Številka 104. Trst v soboto 14. aprila 1906 Tečaj XXXI, Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri liutraj. PMaaairce Številke se proJajajo po 3 nvt (6 atotink) ▼ mnogih tobakarnah v Tr*tu n okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, št. Petru. Sežani, Na1 režini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Ose oclas«* se računajo po vrrt&h (široke 73 mm, visoke mm|; ta trgovinske in obrtna oglase po 20 stot.; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po stot. Mali oerlt-si po 3 stot. beseda, najmanj pa jo 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost**. — Plačuje se izključno le upravi . Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Haročnlna znai«. za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 oesece 6 K. — >~a- naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nf1 frank o van a pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrata j o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio (i alat t i 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti >i. 18. »ss^ Poštno-branilnični račun št. 841.6iii. -■■ — TELEFON štev. 1157. - 0 Slovanih v 3stri. (Nekoliko odgovora.) Pod gorenjim naslovom smo iciobčili j »red par dnevi iz -Omladine" članek pisan •d Josipa Agneletto. Ponatisnili smo ta čla-nek. ker je bilo v njem res marsikaj dobrega in poučnega in ker smo na drugi strani ho-r.'Ii opozoriti na vse ono. kar je netočnega in ki zahteva korekture. Pred vsem ni opravičeno v dejstvih in iktičnih odnašajiL. da hoče pisec potegniti »♦kako inejo. ki baje ločuje istrske Hrvate in Slovence po svoj s t vili značaja. Slovenca označuje na sploh kakor bolj nahnega. veselega zgovornega, delavnega, -prstnega in duševnega zmožnejegu: očita ura pa. da nima smisla za varčnost in da je potratnež in zapravljivec. Hrvata pa slika na lilo h kakor n. izobražena in indolentnega. priznava mu varčnost in skromnost. Po mnenju pisce vem so ta karakterna jstva pri enem in drugem slovanskem imenu Istre nekaka demarkacijska črta med bema. oziroma so svojstva na eni in drugi -rrani nekako v zvezi s teritorijem na kate-ui žive. Navedena slaba svojstva Slovencev trskih pripisuje pisec okolnosti, da žive bolj Uzu mest. To pa ne odgovarja resnici in . iže mož s tem svojim mnenjem, da je pre-jtoval le en del in bržkone samo severni del Istre. Le na Koperščini so istrski Slovenci v -neji dotiki z mesti. Kaj pa velik teritorij, i ga tvorita Buzešfina in sodni okraj fi o d g r a j s k i ? ! Za te Slovence pač ne velja trditev, da je ta in ona svojstva istrskih Slovencev pripisovati tesnim stikom z ?nesti. Pa istrski Hrvatje, ali ti niso v stikih mesti ? ! Hrvatska govorica se pričenja pri 'n nu in se" razširja dalje po osrednji. */t<»čni. južni in zapadni Istri, torej tudi It zapadni obali, kjer se vrste itali-.nska mesta in mesteca eno za drugo. Pov-•di tu je hrvatski element v tesnili stikih z dijanskimi mesti. Ako hočemo računati i entuelno, je odstotek hrvatskega ele-nta. ki živi v tesnih stikih z mesti, veći, zo pa oilstotek slovenskega elementa. Kakor vzrok slabemu gospodarskemu uiju istrskega Slovana navaja pisec d e 1 i-^ v posestev. Ako ima — tako pripo-* luie oče tri. štiri ali celo i>et sinov, se -i ženijo doma. Do očetove smrti so še -•sMpaj. ali. komaj da so mrtvega očeta od-4i čez prag. kličejo cenilce in delijo posestvo. T o j e — trdi dopisnik — prešlo ljudstvu v kri