisti ljudje prizadevali, da bi postali občinski svetovalci. Ali ste videli vsaj enkrat kakšnega občinskega svetovalca, da bi se približal svojim volivcem in jim obrazložil vsaj enega tistih problemov, ki se jih direktno tiče-io? Pač pa pridejo in gredo na županstvo, kjer molče sedijo in odobrijo vse karkoli jim predložijo, ne da bi niti obravnavali posamezne argumente.
Tak je položaj v naših občinskih upravah. Pač žalosten položaj, če pomislimo, da imamo v naših vaseh toliko poštenih in zmožnih ljudi, ki so bili izključeni od občinske uprave samo zato, ker se niso hoteli predstaviti na volitvah vpreženi v tisti politični voz, s katerim nočejo imeti nič skupnega.
Komaj dobro leto nas še loči od časa, ko bo treba obnoviti občinske svete. Politične stranke se že pripravljajo na volilno borbo za upravne volitve in zopet se pojavlja tisti njihov periodični tisk, ki ga izdajajo ob takih prilikah. Zato bi I ilo prav, da začnemo tudi pri nas s po. Irebnimi pripravami, da bomo pripravljeni, ko pride čas za borbo, da bi prišlo občinska uprava naših občin v roke poštenih in zmožnih ljudi. Tistih, ki so sedaj na upravi, se je ljudstvo naveličalo in jih ne mara več videti. Kadar bo uprava naših občin v rokah poštenih ln zmožnih ljudi, tedaj se bo začela tudi nova politična doba za Beneško Slo-benijo.
Vsi vemo, da je obstoj nekega naroda, pa naj bo še tako majhen, odvisen predvsem od njegovega gospodarstva. Narod, ki je gospodarsko trden, je mnogo bolj odporen proti raznarodovalnim spletkam, kot pa narod, ki je gospodarsko ubog. Praktičen primer za to nam nudi nemško prebivalstvo Južnega Tirola, ki ima zavidljive ekonomske vire. Brž ko je prišel na vlado, je fašizem poskusil predvsem uničiti gospodarstvo Slovencev in Nemcev, da bi pozneje uničil še njihovo kulturo in končno tudi narodnost. Beneška Slovenija ga ni toliko brigala, ker so tukaj že prejšnje vlade dosegle to, kar je hotel doseči fašizem v Slovenskem Primorju in na Južnem Tirolskem.
Tako vidimo, da si prebivalstvo Beneške Slovenije gospodarsko ni moglo več opomoči. Kot smo že večkrat pisali, mora s trebuhom za kruhom po svetu, če hoče živeti, če se Slovenci iz Beneške Slovenije v veliki večini ne udeležujejo borbe za priznanje svojih narodnostnih pravic, je to predvsem posledica njihovega katastrofalnega gospodarskega položaja, ker nikakor ni mogoče predposta-
viti borbo za manjšinske pravice pred borbo za košček kruha.
Kdor bi si ogledal zemljepisni položaj naše dežele, njen velik obseg v primeri z prebivalstvom, ki tu prebiva, bi morda ne hotel verjeti, da je danes to ena izmed najrevnejših dežel v Italiji. In vendar je tako.
Tako je stanje živinoreje
V desetih občinah Beneške Slovenije, kjer živi izključno slovensko prebivalstvo, znaša površina preko 40.000 ha, od katerih je 36.000 ha agrarne in gozdne površine. Po podatkih štetja iz leta 1951 ima teh deset občin skupno 24.476 prebivalcev. Tako pride zribližno 150 prebivalcev na vsak kv. km agrarno-gozdne površine. če to stanje primerjamo z drugimi deželami, ki imajo podoben zemljepisni ustroj, bi se zdelo, da teh deset občin v Beneški Sloveniji nima tako slabega gospodarskega položaja. Žalibog pa je dejanski položaj tak, kakršnega smo že večkrat opisali.
Pri nas ne obstaja nobena industrija, ki bi iahko dala dopolnilni zaslužek za življenje naših ljudi, niti ni take indu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin;!!
Za vključitev Beneške Slovenije v področje gorske izboljšave
Področje za gorske izboljšave „ Julijskega predgorja “
Comprensorio di bonifica montana „ Prealpi Giulie “
\ jU<105LAVtJft
«
črn*
PRfcPOT /V0
Kot je znano, govori zakon št. 921 od 25.7.1952, ki predvideva ukrepe v korist gorskim predelom, jasno o tistih predelih, kjer je možno mediti dobičkanosno proizvodnjo samo z koordinacijo delavnosti posameznikov, ki naj jo izpopolni državna pomoč. Taki predeli naj bi bili vključeni v področja za gorsko izboljšavo.
Preteklega oktobra je tehnični upravni odbor vodnega urada v Benetkah ugodno ocenil osnutek načrta, ki ga je predložilo gozdno nadzorništvo v Vidmu. S tem načrtom se zahteva vključitev vseh občin Beneške Slovenije v področje za gorska izboljšavah j a. Ta načrt je bil poslan potem v Rim na ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Da bomo dosegli odlok predsednika republike za to vključitev, kot ga predvideva čl. 14 zakona za gorsko gospodarstvo, morajo dati svoj pristanek še kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za javna dela in zakladno ministrstvo
Vendar pa se nam zdi, da traja ta bi-rokratična pot od enega ministrstva do drugega že vse predolgo časa. Naši ljudje ne morejo čakati tako dolgo in po-
PPDt>0jj£4EC »«,«**
SOVODNjg „ .
•	_	StEDNn	x'
SVtINRRT 0	/
«*"
,/jU COSLfWlJP,
trebno bi bilo, da bi bil izdan omenjeni odlok vsaj v začetku pomladi, preden se vsi naši delavci odpravljajo v tujino.
Dobro vemo, da je vključitev v področje za gorska izboljšavanja šele prvi korak, ki omogoča državno intervencijo pri predvidenih delih. Tej vključitvi mora slediti ustanovitev konzorcijev med posestniki. Za to delo, bo pri nas potrebnega mnogo časa, ker je zemljiška posest zelo razdrobljena in lahko rečemo, da če bo prišlo do odloka o vključitvi danes, se bodo dela lahko začela šele čez leto dni.
Potrebno bi bilo, da bi pristojna ministrstva intervenirala s hitrejšim postopkom, da bi bila vsa procedura čimprej zaključena in se ne bi več odlašalo s pomočjo tako revnemu slovenskemu prebivalstvu videmske pokrajine, ki nujno potrebuje tistih ukrepov, ki jih ta zakon predvideva za gorsko gospodarstvo.
strije v neposredni bližini. Pač pa je tudi živinoreja, ki je edini gospodarski vir, ki obstaja pri nas, vsako leto v večjem propadanju. Zaradi padca cen živini, si ljudje nočejo več obnoviti svojih hlevov kot nekoč, številke zgovorno govore r 8,389 glav živine, 1.961 ovac in 1.430 koz, to je vse živinorejsko bogastvo naših gorskih občin. Zares žalostne številke, če pomislimo, da znaša po podatkih kmetijskega nadzorništva proizvodnja sena na istem ozemlju skoraj pol milijona stotov. In to sena, ki je no svoji kakovosti najboljše v vsej pokrajini.
K temu velikemu travniškemu bogastvu pa moramo prišteti še kakšnih 30 planinskih pašnikov, kjer pa ni več planšarstva in so opuščeni. Hlevi so bili porušeni od nacifašistov med vojno in nikogar ni bilo, da bi jih pozneje zopet obnovil. V celoti bi lahko v teh občinah gojili in vzdrževali z lokalnimi sredstvi najmanj še enkrat toliko glav goveje živine in od 15 do 20 tisoč ovac in koz. Dohodek, ki bi ga dala živinoreja, bi se na ta način potrojil in na tisoče družin ne bi več iskalo rešitve v izseljevanju.
Kaj je treba storiti?
Brez dvoma bi morale državne oblasti priti na pomoč našemu ljudstvu, dati vzpodbudo za živinorejo z olajšavami pri nakupu živine z znišanjem davkov in z ukrepi za zaščito cen klavne živine. Ljudem bi bilo treba pomagati tudi na socialnem področju in izdati bi bilo treba ukrepe za zavarovanje poljedelcev proti bolezni. Cesto se zgodi, da je kmet prisiljen prodati vso živino, da plača stroške v bolnišnici, ker ni vpisan pri nobenem socialnem zavodu, ali zavarovalnici. Tudi zavarovalnica za govejo živino bi morala najti pot v vsak hlev. živinorejec, ki je izgubil zaradi nesreče kakšno živinče, bi tako dobil povrnjeno škodo in bi dobil vzpodbudo za nadaljnje delo.
Ko je bila naša dežela leta 1866 priključena k Italiji, je imela cvetoče gospodarstvo. Čeprav ni bilo cest, telefonov in prometnih sredstev, se je takrat prebivalstvo stalno množilo. Danes pa se dogaja baš nasprotno. Število prebivalstva je vedno manjše, beda pa narašča. V tistih časih je le malo ljudi odhajalo v tujinf!, in žene se sploh niso izseljevale. Danes pa morajo tudi ženske od doma in ne samo v notranjost Italije, ampak celo v inozemstvo, kakor delajo to moški.