in meso. To. kar pripoveduje tu pisec kakor splo-i«» zlo. je morda bilo v posamičnih predelih PODLISTEK. Prokletstvo« Zgodovinski roman Avgusta Smo«. — Nadaljeval in dovršil L E. Tomlć. Prevel C— Ć. Ne govori mi. brate, o njem ! Od * • za nam bo slaba pomoč. Nisi en samkrat v ni *eželni kulturni svet in deželna kmetijska šola v Porečn sta res izključno v italijanskih rokah in služita le italijanskim koristim. Ali tudi ta zavoda služita le privilegiranim slojem in se bore malo brigata za kmeta-siromaka in za splošni napredek kmetijstva. Ce pa abstrahiramo od teli dveh zavodov, rečemo lahko, da istrski Slovani nič ne zaostajajo za Italijani, kar se tiče samopomoči na polju zadružne in gospodarske organizacije. Se več ! Na polju posojilni-£tva so istrski Slovani prednj a-č i 1 i. V podkrepljenje te trditve lahko navedemo zares klasičen slučaj. Ko so vodnjanski italijanski kmetje snovali svojo posojilnico, so pozvali d r a. L a g i n j o, da jim je šel na roko. Istrski Italijani so se oprijeli posojilništva še le potem, ko so bili p r i- odbili tvojo prošnjo, ker niso mogli slutiti, da bo kralj Dabiša tako slaboten, tako nerazsoden, da odstopi Sišmanu Dalmacijo in Hrvatsko, ki ja je držal v svoji oblasti. Sedaj stoji stvar drugače. — Drugače — je vzdignil glavo ban Ivamš. kakor da se čudi svojemu bratu —. Zakaj da bi sedaj stvari stale drugače ? Benečanom je vsejedno. kdo da drži Hrvatsko in Dalmacijo, ako ti deželi nista v njihovi oblasti. Benečani ne bodo podpirali nas proti Sišmanu in ne Sišmana proti nam. — V tem grmu leži zajec ! je pristopil škof Pavel k bratu Ivanišu, prijemši ga za zlato verižico, ki mu je visela okolu vratu. — Razmisli dobro, brat Ivaniš, pa reci r ali bi drugemu, tretjemu bilo vsejedno, ima-Ii slabega ali dobrega soseda, ki je neprijatelj, ki preži, da bi te naskočil o prvi priliki ? ! — Kaj hočeš reči s tem ? je vprašal Ivaniš. — Čaj me ! je govoril škof Pavel. — Kralj Dabiša je odstopil v Djakovu ogrskemu kralju Sišmanu Dalmacijo in Hrvatsko, ali to ni vse. On je odstopil po svoji smrti tudi Bosno, staro svojo dedovino. Pomisli sedaj, Ivaniš ! na to silno državo od Tatrov do Durmitora, od moija do Drine, in morda tudi preko Drine ! Misliš li. da je kraljici morski, s i 1 j e li i v to po obstoječih s 1 o-v a n s k i h z a vodi h. In istotako je dejstvo, da so bili slovanski zavodi prej v zvezi nego pa italijaiski. Toliko smo hoteli odgovoriti. Daleč proč pa je od nas misel, da bi hoteli položaj, v katerem živi istrski Slovan, bodi v kulturnem bodi v gospodarskem pogledu, slikati kakor ugoden ali celo sijajen. Da, brezvspešno .bi bilo, ako bi hoteli tajiti hibe in škodljiva svojstva, kolikor jih ima res na sebi istrski Slovan. To pa lahko trdimo, da to, kar ima v svoji splošnosti na sebi slabega, ni orga-nična ali prirojena hiba. ampak so to slabosti, navstale vsled žalostnih razmer, v katerih je živel in vzrasel ; so torej — tako bi rekli - privzgojene hibe. A to*, kar narodu ni priro jeno, kar ni njegova temeljna narodna slabost, česar se je le nalezel vsled slabih vnanjili vplivov: to se da odpraviti z drugačno, boljšo vzgojo. Da. dragi gospod pisec: istrski Slovan je zdrav v svojem jedru, ('e je lupina tu in tam nekoliko okužena, ni to posledica narodnega značaja, ampak le vnanjih neugodnih uplivov. C'im odtegnemo narod naš tem pogubnim uplivom, videli bomo še le istrskega Slovana, kakov je v resnici ! Temu cilju : pouku, moralni in materijalni povzdigi bodita posvečena delo in skrb vseh v to poklicanih narodnih faktorjev ! Hrvatje in ogrska koalicija. Shod dalmatinskih državnih in deželnih poslancev, ki se je vršil v Spljetu dva dni, je sklenil to le objavo : Kongres hrvatskih poslancev je pokazal popolno soglasje vseh ude-ležnikov o političnih vprašanjih, ki se imajo rešiti. Zastopnikom stranke na pogajanjih z odposlanci ogrske koalicije, kakor tudi poslancem v državnem zboru se izrekata zaupa-* nje in priznanje. — Dalje je sklenil shod od-poslati čestitno brzojavko ogrskemu ministru za trgovino. Franu Košutu in določitev strankarske organizacije prepustiti splošnemu kongresu, ki se ga udeleže poslanci in zaupniki stranke iz vse dežele in ga skliče vodstvo stranke. Ogrski listi poročajo o razgovoru ogrskega ministerskega predsednika dr.a We-kerle s hrvatskim banom grofom Pejacsevi-csem. Dotični listi trde, da je bilo banu prijavljeno, da je postal nemožen na svojem mestu, ker se je preveč izpostavil /a Fejerva-rvjev režim. Tudi bodočega ministra za Hrvatsko ne bo možno vzeti iz „narodne stranke", ker je koalicija iskala in našla stikov z opo-zicijonalnimi hrvatskimi in dalmatinskimi poslanci. Dotični madjarski listi, ki so prinesli te podatke, so bili zaplenjeni. Nam pa se do- da je Benetkam vsejedno, ali ima za sosedi-njo močnejo, ali slabejo državo...! Ban Ivaniš je povesil oči in se zamislil. — Kdor dobi Dalmacijo in Hrvatsko s tolikimi primorskimi pristanišči, cvetočimi mesti — je nadaljeval škof Pavel — s tem krepkim, podjetnim narodom, kakorsen je naš hrvatski, navajen borbe na morju in na kopnem, ta bo gospodoval jadranskim in srednjim morjem, gospodoval vsem svetom. Tako računa Venecija. Ali ako se izza Dalmacije in Hrvatske širi druga razsežna država, ki je v stanu braniti ti dve deželi proti zavidnemu sosedu, kakoršen so Benečani, ako si. recimo, Ogrska, ako si kralj Sišman prisvoji ti naši kraljevini, potem bi se Venecija mogla prevariti v svojem računu. — A če ostaneti ti dve kraljevini slabotnemu Dabiši ali Ladislavu ? je vprašal ban Ivaniš — mari bo to bolje za nas, ako nas vzamejo Benečani ? — Tvoja opazka je rekel škof Pavel — ima svoj razlog. — Ni dvoma — Benečani gredo za tem, da bi imeli v Dalmaciji in Hrvatski slabotnega soseda, s katerim bi imeli oni lahko opravilo. Tako računajo, ali bi se mogli zmotiti v tem računu. Venecija je sicer res vladarica morja, ali na kopnem so zdeva, da so morda ravno vsled konfiskacije te vesti postale še simptomatičneje in —: verjetneje. Dogodki na Ogrskem. Gibanje nemadjarskih narodnosti na Ogrskem. Srbska narodna stranka na Ogrskem je na 3. velikonočni praznik sklicala shod v Novi Sad. Na dnevnem redu so : Volitve za državni zbor- in 2. Določitev kandidatov. — Voditelj slovaške narodne stranke, Pavel Mudronj, je izdal —- kakor smo že sporočili — proglaej v katerem zahteva narodnostno jednakoprav-nost slovaškega jezika in demokratske ustavne reforme. Bivša slovaška poslanca 'rlodža in Skičak organizujeta ljudsko stranko, s katero pojdeta v boj izlasti v ta namen, da desavo-virata madjarsko katoliško stranko. Razžaljenje veličanstva ogrskega pravosodnega ministra. Dne 24. febr. t. 1. je sedanji ogrski minister za pravosodje Polonyi na nekem shodu napadal osebo vladarjevo, vsled česar se je proti njemu pričelo kazensko postopanje radi razžaljenja veličanstva. Te dni pa je državni