Cas bi bil torej, da se napravi konec temu žalostnemu stanju in da se pod-vzame potrebne ukrepe za pomoč našemu ljudstvu, ki je do danes samo dajalo, ne da bi kaj prejelo.
PRI NAS IN PO SVETU
RAZVOJ TURIZMA V ITALIJI — Lansko leto je prispelo v Itali, o 7,681.870 tujih turistov, se pravi za 26,8% več kakor v letu 1952. Italija pospešuje zlasti turizem iz Severne Amerike. V času mrtve sezone bodo ti uživali 10% popusta v hotelih in 25% na železnici in v avtobusih.
ITALIJANI V JEMENU — Med jemensko vlado in skupino italijanskih tehnikov je bil sklenjen sporazum, po katerem bodo italijanski tehniki pomagali pri izkoriščanju premogovnikov v Jemenu.
PROTESINE MENICE V ITALIJI — V prvem polletju 1953 je bilo v Italiji napovedanih več stečajev, kakor prejšnje leto, narastla pa sta število in vrednost meničnih protestov, in sicer število od 2,164.000 na 2,767.000 milijard (lela 1952 2,065.000). Vrednost protestiranjih menic je narastla od 67,9 v letu 1952 (78,9 v letu 1951) na 101,6 milijard lir v letu 1953. Število najavljenih stečajev je nazadovalo od 3.697 (leta 1951	3.688)	na
2.912.
ITALIJA ODKLANJA MEDNARODNE CENE JEKLA — Italijanski predstavnik v Luksemburgu Cavaletti je vložil pri razsodišču Skupnosti za premog in jeklo zahtevo, naj se razveljavi odlok Visoke oblasti z dne 7. januarja glede cene jekla. Podobne vloge sta predložila Zdru ženje italijanskih ieklam in Združenje italijanskih železarskih podjetij. Dne 9. februarja je tudi francoska vlada zahtev vala razveljavljenje odloka z dne 7. januarja. Vloge so bile predložene razsodišču Evropske jeklarske in premogovne skupnosti.
ATENTAT V AMERIŠKEM PARLAMENTU — Skupina štirih nacionalistov z ameriškega otoka Portoriko je izvršila v predstavniški zbornici v Washingtonu atentat. Atentatorji, med katerimi je bila tudi ena ženska, so streljali s samokresov ter ranili pet poslancev. Pri tem so atentatorji vzklikali: »Naša dežela ni svobodna, osvobodite Portoriko!« Vse atentatorje je policija aretirala.
ODSTRANITEV GENERALA NAGUI-BA v Egiptu je bila le kratkotrajna in na zahtevo skupine častnikov, njegovih pristašev, ter ljudskih množic, ki so demonstrirale v Kairu, je Naguib zopet prevzel položaj predsednika republike Egipta, medtem ko je njegov tekmec, general Naser, obdržal predsedstvo vlade.
iiiiiiiiiiiiiliiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiri 11 i'iti;liiiii)ii;i:i.Miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,in i i .m m u nit i i.i.mi.iiiiiìiimiiiiiiiiiii
Nov nepošten predlog volilnega zakona
kandidat, ki bi v svojem volilnem okraju dosegel glas več od polovice veljavnih glasov, bi bil neposredno izvoljen. Glasovi iz okrajev, kjer ne bi prišlo do neposredne izvolitve, ker noben kandidat ne bi dosegel absolutne večine, bi se v okviru okrožja sešteli; preostali mandati v vsakem okrožju bi se tako razdelili proporcionalno.
V poslanski zbornici so razdelili besedilo zakonskega načrta, ki nosi formalno podpis demokristjanskih poslancev De Martina, Carcaterne in Concettija, ki so ga že nekaj časa napovedovali. Kot je mogoče ugotoviti gre za nekako srednjo pot med proporcionalnim sistemom in sistemom direktne izvolitve v enoimenskih volilnih okrajih, za katerega se je na primer zavzemal Don Sturzo. Ker predvideva načrt proporcionalno razdeljevanje v zelo majhnih okrožjih, bi bile zelo prizadete manjše stranke, katerih glasovi bi se razpršili in ki bi komaj spravile kakšnega poslanca v parlament, medtem ko bi ves dobiček pobrale velike stranke, zlasti pa naj večja, demokri-stjanska.
Zakonski načrt predvideva, da sestavi vsaka provinca, ki ima vsaj deset poslanskih mest, posebno volilno okrožje ; manjše province bi se združile, dokler ne dosežejo potrebnega števila mest. Vsak
Spremembe predpisov za izmenjavo blaga z Jugoslavijo
Pristojno ministrstvo v Rimu je uvedlo v predpise za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo važno spremembo. Po novih določilih ne bodo več uvažali živine in živinskih proizvodov iz FLRJ samo s carinjenjem, ampak bo za tak uvoz potrebno posebno ministrsko dovoljenje. Ta odlok velja predvsem za uvoz konj za zakol, goveje živine, prašičev, svežega in zamrznjenega mesa, Izvzeto pa je ovčje in kozje meso.
Čedad v ozadju Matajur in Km
TAJPANA
Kdaj se boju spomnil na Prosnid?
Ce čemo poviedat resnico muormo rejčt, de je Prosnid tista vas, ki plača usako ljeto največ tas. Par ras redime več živine ku u drugih vaseh našega kamuna an kot je znano se plačuje za usako kravo 1600 lir kamunu. Zatuó lahko rečemo, de daje naša vas najmanj ’dnó tretjino entrat u kamunsko blagajno.
Tjel smo tuo povjedat, ker kamun se nje maj dosti interesóu za nas. Bli smo zmjeraj an smo še pozabljena vas. Naši ljudje sevjeda njeso kontenti, posebno Še kar no vidijo, de je kamun u zadnjih Ijetih nardiu več kot kajšno rječ u drugih vaseh, le za Prosnid se ne zmeni, ljudje ne uprašajo, de bi bli privilegi-fari, čejo le, de bi se tud še za Prosnid kej nardilo. Pomislite! Use vasi našega kamuna imajo ejestno zvezo s Tipano, le Prosnid je njema. Ce čemo prit po ejesti do Tipane s kajšnim prometnim sredstvom, muormo nardit kar 35 kilometru. Pomislite tud, de bi bluó potrjebno nardit samo dva kilometra ejeste, de bi im jela naša vas zvezo s ejesto, ki vodi i' Platišč do Nadiže. Za nardit tisto ejesto ne bi bli stroški takuó veliki, de jih ne bi mogu kamun uzdaržat. Kaj čaka torej kamun za nam nardit ejesto an kaj mislijo o tjem naši kamunski možje? Iz Prosnida so trije konseierii an bi imjel predvsem oni sami največjo korist, če bi se nardila c j est a, -ker sada, ki so na kamunu so oni ki največ hodijo u Tipano. Naj se zatuó oni hitro interesa-jo, de se nardi ta kos ejeste.
FOJDA
Smrtna nesreča par djelu u gozdu
Pretekli tjedan se je smartno pone-sreču u gozdu Kudic Jožef iz Raščaha, star 27 ljet. Mož je šu u gozd blizu svoje vasi sjekat darvà an med sjeka-njem ga je poderlo na tla an zmečkalo težko deblo posjekanega drevesa, ker nje u pravim času odskoču proč. Ponesrečenemu so sobto parskočili na pcmuoč dje-luci, ki ko tam blizu djelali an ga potem pejali u Čedad u špitau. Mjedihi so konstatiral, de mu je drevo zlomilo več kosti an razlilo lobanjo. Ceglih so mjedihi nardili use kar je blo u njih močeh za mu rešit živenje, je Kudic že tisti večer umni, ne de bi paršu k zavesti.
Slovenske vasi se usako ljeto bui spraznuiejo
Po podatkih, ki smo jih imjel od kamuna, je razvidno, de slovenske vasi par nas se usako ljeto buj spraznujejo. Lje-ta 1953 se je izselilo iz našega kamuna 118 ljudi, od tjeh je kar 94 Slovencev. Venčpart so šli u inozemstvo.
Zlo interesantno je videt kakuó je par nas slovensko prebivalstvo padalo an zar tuó prinašamo podatke ljudskih štetij od 1921 naprej za slovenske vasi:
	1921	1931	1936
Podklap	438	366	350
Ravne	143	133	112
Cenehola	644	559	521
Vile	127	94	88
Pedroža	191	183	138
Padcerkev	258	231	210
Podvrata	228	186	146
Od zadnjega	ljudskega	štetja	ljeta 1951
IZ NAŠIH VASI
buj padlo ku u preteklih Ijetih. Ljeta 1921 je blo u našem kamunu več kot 2.000 Slovencev, donàs jih je pa samo še 1050.
ZA POPRAVLJANJE KAMUNSKIH CJEST
Kamunski konsej je u njega zadnjim konseju sklenu, de se posuje s pjeskom use kamunske ejeste. U ta namjen boju zapravili 2 milijoni lir. Use bi blo prou, če bi se potem po usakem dežju ejeste spet u reguli spravilo, a kaj tuo veja, če njemamo ejestarjeu stalno nameščene. Zatuó je potrjebno, de kamun skarbi tud za tiste.