pravdnik sporočil novemu ministru za pravosodje, da je ustavil kazensko postopanje proti njemu. Kolportaža dovoljena. Iz Budimpešte poročajo od 12. t m. : Danes je uradni list objavil dekret minister-stva, da je zopet dovoljena kolportaža časnikov. Program ministerstva Wekerle. Ogrski listi komentirajo seveda pi*o-gramni govor ministerskega predsednika dr.a Vekerle. ..Budapesti Hirlap" izvaja: Narod ima nalogo, da podpira vlado v njenih začasno prevzetih nalogah z ono vdanostjo, zvestobo in navdušenjem, s katero so vse stranke vsprejele progranmi govor dr.a Wekerle. Ta naloga tvori častno dolžnost vlade in naroda. „Egyetertes" piše: Najlepše na izjavah dr.a \Yekerle je bilo, da ni hotel absolutno ničesar olepšavati, in doeim je jasno apeliral na politično zrelost naroda, je s tem dosegel najglobokeji in najbolj simpatičen učinek. „Alkotmany" pravi: Mi beležimo s posebnim zadoščenjem izvajanja clr.a Wekerle, da stoji vlada na temelju zakona od leta 18<>7. Opozicij onalni „Az Ujsag" meni: Program dr.a VVekerle je popolnoma pravi in res je, da se ta program ne ujema povsem s programom nobene strank. Socijalno-demokratično glasilo „Nepszava" se v svoji presoji prograinnega govora dr.a \Vekerle bavi izključno z njegovo izjavo o volilni reformi ter obžaluje izlasti, da se v napovedi uvedbe splošne volilne jej noge nesigurne, ako niso podkovane zlatom. Največi vspeh bi mogli doseči Benečani s tem, da dobijo primorska mesta v svojo oblast. Naši mogočni vlastelini in velikaši bi se gotovo odtezali njihovi odurni oblasti. — Po tvoji sodbi — brat Pavel, — nam ne preostaje druzega, nego da stopimo ali na stran Dabišc, ali Ladislava. — Tako je Ivaniš ! Jedno ali drugo ! Mi igramo sedaj igro ljudij, katerim se varen temelj odmika iz-pod nog. Povsodi smo poskušali svojo srečo in povsodi smo obsedeli. Tako se nam je zgodile pri Dabiši. tako pri Ladislavu, tako pri Benečanih. Sami iz sebe ne moremo nič. Razcepljeni smo na stotine nesložnih strank in to je vir naši nesreči in nevolji. Prišel je za nas čas, da se moramo kakor utopljenec loviti tudi za sla-mico. Ako nam Benečani ponudijo svojo čeprav spletkarsko roko. posezimo po njej ! Oni nam jo nudijo le z drugim sklepom, mi pa jo prijemljemo zopet z drugim namenom. Bog ve, da-li nam ne pride dobro njihova pomoč, pa naj se je sedaj tudi bojimo ! Vse je v božji roki. Kocke padajo danes tako, jutri drugače — čas leti,*' zagata, ki smo prišli vanjo, postaja vedno tesneja — treba torej hitro misliti, hitro se odločiti. (Pride še.) pravi« ni jovdarjalo. da naj Ik> ista iskava proti admiralu Roždest venskemu. Pred tajna. sodišče ne bo pozvan le admiral in ves njegov štab. ampak tudi povelj ništvo torpedovke ..Bjedovi". na katerem se je izvršila kapitulacija. Bosi v Mandžuriji. Londonski rDailv Telegraph" poroča iz Tokija : Ničesar ni opaziti, da bi se Rusi umikali iz Mandžurije, marveč gradijo tamkaj na skrivnem utrdbe. V Harbinu gradijo sedaj nad 20 vojašnic ter nakupujejo železniških tračnic v velikem številu. Ruski vrlini poveljnik je baje rekel, da raje pokoplje tam svoje lastne kosti, nego bi se umaknil iz dežele. Povsodi se delajo priprave za stalno naseljevanje in vse ženske so prejele ukaz. da morajo zapustiti severno Mandžurijo. V svojih odnošajih do Kitajske je Rusija popolnoma na takozvani mrtvi točki. Nemški val ! P«m1 naslovom -Kine deutsehe Stimme aus dem Kiistenlande" je izšla nedavno v Inomostu knjižica, ki taji potrebo italijan-!*kt-iia vseučilišča v Avstriji, češ da Italijani v Avstriji riso zmožni, da bi razvili jed-notno. duševno dovelj visoko narodnostno življenje. Pisatelj omenjene knjižice zahteva, da s. v Trstu ustanovi nemška visoka šola. za slučaj, da dobe Italijani svojo fakulteto ali vseučilišče. Ta visoka šola naj bi imela nalogo, da služi nemštvu v krajih ob Adriji, ki so že sedaj mnogoštevilno naseljeni z Nemci ter zavarovati Nemcem dohod do morja. Ta brošura nam je v dokaz da so ti avstrijski Nemci res že patologična prikazen v svoji megalomaniji. Kar izgubili so popolnoma vsako mero in vsaki smisel za to. kar je prav in pravično. Za-se so postali naravnost požrešni v zahtevah. Njihov cinizem je postal brezobziren, nesramen, brutalen. Kaj hočete več ? Tam. kjer so v večini in imajo moč ne priznavajo drugorodnim manjšinam nikake pravice in nikake svobode za nacijonalni razvoj. Tam pa. kjer so drugi v večini in imajo drugorodci moč. zahtevajo Nemci iste pravice, isto svobodo in iste garancije za svoj mirodni razvoj, kakor jih imajo tam. kjer so doma ! Toda v zadnje čase je že njihova objestnost tako narastla. da se niti s tem ne zadovoljujejo več-, da bi bili. kjer so le gostje, enakopravni z domačim avtoh-tonnim prebivalstvom ampak hočejo biti tudi •— gospodarji. Kklatanten izgled za to nam daje gori navedena brošura. Italijani in Slovani smo v tej deželi avtohtonno prebivalstvo. Nemci pa so le priseljenci, maloštevilna kolonija. In vendar! Italjanom odreka brošura pravo do visoke šole. dočim nas Slovane, veliko večino prebivalstva v deželi, niti ne omenja, kar je gotovo še drastičneja oblika odrekanja — v isti hip pa zahteva visoko šolo v Trstu za — Nemce! Brezobraznost svojo pa tira do viška z utemeljevanjem te zahteve ! Pravi. Nemci so že sedaj mnogoštevilni ! Tako torej Število nemške kolonije mu zadošča v opra-vičenje zahteve po visoki Šoli ! Faktična mnoiroštevilnost domačega, avtolitomnega prebivalstva pa mu je »juantite nejjligeable. nekaj, na kar se niti ne treba ozirati. Par priseljenih Nemcev je okolnost, ki z vso težo pada na tehtnico, je odločilen argument za osnutje nemške visoke šole. Množica slovanskega in italijanskega prvobitnega prebivastva pa je tem nemškim — pravičnežem plevel, ki nič ne tehta! ! In morete si-li misliti veče ciničnosti, nego je v nadaljnem argumentu nemške brošure, češ; Nemci si morajo zagotoviti pot d<» morja! Kaj pa domače prebivalstvo, ki biva tu že od pradavnih časov : mari si , to ni pridobilo pravic ob tem morju ? ! Re-; čena brošura nam zopet razkriva v vsej jas-i nosti tendenco sedanje nemške propagande :j jutri na Velikonočno nedeljo zaprte vse to-prodirati hočejo v tujo last. a dosedanjega j bakarne, se bo list ..Edinost" prodajal na lastnika jednostavno deposedirati in pre- kolodvoru južne železnice (v atriju in na pe-gnati!! X« lo naravno bi bilo. ako bi vnovič pi- Drobne politične vesti. Venezuelski predsednik odstopil. Kakor poročajo iz New-Jorka. je predsednik venezuelske republike. Castro, odstopil. Predsedništvo prevzame sedaj pni podpredsednik (iomez. Glede imenovanja d j a k o v -skega škofa. Dunajska „Zeit" poroča iz Osjeka, da je deputacija djakovskega svećenstva. ki je šla v Rim. da prepreči imenovanje reškega Opata Martinca za škofa djakovskega. bila od papeža vsprejeta v avdijenci. Papeža je nagovoril župnik Pavič. Deputacija je