DREKA
Za olajšanje djela dvolastnikov
Bliža se pomlad an z njo opravila na polju an senožetih. Kakor je znano, ima naš kamun precej zemje na jugoslovanskem ozemlju. Obmejni blok je sada zaprt an ga ne boju odprli pred aprilom. Sevjeda bi bluó buojš za nas, če bi biu blok odprt že sada, ker je Ijepa ura an bi dvolastniki mogli u tjelem času, ki ni tekaj djela, pospravit senožeti. Aprila mjesca začne že rasti trava an takrat imamo puno djela okuol njiu. Za nam olajšat djelo bi bluó prou, de bi se naše
iiiitiiiiiniiii niti i iii nuni miiiiM mu n mu uiuiuu iiigi|piiii!iiii|iiii u minuli m iii h miii 1111111 mil 111 timmi
REZIJA
Kdo je morilec zakoncev Paletti]
njemamo uradnih podatkou, a vje se usednó, de slovensko prebivalstvo je še
Te dni se je zopet vzbudil strah v naših ljudeh, kajti širi se govorica, da ni Negro Ivan iz Stolbice morilec zakoncev Paletti, ki sta bila dan pred božičem na zverinski način umorjena. Prof. Menca-relli je namreč dognal, da v rdečih madežih, ki so jih našli v sobi Negra, ni sledu od človeške krvi. Dognano je bilo tudi, da je krvava sled v hlevu in drugod kri starega Palettija, ki se je brez dvoma branil pred napadalcem, šop las, ki so jih našli na leseni gorjači blizu Palettijeve hiše pa je podoben lasem Negra, toda na njegovi obleki in njegovem stanovanju niso našli nikakega sledu od človeške krvi, kar izključuje, da bi bil Negro morilec. Toda zakaj se je Negro obesil? Oblasti, ki so delale preiskavo do preteklih dni niso mogle izslediti nobenega sumljivega elementa. Di Lenardc Vincenc, ki se je pred mesecem dni hotel zaplesti v ta zločin je izključen, ker je bilo dognano, da je bil tiste dni, ko se je odigrala tragedija, v Vidmu.
Dognano je dokončno, da Negro Ivan ni pustil nikjer nikakega sledu o umoru in da se ga zaradi tega ne more dolžiti, da je morilec. Ljudje so v strahu, ker se boje, da je zločinec v Reziji in zato se še bolj zaklepajo ob prvem mraku v svoje domove.
ZA OLEPŠANJE NAŠE DOLINE
Na pobudo naše občinske uprave bo »Cantiere Fanfani« v kratkem pričel saditi drevesa ob nekaterih cestah, ki vodijo v našo dolino. Zasadili bodo več brez, Up in topolov in sicer na križišču Stolbica-Osojani, Ravenca in sv. Jurij.
S temi drevoredi bodo naše ceste dobile čisto drugačen videz kot so ga imele do sedaj. Ni dolgo od tega, ko so bile nastanjene na križiščih tudi table-kaži-pot, da se znajo izletniki orjentirati, ko pridejo k nam. Tudi čakalnice za avtobusne potnike so bile postavljene pred nedavnim, da so potniki pod streho ob vremenskih neprilikah.
Vse te navidez malenkostne stvari bodo brez dvoma pritegnile vedno več izletnikov v naše kraje.
NAPELJAVA TELEFONA
Naša občinska uprava se je zanimala za napeljavo javnega telefona v vasi Osojam, Njiva in Sv. Jurij. Ker obstoja zakon, da pride država na pomoč pri napeljavi telefona tistim vasem, ki so
Pretekli tjedan so začel djelat u bližini ejerkve sv. Kvirina novo ljudsko hišo, ki bo im jela 6 stanovanj. Hiša bo zlo moderno nareta. Par nas je zlo velika kriza za hiše zavoj nimar večjega števila juških ljudi, ki usako ljeto pridejo u naš kamun. Samo lansko ljeto je paršlo u špetarski kamun 147 ljudi.
Troštamo se, de boju paršli do hiše rjes pobrjebni ljudje, ker je znano, de se potegujejo zanjo tud tajšni ljudje, ki imajo že hišo, a bi se radi preselili u novo an moderno staubo. Sevjeda, de par nakazilu novih stanovanj bi muorli tud prit u pošteu predvsem domači ljudje.
POVEČANJE POKOPALIŠČA
že več ljet je imjela naša kamunska adminisraeija u načrtu, de oi povečala pokopališče, a zavoj velikih stroškou, ki so se predvidevali par tjem djelu, ni mogló prit do uresničitve. Ljetos pa je
oddaljene od sedeža občine manj kot 10 km, bo polovico stroškov krila država, ostalo pa občinska uprava.
NOVE ODTOČNE NAPRAVE
V OSOJANI
Zvedeli smo, da je načrt za napeljavo odtočnih naprav za našo vas vključen v bodoči program državnih prispevkov potrebnim občinam. Stroški za to napravo bodo znašali 4,900.000 lir. Upamo, da bodo kmalu pričeli z deli.
NAŠI PLESALCI NA MAŠKERADI
V HUMINU
Na pustno nedeljo so naši plesalci želi dosti uspeha r.a maškeradi, ki je bila v Huminu. Rezijanski voz, ki je predstavljal minjaturo Kanina je bil sicer zelo skromno opremljen, a toliko bolj so se postavili naši dolinci v svojih karakterističnih narodnih nošah pri plesu >:re-zijanke, kier so igrali na »citere«. Ta folklorna skupina je prejela 4. nagrado. Posebno veliko zanimanje med gledalci pa sta vzbudila mala plesalca Bruna Di Lenardo in Miceli Renzo.
BRDO
0 pogozdovanju kumunskega sveta
Naš kumun o ma 95Q hektarjeu zemje, ki na leži ta za oro Veliki Vrh an Jalovec. Pred nekéj desetletji ne ha usa ta zemja za naš kumun pravo bogastvo zak’ e bi ta svjet pokrit z ljepimi bukovimi gozdovi. Zadnje timpe pa, največ med an po drugi uéri, e kumun dau po-sjekat te gozdove an od njih to nje restalo drugega koj mlade bukvice an velike goličave. Zak’ o zrasti gozd tej ku e bi dan bót, to če beti bizunjo čakati najmanj 50 ljet. Par tjem tarpi veliko škodo še naša ekonomija.
Ker o mà kumun še takega sveta, ki o nje obdjelan, tuó predvsem u dolini, ki od Muzca na peje u Tanameja, to bi tjelo beti zlo pametno, če bi kumun dau pogozdit use te golé kraje. S tjem bi se sigurno povečalo kumunsko bogastvo anu Mužčenji, ki no majó njih njive u tej okuolici ne bi tarpjeli več škode, ki no jo djelajo pješčeni plazi, ki no so usako ljeto buj pogosti.
kamunske oblasti interesirale, de bi se odperu obmejni blok prej kot je biu odprt pretekla ljeta.
Tud uprašanje glede dajanja dvolast-niških dovoljenj (tessera di frontiera) bi se muoralo uredit. Za imjeti tisto dovoljenje je potrjebno sledit tajšni burokra-ciji ku za iti u Ameriko, ceglih so naše senožeti deleč od naših hiš pou ure hoda. Za olajšat djelo tistim dvolastnikom bi bluó prou, de bi kamun za use naenkrat naredu dokumente an jiii pravočasno predložiu kompetentnim oblastem.
* * *
Zvedeli smo, de boju oblasti ljetos tud par nas ustanovile en center za pogozdovanje. U ta namen boju dal na razpolago 2 milijona lir. Takuó bo več naših ljudi za nekej mjescu ušafalo djelo. Tisto djelo bo zlo pomagalo, ker par nas je svjet zlo hribovit an zavoj tega se usako ljeto trgajo plazovi.
SV. LENART SLOVENOV
ROJSTVA, SMRTI AN POROKE
U zadnjih štjerih mjescih pretekle?» ljeta smo beležil u našem kamunu sle- ; j gečo anagrafsko gibanje.
ROJENI : Matelič Lucija hči Alfonza an Marčele Bemjak iz Jagnjeda; Bledič Marija hči Roze Bledič iz Utane; Goles Andrej sin Karla an Franc Antonije iz Ošnjega; Komensič Klaudija hči Girola-ma an Krizetič Ane iz škrutovega.
UMRLI: Terliker Lucija (Trentarjo-va), stara 17 ljet, iz Pičiča, Bledič Marija hči Roze Bledič, stara 1 uro, iz Utane; Kjačič Jožef (Maus), star 67 ljet, iz Utane; šimac Ivan (Rosu), star
77 ljet, iz Seucà; Paravan Alojzija (Ba-lusova), stara 66 ljet, iz Gorenje Mjer-se; Matelič Terezija (Klemenova), stara
78 ljet, iz Seuca ; Cicuttini Viktor, star 57 ljet, iz škrutovega; Paravan Anton (Balùs), star 63 ljet, iz Podutane; Ber-njak M. Ana (Štokova), stara 75 ljet, iz Seucà; Goles Andrej, star 2 mjesca, iz Ošnjega; Krasuvac Alojzija (Filipova), stara 74 ljet, iz Kovačevcev,
POROKE: Skaunik H. iz Hrastovja an Kjačič Norma iz Podutane; Viola Leo-
nardo iz Flambruzza (Furlanija) an Vogrič Irma iz Hlaste; dr. Feletič Pavel iz Čemur i a an Anseimi Annamaria iz Torina; Camussi Rodolfo iz Mjemika an Dornjak Severina iz Jagnjeda.; Stanič David iz Dolenje Mjerse an Giovanardi Marija iz Casina (prov. Reggio Emilia); Stanič Roberto iz Dolenje Mjerse an Miccolini Ida iz Orzana (Furlanija); Barbiani Pio iz Rualisa pri Čedadu an Jakulin Helena iz Gorenje Mjerse,
S TREBUHOM ZA KRUHOM
Iz našega kamuna bojo tale mjesac šlj na djelo u Kanado 9 djelauceu. želimo usjem puno sreče.