prosila, naj bi bil škofom imenovan sedanji kapitularni vikar, posvečeni škof dr. Voršak. Cesarjevo potovanje v Prago. Iz Prage poročajo, da se v kratkem poda deputacija pražkega mestnega sveta, na čelu jej župan dr. Groš na Dunaj k cesaiju, da ga naprosi naj pride tudi v Prago o priliki, ko obišče Liberce in Gablonc. Hrvatski dijaki na kongresu v Milanu. Mednarodnega kongresa dijakov v Milanu, ki se bo vršil dne 21. t. m., se vdeleže tudi hrvatski dijaki zagrebškega vseučilišča. Dijaki predlože kongresu elaborat ..o avtonomiji vseučilišča". Proti povišanju poštnine. Genaralni shod gremija dunajskih trgovcev je soglasno sklenil resolucijo, v kateri odločno protestira proti nameravanemu povišanju poštnine od 10 na 12 st. Poslanika R a d o 1 i n i m B i-h o ur d odstopita. Povodom zaključka maroške konference je bilo odlikovanih več nemških uradnikov urada za vnanje stvari, le nemški poslanik v Parizu Radolin ni dobil nobenega odlikovanja. Iz tega sklepajo v di-plomatičnih krogih, da so dnevi kneza Rado-lina v Parizu že šteti. Tudi francoski poslanik v Berolinu Bihourd zapusti baje svoje mesto. Domače vesti. Naznanilo. Z ozirom na to. da bodo ronu). v tobakarni na kolodvoru sv. Andreja, ter pri vratarju »Narodnega doma". — Na »ali tisto znano apostroto na adreso naših j Velikonočni ponedeljek „Edinost", ne izide Italijanov. Ali čemu ? ! Nehvaležno delo je to. ako se hoče političnim sle]>ceiii govoriti o ]K»litičnih nevarnostih! Saj je gotovo, da IhmIo o prvi priliki zopet govorili o sorodnosti kulture in pomagali brusiti sekiro, ki se brusi za glavo slovanstva in... italijanstva v teh krajih ! liogovi so jih udarili s slepoto -ovra/tva proti Slovanom in za to ne vidijo germanskega vala. ki narašča Ik.»1 j in l>olj in pritiska na nas bolj in bolj ! Dogodki na Ruski Prvi ruski prestolni govor. Petrogajski listi poročajo, da prestolm-ga ter se bo po vseh tržaških tobakarnah prodajala >tevilka od nedelje. Uprava rEdinosti"1. Mestni svet tržaški. V četrtek je potekel rok za uložitev reklamarij proti zakonitosti mestnih občinskih volitev. Uložena je bila samo ena reklamacija, namreč dr.a Mih. Depangherja. o kateri smo poročali. V četrtek zvečer sta se sestali obe verifikacijski komisiji, ki sta sklenili predložiti mestnemu svetu, da potrdi vse volitve toliko iz mesta kolikor iz okolice. Kakor poročevalec za mestne volitve je bil izvoljen dr. Brocchi, za okolico pa dr. Perco. Seja mestnega sveta za verifikacijo volitev se bo vršila po praznikih, , . , - j , . -. , i o čemer sporoči mestni svet namestništvu. ki govora ob otvoritvi dume car ne bo cital v 1 . i i skliče čim prej mestni svet. da se konsti-ec v i. arskem | 1 J tuira. poslopja državne dume. man Selo. kamor bodo povabljeni državni poslanci. Gorki v Ameriki. I/. New-»Torka poročajo, da je bil Mak-siui tiorki tam navdušeno vsprejet. Nasproti časnikarjem se je izrazil, da ruski revolucijo-naiji ne bodo mirovali poprej, dokler ne bo uničen < azizeni in dokler ne postane Rusija republika. Admiral Roždestvenski pride pred sodišče. Kakor je zvedela ..Peterburgskaja kazeta", se po Velikinoči prične sodna pre- Narodni dobrotnik. I>ne 3. t. ni. je umrl v Zagrebu veliki župan v pokoju. Julij Bubanovič, v visoki starosti 80 let. Pokojnik je bil v Zagrebu znan in spoštovan kakor rodoljub starega kroja. Ko je prišel Khuen za bana. stopil je Bubanovič v pokoj, ker ni hotel služiti temu banu. V narodne svrhe je Bubanovič zapustil nad 50.000 kron, od teli največ „Matici Hrvatski«. Družbi sv. Cirila in Metodija za Istro je zapustil 1000 kron. dijaškemu pomožnemu društvu v Pazinu pa 400 K. Nemška nesramnost. Pod tem naslovom čitamo v „Slovenskem Narodu" : ,.Za novo državno železaico se bo rabilo obilo uradnikov. Ker bo tekla proga večinoma po slovenskih deželah, smemo na vsak način zahtevati, da dobimo na to železnico slovenske ali vsaj slovanske uradnike. Ker bi slovenskih uradnikov gotovo ne bilo možno dobiti zadostno število, da bi zasedli vsa mesta v slovenskih pokrajinah, poslal je g. Iva n Vrhovnik, župnik trnovske župnije v Ljubljani, v češke liste oklic na Cehe, naj bi se ti pobrigali za novo železnico in zaprosili za uradniška mesta, da jih ne zasedejo Nemci. Nemško časopisje vse besno divja zaradi tega oklica vrlega narodnega slovenskega duhovnika in obljubuje, da naliujska ljudstvo, da tem „češkim usiljivcem" naredi obstanek tako zopern, da bodo primorani odriniti od tod. „Nemška kultura, število Nemcev in njihova davčna moč daje Nemcem pravico, da imajo odločilen vpliv na vse državne uredbe, zato je treba, da bo večina uradnikov na novi železnici Nemcev". Tako nemški listi. Na to odgovarjamo : v slovenskih deželah bodo nastavljeni slovenski uradniki. Ako pa pridejo Nemci med nas, si znamo tudi mi pomagati na enak način, kakor Nemci, če ne še bolj. Slovan se priuči nemščine v par mesecih, dočim je Nemec trdoglavec, ki mu ne ubiješ v glavo z lepa kakega drugega jezika, nego je blažena nemščina. Skoda je pri tem le, da so naši ljudje premahki napram nemškim usi-ljencem in da se skušajo ravnati tako. kakor je Nemcem prav. Vsled tega imajo nemški uradniki, ki žive v naših deželah in od našega denarja, tolik greben in nemško časopisje je toliko nesramno, da si upa groziti s hujskanjem ljudi proti slovanskim uradnikom. Naj se Nemci ne sklicujejo na svojo kulturo, ki na vseh oglih kaže sramotne znake nemške podivjanosti in barbarizma. Naj se ne sklicujejo na število nemških glav, katerim stoji nasproti mnogo več slovanskega prebivalstva. Tudi nemška davčna moč ni tako velikanska, kakor se sploh govori. Pa če bi vse to bilo res, kar trde Nemci glede svoje kulture, števila in davčne moči, vendar še ni nikjer zapisano, da moramo imeti na slovenski zemlji nemške uradnike. Imeli bomo slovenske ali slovanske, pa naj si Nemci r a z b i j e j o glave". Ruski konzulat v Dubrovniku. „Naše Jedinstvo" javlja, da ustanovi Rusija radi trgovskih poslov v Dubrovniku svoj konzulat. Ne bodimo malenkostni. Prejeli smo : Starodavna navada je, da se ljudje po vaseh in po malih mestih opravljajo. To se dogaja širom naše zemlje in se to zlo ne da nikakor odpraviti. Moj namen pa ni, da bi tu analiziral malenkostne vaške in malomeščanske prepire ter da bi skušal obsojati, ali pa celo opravičevati iste. Govoriti hočem nekoliko o naših veliko-mestnih malenkostih. V Trstu, ki šteje dvesto-tisoč prebivalcev in ki ga prištevamo velikim mestom — nismo, z ozirom na malenkostne prepire, nič na boljšem od kake veče vasi, ali kakega malega mesta ! Tudi tu se „bratski" obiramo in po možnosti smešimo eden drugega, mesto da bi bili složni ter da bi v slogi odbijali napade svojih sovražnikov. Zavist igra med nami precej veliko vlogo. Ako vidimo, da si je kedo izmed nas kaj opomogel. začenjamo takoj stikati po sredstvih, ki so srečnežu pomogla do boljšega stanja. Žal, da