SREDNJE
SMRTNA NESREČA PAR DJELU
Zlo huda nesreča se je pripetila u našem kamunu. Mario Mongnerli iz Oblice, star 34 ljet, kar je u gozdu sjeku zadnje drevo u dnevu, mu je ta padu glih na glavo an mu jo zmečkalo. Ubogi mož je ostu na mjestu martu.
Družini an u.sej žlahti renkega Maria izrekamo naše sožalje!
H
NE V JER V AT JIM!
Nakatjeri neodgovorni ljudje iz našega kamuna širijo okuol lažnive tarditve, de tistim, ki boju kupoval al de so abo-nani na naš žornal jim ne boju dal djela an de jim boju tud dajatve povišal. Opozarjamo usjem našim simpatizerjem an bralcem, de naj ne nasedajo tajšnemu provokatorskemu guorenju, ki ima namjen zavarnit samo ljudi od branja edinega slovenskega žornala, ki izhaja u ngši daželi.
ANAGRAFSKO STANJE
Ljeta 1953 se jih je rodilo u našem kamunu 20 ljudi. Umrlo jih je pa 11. Proč iz našega kamuna jih je šlo 40, u naš kamun jih je pai šlo 41. Prebivalstvo našega kamuna koncem ljeta je štjelo 1545 ljudi, tuó je 12 več kot lansko ljeto.
(ÌRMF.K
PLAZ SE JE UTRGU
Pretekli tjedan se je zavoj močnega dežja utrgu s hriba plaz na ejesti, ki peje iz Hlodiča u Peternel. Zavoj tega je bla ejesta en dan zaprta, ker so dje-luci muorli odmetat 50 kubičnih metru zemje.
Tuó nje parvikrat, de plazovi djelajo škodo u naših krajih an zatuó bi bluó prou, de bi se pogozdilo gole kraje. Drevesa zadaržavajo zemjo an takuó bi ne imjel več plazou an bi par tjem imjel tud veliko korist z gozdom.
llllll!l!l!lillUilllll!lilllll!lllllll!lllllll!l:N!l MU I I I H I 11 ■ 11 I I I 11 llllll IIIII 1:1 lllllll IIIII l.l l l l I I I I III I I I I I I 111 I I I I I I I I I I I i II I
SOVODNJF
Tragična smrt žene v gorah
Pretekli četrtek ponoči je umrla med potjo, kar se je vračala iz Trčmuna, naša vaščanka Karlič Evgenija poročena Podorješčak, stara 56 ljet. žena je šla tisti dan s svojo parjatelco Perjovica v Trčmun an tam sta se zadaržale do pozne ure an sta tud popile precej vina. Kar sta se vračale okuol 11 ure zvečer pruot svojemu duomu, ki je deleč od Trčmuna uro hoda, je liu daž an je bluo zlo temà. Pot je bla zlo blatna an starmà an zatuó je Karličeva večkrat padla na tla an se udarila, de je težkuo hodila za Perjovico. Parjatelca je svetovala Karličevi naj se no malo odpočije an ona je medtjem šla klicat njene-
Gibanje prebivalstva Beneške Slovenije v letu 1953
Rllll|||III|IWlll|tll»illlIII|tlllllllllllllllllililil;l(WlMt«llilI»ilIlll llWlli»lllllll!WllllllllllllllllililililHiW!Wtlil*Hiltl'llWil*l iiillliltlllliliHililllilllllllililiillilllilillllllll
SV. PETER SLOVENOV
Gradnja nove Ljudske hiše
kamun uključiu u proračun (preventiv) za ljeto 1954 tud tisto potrjebno djelo an takuó je pred dnevi podjetje (impresa) Tosolini začelo z djelom. Stroški za povečanje pokopališča boju znašali 4 milijone an 500 taužent lir.
PETJAH BO IMEU VODO
Na zadnjim kamunskem konseju, ki se je varšiu 14. februarja, je bluó sklenjeno an odobreno, de boju nacejali nov vodovod u Petjah. Stroški za napejavo vode boju znašal 9 milijonou 640 taužant lir. Za no part kritja tistih stroškou je kamunski konsej prosu za daržauno po-rr.uoč an troštamo se, de bo tista prošnja uslišana.
ZA ZDRAUNISKI AMBULATORI J
Daržava je tele dni dala 170 taužent lir za zbuojšanje opreme zdrauniškega ambulatorija u špetru.
OBČINE	C U o	umrli	O a v ~t) M 5.	izseljenci	« • en XJ > .2.-0 ' « ST i °-	bivajoče prebiv. 31-12.53	u "5 «
Ahten		30	42	65	97	3.242	* 3.071	— 44
Brdo		29	27	37	52	2 207	2.194	— 13
Dreka 		26	11	9	38	1.319	1.305	— 14
Fojda 		54	49	74	118	4.609	** 4,697	— 39
Gorjani		18	28	51	26	1.462	1.477	+ 15
Grmek		28	15	26	29	1.737	1.747	+ io
Neme		69	65	91	97	4.423	4.421	- 2
Podbonesec		54	47	53	67	3.742	3.735	— 7
Prapotno		32	27	112	105	1.990	2.202	+ 12
Rezija		74	41	33	72	3.362	3.356	— 6
Sovodnje		34	57	50	27	2.031	2.051	-f 20
Srednje . . • • ,	20	11	44	41	1.533	1.545	+ 12
3v. Peter Slovenov	28	4!	101	147	3.092	3.033	- 59
Sv. Lenart Slovenov	29	34	95	40	2.297	2.347	+ 50
Tipana		37	46	48	65	2.740	2.714	24
Torjan		50	38	51	67	3 323	3.319	— 4
Ni všteta vas Podvrata, ki e bila priključena k občini Fojda.
Vštetih tudi 127 preb. vasi Podvrata, ki je do dec 1953 pripadala občini Ahten.
ga moža. Kar je mož paršli na mesto je žena ležala na tleh an se lamentala, de jo bolijo use kosti an de jo zebe. Mož je šobit šii damii po obljeko an odjeva-lo, a kar se je varmi se je stanje Karli-čeve zlo poslabšalo. Kar jo je uzeu u naročje, de bi jo ogréu, mu je žena umrla u rokah.
Guorenje o čudni smrti žene u gorah je paršlo na ušesa organom jaune varnosti an zatuó so šobit nardil preiskavo. Dognal so, de je ženo zavoj preveč pitja alkohola an mraza zadjela kap (paraliza), povarh tega pa je ušafala par padanju na tla tud več hudih poškodb, žena je u resnici že več ljet bla bouna na srcu an ne bi smjela pit vina. Ljudje iz vse doline se zgražajo nad tistimi iz Trčmuna, ker so pustil na dougo pot u temi an dežju brez lumina bolehno an vin|jeno ženo. Karličeva zapušča moža an 6 otrok.
* * »
Pred čedadskem pretorjem sta se muorla zagovarjati Mirko an Franko Karlič, oba iz naše vasi. Prvi je pred kratkem ukradu bicikleto Ivanu Kronac iz Cedrona, drugi je pa skupno s par-vim ukradu u ejerkvi Gorenje Mjerse 3000 lir.
Pretor je štrafu Karliča Franka na 16 mjescu zapora an 7000 lir globe, mei-tjem ko je Mirka Karliča pomilostim * » *
»Ente provinciale Turismo« se zlo zanima za naše kraje, ker u zimskem času nudijo ljubiteljem zimskega športa najlepše smučarske polja. Zatuó je trošta, de boju tekom ljetos tud ejeste, ki vodijo na Matajur končno zgradil.
* * *
S trebuhom za kruhom je ljetos šlo iz našega kamuna 47 ljudi,. Od tjeh je 18 mladoljetnih punc, ki po večini služijo u Milanu.
òtev. 84
MATAJUR
Stran 3
ZA NAŠE DELO
Valilno iaice Kup na debelo
Kaj bomo djelal I
Djelo na njivi
Pohitjet muorate z usemi djeli, če le breme tuo pusti. Parpravite krompir za sadit an ga zrježite podougem, približno ® dni pred saditvijo, de se rjezani kraji Posušijo, ker krompir rad gnije kar je dež. Ne smijete sadit krompir preveč žguodaj, če zemlja ni zadost suha an gorka. Buojš je, de krompir silite na duomu na gorkem an svetlem prastoru, de napravi močne kali do saditve.
...na vrtu
Ce je zemlja parpravjena an ni več blatna, lahko že sejete na vrt zelenjavo. Ne smijete pa še u tjem mjescu sjat fi-suola an kumar, ker bi tisto sjeme zgnilo u zemlji. U sončnem an brezvjetar-hem kraju lahko sejete radič, solato an žejč. Zelenjavo, staro od lanskega ljeta ah mlado ljetošnio, zalite od časa do čase. s solitrom, ki ga raztopite (1 četrt kile solitra na 100 litru vode).
... u vinogradu
Obrjezovanje vinjik, starih an mladih je trjeba tale mjesac končat an tud po-vezat. Sada je čas za cepljenje starih vihjik na suho - nar zemlji. Cepiče za-kopajte u rahlo zemljo, de se ne posumijo an de se rajš ujamejo. Tale mjesac muorate tud končat s saditvijo mladih vinjik.
... u sadouniaku
Zadnji čas je za obrjezovanje starih Sadnih dreves an za saditeu mladih. Končat muorate tud z zimskim škropljenjem, ker če buoste škropil buj po-Sho, buoste poškodoval popje, ki je a ijem času navadno že močno napeto.
Začet muorate tud s cepljenjem divjih an slabih suort sadnega drevja u žlahtne an rodovitne suorte.
... u kljeti
Dobro je, de u tjem času pretočite vino. Tale mjesac je tud narbuojši za spravit vino u botilje. Sodi naj boju ni-mar pouni do varhà. Ce ima vino u sodu kajšno napako, ga muorate hitro ponucat al prodat. Ce pa je napaka huda, prašajta kakuó muorate nardit, stro-kounjaka. Sode, ki njeso pouni vina spraznite u buj majhne sode al pa jih dobro zažveplajte, de se vino ne pokuar an de ne naredi cveta. Prazne sode umi-
te s čisto vodo, potlé jih pa posušite z jamo nauzdol, jih zažveplajte an zamašite. Takuó parpravjeni sodi se ohranijo zdravi u kljeti do targatve.
... u' hljevu
Skarbite, de bo u hljevu nimar čist ajar, ne buojte se mraza. Kar jo lepuó an suho se muora živina razgibat na prostem almanj en par ur vsak dan. Gibanje na čistem ajarju je posebno potrebno za mlado živino. Usej živini, posebno mladi, muorate dajat večkrat klajna japno an še druge mineralne so-stance. Hljeu muorate od časa do časa dižinfetjerat.
Hrana an nskrba nvac za reio
, Za zdrou zarod je trjeba skarbjet že takrat, kar se oucam pušča kaštrona. že od starih časou je znano, de imajo ouce, ki so dobro fuotrane kar se jim pušča kaštrona, večkrat dvojčke. Jagnjeta imajo tud večjo težo, če se je ou-ca pasla po dobrih pašnikih.
Kakor je znano, nosijo ouce pet mjescu. Parva dva mjesca se plod (jagnje) u materi razvija zlo počas, zlo hitro pa raste u zadnjih dveh mjescih. Zatuó iuotrajte ouce u parvi polovici brejosti prou takuó, kot druge ouce, ki jih redite samo za vouno, u drugi polovici brejosti pa jim dajajte najmanj za 15 do 20% več fuotra, beljakovin pa za najmanj 30 do 40% več. Breje ouce muorar jo dobivat tud zadost mineralnih sostane. Dajajte jim stoučeno kredo (gesso) an kostno moko. Minerale je trjeba mješat s soljo, de jih ouce rajši jedo, večkrat jim dajte tud samo sou.
Posebno važno par oucah je, de prehod s paše na suh fuotar an naspruotno ni preveč hiter. Pozim ie trjeba fuotrat
Gepilno orodje an parprave
Za dobro cepljenje sadnega drevja je Pctrjeben dobar cepilni nuož, škarje, drevesna žagica, brusilni kaman (osla) ah usnjen pas za brušenje cepilnega huoža.
Use cenilno orodje muora bit ostro, de he targa, ampak gladko rježe Ijes. Po-varh zgoraj povjedanega orodja je potr-Jebno še vezivo an cepilni vosek (cera). Za vezanje je narbuojša rafija (morska trava). Namjesto te se lahko nuca lipova trka, bombaž, vouna al gumjove pase.
Cepilni vosek varje rano pred ajarjom, hiokroto an zdravi rane. Cepilnega voska ata dvje varsti:	toplotekoči vosek an
hiarzlotekoči. Toplotekoči vosek je trje-ba pred nucom pogrjeti, marzlotekoči v°sek pa je par usaki temperaturi mehak.
Za napravit marzlotekoči vosek nuca-‘bo: 750 gramu smrjekove smole, 50 gratti kalofomje an 50 gramu loja. Te tri *«i raztopite na nepreveč hudem ognju 8h potlé parlite še 150 gramu špirita. ^ pa: 2 kila smrjekove smole, 100 gra-
mu čebelnega voska (cera di api), 2 žlici lanenega olja (olio di lino). Tuo raztopite an potlé parlite 280 gramu špirita.
Za napravit toplotekoč vosek pa nuca-te: 800 gramu smrjekove smole, 50 gramu kalofonije an 150 loja. Al pa: 915 gramu smrjekove smole, 15 kalofonije, 30 gramu loja an 40 gramu fino presejanega pepela.
Naši stari pregovori
Kar marca ozeleni, se rado posuši.
če breskve pred sv. Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
Če marca grmi. lakota beži.
če ne prve, pa zadnje dnove, pokaže marec nam rogove.
Kar marca cveti, navadno ne rodi.
cuce u hljevu 4 do 5 krat na dan. Naj se jim daje za pit samo opudne an nar-buojš je par koritu. Pokuarjen, zmar-znjen, gnil an umazan fuotar škoduje oucam an zavoj tega dostikrat povarže-jo. Prou takuó je nagobamo, če se breje cuce pasejo po zmarznjen travi al mar-zli rosi.
Ob času storitve je trjeba skarbjet, de je hljeu zadost gorak. Jagnje se rodi s tanko kožo, ki še njema voune. De bo ouca hmal storia so spozna po tjem, ker ji oteče vime, seski se podajšajo an tud spolovila otečejo. Ouca postane ne-mjerna, ogleduje se po trebuhu an gleda skrite kraje. Storiteu traja 30 do 50 minut. Ce se ouca hmal po storitvi ne pomjeri, če rejčt, de bo storia še eno jagnje. Ouca se u dvje do tri urah po storitvi otrjebi. Trebilo (trebjalo) zakopa j te.
Novorojenemu jagnjetu obrišite smrček an nuos an ga ložite h materi, de ga obliže. Ce ouca nejče lizat, ga obrišite z mehko slamo al senom.
Stare an slabe ouce storijo učasih na pogled martva jagnjeta. Takim jagnjetom je trjeba pomagat z umetnim dihanjem (respirazione artificiale). Tuo se nardi takuó, de se ta sprednje noge šir an pritiska ob rebra. Kar jagnje oživi, mu dajte piti malo miezive, ga dobro obrišite an zavite u oučjo kožo.
Cez pou ure po storitvi nafuotrajte jagnje par ouci, medtjem kar ouca liže svoje jagnje, ostrižite umazano vouno na repu an ob kraju, vime pa umite an dobro obrišite.
Če ouca ne mara svojega jagnjeta, jo muorate zljepa navadit nanj, če ne gre drugač, jih skupaj zaprite, dok se ne nar vadita drug drugega. Ce je ouca storia na paši, je ne smijete gonit, ampak jo muorate u hljeu nest.
Potlé kar je ouca nafuotrala an oblizala svoje jagnje, ji dajte piti malo vode. Po storitvi je trjeba ouco fuotrat po malem an večkrat z dobrim senom al travo. Na pašo gre lahko že drugi dan, a jo je trjeba fuotrat tud u hljevu. Od tretjega dne ji dajajte zraven sena še otrobou. Ce so cuce storie na pomlad, je dobra paša glauni fuotar za ouce, ki dojijo.
*'RANCE BEVK:
PASTIRCI
iiiiiiiiriiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Ko je ženska odšla, so bili dečki čisto '■iho. Lenart in Blaže sta bila zdajci prepričana, da je Ferjanč krivec. Temu se ‘Asta čudila. Tega mu tudi nista zameri-la- Saj sta sama kdaj pa kdaj naredila drugačne stvari. Tudi bi mu ne bila Namerila, če bi bil tajil. Tajiti ni bilo Breh. A da je krivdo valil nanju, ki sta ^iia nedolžna, sta občutila kot veliko krivico. Se bolj Blaže kot Lenart. Dotlej občutil do Ferjanča s strahom pomelo spoštovanje. Zdaj ga je gledal oči-taJe. z zaničevanjem.
Nerjanč je razumel molk in poglede, i* je v zadregi, obenem ga je grabila nad samim seboj. Tega ni mogel Ponašati. Hotel ju je ukrotiti. — »Prinesita drv!« je ukazal.
Kič. Dečka sta sedla na tla in se nista fiatnia Tudi nista spregovorila, r.e ga popadala. Pobrala sta šibice in z njimi dregala v žerjavico.
Beloglavec se je prestopal z noge na nogo in se grizel v ustnice. Da se mu je kdaj uprl Lenart, to je že doživel. Jezilo in bolelo ga ie, da se mu zdaj upira celo Blaže. Mikalo ga je, da bi ju s pestmi prisilil k poslušnosti. Toda bilo mu je, kakor da je iznenada izgubil vso moč.
Odšel je proč. Sedel je in se s komolcem uprl v grivo. Opazoval ju je izpod čela.
Saj ni bilo prvikrat, da so prišli navzkriž. Le nikoli tako na tiho, brez besed in brez pretepa. Ferjanč se je vedno jasneje zavedal, da je storil nekaj grdega, nemoškega. To ga je že samo po sebi peklo in srdilo. A ta molk in ponašanje tovarišev, kakor da s prstom kažeta nanj.
Želel ie, da bi ga poklicala. Pa nič. Sklenil je, da se jima sam od sebe ne bo približal. Toda nenadoma ga je za-ščegetal v nosu duh po pečenem krorn-
Dosti naših gospodinj ne vje, de je jajce za podlosti kloči odločilno za uspeh kokošjereje. Iz jajca, ki se podloži, ne bo veljezlo samo pišče, ampak bo pišče parneslo na svjet tud use dobre an slabe lastnosti svojih prednikou. Zatuó ni usednó, kajšna jajca buoste poaložli pod kločo. U parvi varsti muorate dobro vje-dat, de je jajce oplojeno (spetelinjeno). Ker se pa ne muore vjedat, če je jajce oplojeno al ne, je trjeba prej vjedat, če je bluo par kokoših zadost petelinom Trjeba je tud gledat, če gredo use kokoši s petelinom, kulk je petelin živahen an kakuó ga kokoši sparjemajo.
Usako oplojeno jajce pa ni dobro za podlošti. Jajce, ki ima nepravilno obliko (formu) ni dobro, ker je nesenje taj-šnih jajc dedno (ereditario)). Tud preveč majhna jajca njeso dobra, ker iz tajšnih jajc veljezejo majhni piščanci. Preveč velika jajca se ne podložijo največ zavoj tegà, ker sta u njih dostikrat dva rumenjaka. Ce ste pa sigurni, de kokoš nimar nese debele jajca an de u njih njesta dva rumenjaka, lahko pod-
Pravilno zbrano jajce za valjenje
ložite debelo jajce. Ce so pa jajca zlo debela, pa jih ne podložite. Vjedejta, de kokoš vali dosti buojše drobna jajca. Narbuojša jajca so tista, ki vagajo okuol 60 gramou. Z as top se, de poknjena jajca njeso dobra an tud tista ne, ki imajo hrapavo al preveč tanko lupino.
Valilna jajca (jajca za podlošti) muo-rajo bit čista. Zatuó muorajo bit tud gnjezda čista an postejana s suhim, zdravim nastiljem. Umazanih jajc se ne smije umivat med valjenjem, ker ima jajce tanko lupino an se jo z umivanjem zlo lahko poškoduje.
Jajca muorajo bit frišna, tuó je, ne smije bit stara več ku 7 dni. Dok se jih ne podloži jih je trjeba usak dan obračat an jih daržat na frišnem, a ne mokrem prastoru. Zlo slabo se valijo tista jajca, ki so bla pred valjenjem u gorkem prastoru. Na gorkem se začne razvijati plod (pišče) an potlé zavoj padca temperature (ponoči) zamré. Tud tuó ni dobro, če jajce preveč dougo leži u gnje-zdu an sedijo na njem kokoši, ki ga grejejo.
Zberite jajca od zdravih kokoši an ki nesejo dosti jajc. Samo od zdravih kokoši se bo im jelo zdrau rod.
ZMARZNJENE VODOVODNE CEVI (TUBI) pokrite z neugasnjenim jap-nom, ovite s slamo an polite z vodo. Gorkuota japna, ki pride par gašenju japna, otaja cev.
Krave	ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. L. 180 do	200
Voli	» 205 »	220
Jenice	» 215 »	230
Teleta	» 335 »	355
Ovce	» 150 »	170
Koze	» 90 »	100
Jagnjeta	» 320 »	350
Kozliči	» 300 »	340
Prašiči	» 290 »	300
	ŽIVINA ZA REJO po glavi	
Krave mlekarice Jenice breje Prašiči do 20 kg PERUTNINA
L. 130000 do 165000 » 130000 » 160000 »	5500	»	9700
ZAJCI - JAJCA po kg.
Kokoši	L.	575	do	625
Piščanci (polli)	».	600	»	650
Race	»	400	»	450
Purani (dindije)	»	500	»	540
Zajci	»	250	»	270
Jajca (usako)	»	22	»	23
Pšenica
Sjerak
Pšenična moka (0) Sjerkova moka Otrobi
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi Jesenovi hlodi
ŽITARICE
po kuintalu L. 7150 do 7300 »	4800	»	4900
»	9350	»	95Ò0
»	5650	»	5900
»	3050	»	3200
GRADBENI LES
po kubičnem m L. 15000 do 16000 » 19000 » 20500 » 18Q00 » 19500 » 16500 » 18000 » 19500 » 21000 DRVA IN OGLJE
po kuintalu Bukova suhe	L.	720	do	750
Bukova surove	»	660	»	700
Oglje	»	2800	»	3000
SADJE IN ZELENJAVA
po kg.
Jabolka	L.	50	do	90
Krompir	»	25	»	35
Fižol	»	200	»	240
Zelje	»	30	»	45
SER IN MASLO
po kg.
Sir do 2 mjesca	star	L.	470	do	510
Sir čez 2 mjesca	star	»	550	»	600
Mlekarniško maslo	»	850	»	900
Domače maslo	»	750	»	800
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Sterlina karta švicarski frank Belgijski frank Francoski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu
L. 6300 » 5150 » 622 » 1580 »	149
» 12,20 »	1,50
»	24
»	720
» 17,50
Za usakega nekaj
LIM ZA PORCELAN naredite, če friš-no, ne ugasnjeno japno stoučete u prah an temu parmješate malo frišne neoso-ljene skute an malo beljaka od jajca. Use tuó dobro mješajte an namažite robove razbite porcelanaste posode ani potlé stisnite. Darži spet ku novo.
pirju. Občutil je lakoto.
Ko maček se je priplazil k žerjavici in izgrebel krompir. Vzel je svojega, ga lomil, pihal in jedel. Jedla sta tudi Lenart in Blaže.
Ferjanč ju je na skrivaj pogledoval izpod čela. Hotel se je požvižgati nanju, a mu je nekaj grenkega vedno teže legalo na srce. Kolikor je pomnil, nikoli niso bili posebno dolgo sprti. Posebno Blaže se je naglo omehčal. Zdaj pa ni kazalo, da bosta kmalu pozabila, čutil se je grozno osamljenega. Razmišljal je, kako bi ju zopet pridobil. Morda s kako obljubo.
»Jutri bomo pekli kostanj,« je zinil.
Blaže se ni zganil, prav kakor da Ferjanč nobene ni rekel. Lenart je dvignil glavo. Nekatere stvari mu niso šle globoko k srcu. Tudi molk mu je presedal.
»Kje ga boš dobil?«
»Boš že videl. Jutri.«
Lenartu so se zasvetile oči. Vsak dan krompir — bili so ga siti do ušes. Pečen kostanj je sladčica.
IV.
Bilo je naslednji dan po kosilu. Pa-stirci so polegli vznak po trati in si potegnili klobuke na oči.
Izpod širokih krajcev so strmeli na
oblake. Modrina je bila ko globoka voda. Pogledi so jim begali naokrog. Ležečim se je zdela zemlja vsa drugačna. Kakor da so zašli v pravljičen svet. Ali so res to njihove ovce, ki se pasejo med grmovjem? Dozdevale so se jim večje in svetlejše. Listi, ki jih je nosil vetrič, so bili ko rjavi ptički.
Lenart in Blaže sta doživljala bajke.
Ferjanč ni imel tega daru. Zanj sta bila oblak in metulj pač samo oblak in metulj, zato se je kmalu naveličal tega strmenja v prazno. Dvignil se je. Zvil si je cigareto iz bukovega listja in si jo je prižgal na žerjavici.
Smrdelo j« in se kadilo. Dim :r.u je uhajal v grlo, v nos, v oči, da je pihal, prhal in se solzil. Res, od tega ni imel velikega užitka, ampak muko. Toda zdelo se mu je imenitno.
Lenart je nehal sanjariti. Ozrl se je \ Ferjanča, ki se je zavijal v dim ko oglarjeva kopa. Tedaj se je nečesa spomnil.
»Kje je kostanj?« je vprašal.
Ferjanč je izpljunil v žerjavico, da je začvrčalo.
Res, obljubil iima je bil kostanj. Le zaradi tega, da bi se jima prikupil in ju zopet pridobil. Saj je vedel za kostanj, kar je res, je res. Toda pot dc
njega je bila združena z neko nevarnostjo. Najrajši bi bil snedel besedo. Toda kazalo je, da mu tovariša še včerajšnjega nista popolnoma odpustila. Posebno ne Blaže.
To je odločilo. Ogorek je vrgel na žerjavico in se je dvignil.
»Pojdimo!« je rekel.
»Kam?« je vprašal Lenart.
»Kam neki! Po kostanj.«
Ovce so se mirno pasle med grmovjem. Dečki 30 odšli. Lenart in Blaže sta se tiho spogledovala. Nista vedela, kam ju vodi Ferjanč, V vasi je stal en sam kostanj, pred Mlakarjevo hišo. Tja Ferjanč vendar ne pojde.
Steza jih je vodila okoli obronkov do roba gmajne. Splezali so čez leso v plor tu, za katerim so se razprostirali lazi in košenine prav do gozda.
Obstali so pod malim kostanjem.
»Poglejta,« se je pobahal Ferjanč.
Da, saj sta videla. Na ta kostanj Lenart in Blaže nista bila pomislila. Manj bi bila prepadena, če bi ju bil Ferjanč prvedel naravnost pred Mlakarjevo hišo. Laz, ob katerem so stali, je bil Matevžev. Kostanj, ki je rasel iz plota, tudi. Se ni dolgo tega, ko jim je Matevž grozil z dvocevko. Vpil je, da jih popoka ko (Nadaljevanje na 4. strani)
Za naše mlade bralce
M
^J!!l
m
šBšil
živjela sta enkrat mož an žena, ki pa ujesta imjela nobednega otroka. En dan je mož jau: »Oh, če bi imeu ’dnegà puobča, pa čeglih bi biu velik ku ’dan pauc/« An rjes, prošnja se mu je Spannila: dobiu je puobča, velikega ku pauc na roki. Ta puobič, ki so mu dal ime Palček, je biu žiu. Skaku je po mizah, stolih an zidovih, de sta se oče an mati nimar bala, de ne pade an se ubije.
En dan je biu oče na njivi, mati je pa na ducme metla maslo. Tadd je začeti Palček klicati:	»Mama.	jest	bom
nesu očetu batudo na njivo!«
n Ah, saj si majhan ku pauc,« je jala mati, »kakuó boš nesu flašo?«
»Samuo parveži me h jlaši, potlé se bom že parvalu h očetu na polje« je jau mali Palček. Mati nardi, takuó ku je jau Palček an gre na njivo, že od de-léó je uéku: »Ata, ata, batudo ti nesem-« Oče gleda ckuole an nobednega ne vidi. Kar se mu parvali jlaša s Palčkom glih pod noge.
»Medtjem, kar boš jedu, ata,« pravi Palček očetu, »bom jest zate orau.«
•»Kakuó pa boš orau, če si takuo majhan ku pauc?«
Puobič pa pravi:	»Nič zatuó, postavi
me 'dnema konju u uho!« An oče je po-stavu Palčka konju u uho. Puobič je uéku: »Hi, hot!« an konja sta orala. Ta-dà pride blizu 'dna bogata gospa an kar čuje, de nejšan na konju uéóe an orje, an nobednega ne vidi, upraša kmeta, duo takuó uéóe. »Tuo je muoj puobič an je majhan ku muoj pauc an sedi u konjskem ušesu.« Gospe je Palček biu ušeč an ga je tjela kupit, a mož ga ni teu prodat.
A gospa je jala: »Dam ti zanj 100 ce-kinou an še mladega konja!« An oče je Palčka prodau an gospa ga je pejala s sabo.
Paršla sta u velik gozd. Palček je zagleda u gozdu mišjo jamo an ji je skuoz to jamo uteku. Paršla je nuoč an je za-spau. Paršla. je mačka, Palčka podušila
an ham, Ham! pojedla ga je, ker je mislila, de je miš.
Zjutraj se je puobič zbudiu u mačkovem trebuhu an se je zlo ustrašu, ker je bla tema. Mačka je jedla župo an takrat se začr.e Palček u mačkovem trebuhu dr jeti: »Od katjerega je župa, mo-jà al tvoja?« Ljudje so mislil, de je u mačku zluodej an zatuó so mačka ubil an čreva vargli na gnoj. Ponoči pride vóuk an snje čreva. Palček se je sadà še buj bau. A biu je jurbast an je za-čeu guorit vouku naj gre h očetu po salam. Vóuk ga uboga an gre u vas.
S težavo je paršii u kljet, kjer je biu salam. Najedu se je takuó, de nje mogu ven, ker je biu trebuh preveč debil. Sadà je Palček začeu uékat: »Ata, mama! Tle je vóuk!« Starši pridejo an ubijejo vóuka, mu prerježejo trebuh an Palček je skočil h materi na koljena an ker nje teu jeti več po svjetu je ostù nimar na duome par svojih starših an jim po-magu.
je na ptička, ki je biu na tleh, an ga snjedla. Tuó je vidu pes, ki je biu že dougo časa jezen na mačko an zatuó jo je snjedu. Za bližnjim garmom je bla skrita kača an je videla, kaj se je zgodilo. Skočila je na psa an ga snjedla. Potlé se je ulegla pod drevo an zaspala. Ptički, ki so čakal tistega momenta, so začel kačo kljuvat. Prekljuval so kačo, psa an mačko an rješila ptička, ki je biu še žiu. Malo se je stresu, pomahu s perutnicami an zletu na drevo. Pardru-žil so se mu še drugi ptički an jedli čerješnje u mjeru naprej.
Ne napihuj se ku žaba
PRAVLJICA
o petih ptičkih
Pet ptičkou je enkrat jedlo čerješnje. štirje so jih jedli na drevesu, peti pa je jedu tiste čerješnje, ki so padle na tla. Pru tisti čas je paršla mačka, skočila
win\'
Enkrat je bla 'dna žaba, ki je tjela bit debela ku vol. Začela se je napihovat an njena koža, ki je bla prej zabarkana, je postala gladkà, leščeča an nategnjena. Zdjelo se je, de je en balon. Žaba je uprašala potlé krote, če je že postala takuó velika ku vol an tiste so ji povjeda-le, de ne.
žaba se je še enkrat napihnila an njena koža je postala takuó tenkà, de se je skuoz videlo. Kar je tjela uprašat spet krote, če je ratala takuó debela ku vol, je poknila. Use krote so se smejale.
Glih takuó rata tud s tistimi ljudmi, ki se napihujejo an mislejo, de so veliki, drugi se jim pa smejejo. Buojš je djelat an se trudit za bit brumni an dobri. Nobedan se ne bo smeju nam, če se bomo trudil za postat buojši.
ni
DVA BRATA
CJ ’dnej vasi sta blà dva brata. Zemjc sta orala an ušenico sjala. Te buj stari bratar u nje móu otruok, te buj mladi pa e jih móu štjeri. Bratra sta šla ita-ko dakordo, k’ te bó zarjes ljepo je vi-dati.
No ljeto, kar te žito zazdrjelo, sta požela an se razdelila žito na dvje dnake parti.
Paršla ne nuoč. Te buj stari bratar
Naglica ni dobra
Targouc je prodau na targu use bla-guo an napounu mošnjo z zlatom an srebrom. šu je hitro pruot duomu, kamor je teu prit še pred nuoč. Dau je sedlo na konja, parvezu nanj svoj kapot an mošniček an odjahou. Opudne se je ustavu u ’dnem mestu. Kar je teu iti naprej, mu je hlapac parpeju konja an jau, de manjka konju na zadnji čam-parni nogi na podkovii en cvek. »Naj le manjka, teh šest ur, ki jih imam za nardit za prit damu, bo podkou že uzdar-žu,« je jau targouc.
Kar se je targouc popudne spet ustavu an nafuotrou konja, je paršii hlapac an jau:	»Ospuod,	vašemu konju
manjka podkou na zadnji nogi. Al naj ga ženem h kovaču?« »Nič zatuó,« je odguoriu targouc, »teh pau ur, ki jih imam še za nardit za prit damu, bo konj že uzdaržu. Mudi se mi.«
Jahu je naprej. Ni šlo dougo an konj je začeu čuotat. A tud čutou ni dougo, začeu se je spotikat. Tud spotikou se ni dougo, padu je na tla an se zlomu nogo. Targouc je muoru pustit konja na cjesti; uzeu je s sedla svoje reči an si jih luožu na rame. Par nogàh je muoru iti damu. Jau je samemu sebi: »Usegi hudega je kriu ta nesrečni cvek an moja naglica.
e lehnu, a o nje moru zaspati. E ku-dóu: »Al smo žito jušto razdjelila? Bratar o ma buj veliko famejo, njemu to kuj midva. To ma mu dati še no mar žita.« Itako e pensóu an še naredu.
Še te buj mladi bratar o nje moru zaspati: »Al smo juštvo razdjelili žito? Midva z ženo smo šnje mladi an še otroci no če zrasti za nam pomati. Bratar ar. njega žena pa sta sama an buj stara mà dati za otroké več žita.« Zatuó e napounou dan žakej žita an ha poskriuš nesu u bratovo žitnico.
Kar e paršii dan, sta bratra videla, k’ te bó dnako žita. Začudila sta se, a nje-sta drug drugemu nič povjedala.
An itako sta bratra cjelo ljeto nosila drug drugemu žito, fin do, k’ njesta se no nuoč srjetla.
Od tàboto sta se mjela še buj dičar an sta živjela srenčno do visoke starosti.
»Zakl mi pravite nimar takuó strašljive pravce kadar me strižete?«
»Zatuó, ker ti grejó lasje po konc an
jest jih buj lahkó strižem.«
* * *
Kmet: »Recite kar četč, po vašem vinu me nimar glava boli.«
Oštjer: »Kaj muoram jest nardit za tuó, če imate takuó 3labo glavo.«
PASTIRCI
(Nadaljevanje s 3. strani)
zajce. Dečki niso dvomili, da bo res sprožil, ako jih zaloti na svojem.
»In če pride Matevž?« je plaho opozoril Lenart.
Ferjanč se je delal pogumnega. Ne bi hotel priznati, da se tudi njemu tresejo hlače.
»Pojdi tja!« je pokazal Blažetu na obromek. »Ce boš koga videl, zabrlizgaj !«
Za obronkom ob gozdu je stala lovčeva hiša. Dim se ji je valil izpod slamnate strehe. Daleč naokrog ni bilo videti človeka.
Ferjanč je poiskal suho vejo. Zleiel je na plot, nato na kostanj. V vrh si ni upal, klatil je le spodnje veje. Kostanj je cepal na tla. Lenart ga je pobiral v malho. Ker ga je zbadal v prste, ga je prijemal le s klobukom.
Ni trajalo dolgo, že ga je bilo zadosti. Ferjanč je splezal s kostanja in požvižgal Blažetu.
Vračali so se molče, a naglo, kakor da jim gori za petami.
Zakurili so ogenj. Oluščili so kostanj in stežka dočakali, da je nastala žerjavica. Nato je Ferjanč vsakega posebej
jemal v roko in ga zarezal z nožičem. Zagrebal ga je pod žerjavico. Blaže in Lenart sta mu pomagala.
Blaže se je tiho pomaknil k bližnjemu grmu. Od ondod je mežikal Lenartu, naj rnu sledi. Ta ga je ubogal.
»Kaj mi hočeš?« ga je vprašal.
Ferjanč se je ves nagibal nad žerjavico. Jesenski vetrič mu je napihoval odpeto srajco.
Tedaj je počilo.
Lenart se je naglo ozrl. Pogled se mu je srečal s Ferjančevim srditimi očmi. Razpočil se je bil kostanj in vrgel nekaj žerjavice kvišku. Ferjanč se ni ganil, ni ga bilo zadelo, s pogledom je iskal krivca. Počilo je v drugo, v tretje ... močneje kot prej .žareči oglji so leteli v zrak, Ferjanču v obraz, na glavo, za srajco. Deček je planil kvišku in se naglo, divje otepal, kakor da so ga napadle ose. Žgalo ga je tudi pod srajco na trebuhu. Ferjanč je kričal, poskakoval, se vrtel ko pes, ki mu zaide muha v uho, in trgal srajco izza hlač.
Ta ples je bil tako smešen, da se je Lenart zakrohotal.
Blaže se je samo nasmihal. Ferjanča je gledal s škodoželjnim bleskom v očeh. Bil je miren, ubogljiv deček, a ni mo-
gel prenesti krivice. Od prejšnjega dne mu je bilo ostalo nekaj mračnega v očeh. Ce bi bil močan, bi bil vrgel Ferjanča na tla in ga premikastil. Nato bi mu odleglo. Toda bil je šibek. Plačal mu je z žerjavico.
Ferjanč je zdaj stal na mestu in ves gorel v obraz. Lenartov smeh ga je bolel. Bil je prepričan, da ta krohot izdaja krivca.
»Na ogenj te posedem,« je zakričal, planil k tovarišu in ga zgiabil za lase.
»Saj nisem jaz,« ga je Lenart suval v trebuh, »saj nisem jaz!«
Blaže se je obesil Ferjanču na hrber.
»Pusti ga! Ali ga boš pustil!«
Bal se je priznati, da je bil on, ki je položil cel kostanj v žerjavico. A tudi ni hotel, da bi jih Lenart prejel zaradi njega.
Pastirci so se valjali po tleh. Ferjanč se je izmotal iz živega klobca in se je umaknil. Bil je močan, a dveh ni zmogel.
Lenart se je znova zasmejal. Tedaj se je smejal tudi Blaže.
Ferjanč se je tresel od srda. Od globoke užaljenosti so mu solze stopile v oči. Bil je osamljen, oba je imel proti sebi. še huje ga je zadel zasmeh. Proti temu je bil brez moči.
Draho kamanje
(U karnajskem djaletu)
Dan bohàt človek u Jutro vi deželi e nosóu huànt, na katerem te bó našito dosti djamantovega an druzeha drazeha ka-manja. O ga srenče dan človek slabo ob-Iječen, o se ustavi an c hleda bohàtega moža od nóh do hlàve. Potém božac o naredi bohàtemu dan »inkino« an o mu se zahuali za draho kamanje. »Znanac«, o mu reèé bohàtin, »zakuo se mi zahua-Ijuješ?« Božac o mu povje: »Dau si mi okažjon, de sem ohledu draho kamanje, druho sodisfacjon še ti njemaš od njeha. Jo kudam, de med nami to nje druhe difarencije koj ta, de muoreš ti to brjeme nositi, jà paj sem teha brjemana liber « Se dan bót e mu naredu dan »inkino« an zat e šou po njehà poti.
Radovednež
Za smeh an dobro voljo
»Oho, oho,
tu notri pa nekaj bo poglejmo no!
U oštarijo pride mož iz mjesta an upraša vina an vode. Oštjer gre u kljet, njega puobič, ki je radoveden, pa ostane u oštariji. Čudno se mu zdi, de zaki je mož uprašu še vode h vinu an zatuó upraša: »Nunac, zaki buoste iiueu vodo?«
Mož pa odguori:»H vinu jo parlijem, de se prej žejo ugasnem.« Puobič pa hitro oguori: »O, tistega ni trjeba, saj je oče sam učeraj zliu dva škafa vode med vino.«
* * *
Vanček pride konàc šuolskega ljeta iz Suole, lož bukve na mizo an gre hitro pruot očetu, rekoč: »Oče, vi ne vjeste, kakuó me ima učitelj rad. Usi otroc, je jau, muorajo iti po vakancah u drugo klaso, samo mené je zadaržii par sebi.«
•	*	*
Kmetica: »Ospuod famoštar, al bi mi pomagu, de bi se muoj Bepič naprej učiu, de bi študjeru za »ospuoda«?«
Famoštar: »Al ima dobro glavo?«
Kmetica: »Dobro, dobro, čez tri stopnice je padu, pa se je ni razbiu.«
*	*	*
»Al je rjes, de boš popiu še ’dno sklje-dico mljeka,« reče teta svojemu nevuo-du, ki je paršii h njej.
»Ne smijem, mati nejče.«
Teta: »No, kakuó pa je jala mati?«
Nevuod: »Jala je, de ne smijem tekaj jest, ku vi, kar pridite h nam.«
9	•	*
Mati: »Oj, Drejček, glej, kajšne bar-geške imaš! Al si se vaju po travi?«
Drejček: »Vaju sem se po tajšni travi, katjero je že krava snjedla.«
*	*	m
Mati: »Žvanič, kaj pa misliš, de ješ na prazen želuodac nezdrjelo jabuko?«
žvanič: »Nič se ne buojte mati, saj ni več prazen, sem snjedu že štjeri ja-buka.«
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Nič kava, nič čaja, nič med, sladoled, le kazen za te, otročaj!
O, ti si zdaj lep — kot kravji rep!
Ali naj te v okvir denemo — kaj?
Ni se več zmenil za kostanj. Naj ga jesta. Pobral je palico in klobuk ter odšel. Sklenil je, da bo nekaj dni hodil svoja pota.
V.
Ferjanč se je potepal po Lisičji grar pi. To je bila goščava — drevje in grmovje, srobot in robida — polna skal in brlogov. Tovarišema je hotel dokazati, da lahko živi brez njune družbe in da ju zaničuje.
Toda kazalo je, da si Lenart in Blaže tega ne jemljeta k srcu.
To ga je bolelo. Ferjanč je bil nekoliko sirov deček, toda jeze nikoli ni dolgo nosil v svojem srcu. Udarce je vračal na mestu — ljubil je čiste račune in je naglo pozabljal. Iskal je Lenarta — le njega je dolžil zaradi kostanjev — da bi ga dobil na samem. Toda tovariša se ves čas nista ločila. Zdelo se mu je, da si še nikoli nista bila tako velika prijatelja, žerjavice in zasmehovanja pa kar tako ni mogel požreti.
Stopal je po ozki, kozji stezi, ki se je vila med kamenjem, in mislil. Nenadoma je obstal, pogled se mu je uprl pod noge. Sredi steze pred njim je ležal kupček listja.
Pobral je suhljad in previdno pobrskal ob strani. Izpod listja se je prikazalo železo.
Ozrl se je c koli sebe. Ali ni koga v bil' žlni? Ni ga bilo. Da, on je že poznal tar ke reči. Nekoč je bil že stopil na tafc kupček listja. Ob spominu na to ga j® zgrabila drobna jezica. Pobral je ka' men... Že se je premislil.
Uprl je oči v smer, odkoder je priha' j al Lenartov krik. Z Blažetom sta skakala čez palico. Na rahlo je zaprl veke» kakor da nekaj razmišlja. Pol zloben, ® pol lahkomiseln smeh mu je sprelete' obličje.
»Lenart!« je zakričal. »Lenart, hitro pridi! Ujel sem zajčka... živega zal'
čka...«
Saj ni verjel, da mu bo Lenart nasedel Poizkusil je. Glasovi na gmajni 50 potihnili. Zaslišal je glasno cepetanje W sih nog. Prihajalo je vedno bliže.
Ferjanč se je potuhnil za bližnjo skalo-
Ko sta bila Lenart in Blaže zaslišal® Ferjančevo klicanje, sta se spogledal®-Lenart je vedel, da bi ga Ferjanč ra** dobil na samem, zato mu ni zaupa** Gotovo je bila kaka prevara.
(Nadaljevanje sledi)
Morda bo med ali pa sladoled, kava ali čaj!«