se mi v take namene oziramo le po ljudeh, ki pripadajo našemu narodu, dočim smo povsem indiferentni za drugorodce, in to tudi ako smo prepričani, da so si ti zadnji opomogli z nepoštenimi sredstvi — ali celo v našo škodo ! Mi rešetamo vsako besedo, in često vstvarjamo iz muhe konja — samo da moremo škoditi eden drugemu ! Za eno samo in povsem nedolžno besedo se grdo gledamo leta in leta in si za najmalenkostnejše otročarije napovedujemo — boj ! Da bi se vse to dogajalo le med bolj priprostim delom našega ljudstva, bi to ne bilo posebne važnosti, ker manje inteligenten človek ne more pojmiti o škodi, ki jo trpi stvar vsled takih ničevih, malenkostnih sporov. Kar nas navdaja z bojaznijo za bodočnost našo. je to, da opazujemo tudi med bolj inteligentnimi sloji to isto rak-rano — nesloge. Moje skromno menenje je, da bi mi vsi prav lahko opustih malenkosta sovražtva do oseb in do stvari in bi se bolj brigali za skupne naše narodne interese. Ako storimo tako, pokažemo, da smo res velikomeščani, da smo ljudje, ki puščajo otročarije otrokom, a sami se bavijo le z resnimi, za sebe in za narod koristnimi stvarmi. Storimo vsi tako in gotov sem, da se naša narodna stvar povzdigne do one veličine, do katere mora dospeti prej ali slej ! Iredentistiške razglednice. Tukajšnji uradni list poroča: C. k. deželno kakor tiskovno sodišče v Trstu je odlokom od .>. aprila 1906 zabranilo širenje ilustrovanih razglednic, ki kažejo poluotok Italijo z železniško mrežo italijanskih (V!) krajev, pripadajo čili Avstriji in z alegorično sliko, ki predstavlja ženo in objema Istro in Dalmacijo. Kolavdacija železniških del med Pod-melcem in Bukovim na Goriškem se je izvršila dne 4. t. m. Dela v bukovskem predoru bodo končana tekom 8 ali 10 tednov. C. in kr. eskadra je dne 11. t. m. <>đ-plula v Haifo. Na krovu je vse zdravo. Velikonočne procesije se vrše danes« zvečer po nastopnem redu : ob G. uri v župni cerkvi Novega sv. Antona, ob 6. in pol v baziliki sv. Justa, ob 7. uri v župni cerkvi Skrega sv. Antona. V drugih mestnih župnih cerkvah bodo procesije v nedeljo zjutraj. Samomor vojaka. V četrtek v jutro vstrelil se je v domobranski vojašnici v Puli. narednik 12. stotnije tamošnjega 5. domobr. pešpolka. V e k o s 1 a v Bizjak, doma v Lokavcu pri Ajdovščini. — Vzrok samomora ni nikomur znan, pač pa sumijo, da ga je dovela do tega koraka — nesrečna ljubezen. Pokojnik je bil v 25. letu svoje dobe. Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 9. aprila 1906. je prišlo v Opatijo 15.974 oseb. Od <>. do 9. aprila 1906, je priraslo 595 oseb. Dne 9. aprila je bilo navzočih 2826 oseb. Knežji gostje v Opatiji. Včeraj jc dospel v Opatijo knez Holienzollern z otroci in spremstvom. Romunski kralj Karol pride tjakaj baje 25. t. m. Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje »pravila novega društva „Hades". ki se bo bavilo s preisk jvanjem kraških jam. Prve šparglje so te dni prodajali v Gorici po 4 krone kilogram. Tobačna trafika v ulici S. Giacomo je oddati potom javne konkurence. Pismene ponudbe je odposlati finančnemu inspektoratu v Trstu do 3. maja t. 1. Za prezentacijo meničnih protestov. Pravosodni minister je v sporazumljenju z ministrom za trgovino z ukazom od 4. t. m. odredil, da je menične proteste v Trstu prezentirati v času od 9. do 12. ure dopoludne in od 4. do 7. ure popoludne. Bogat lov sardel. A" minolih dneh so ribiči v Rovinju ulovili 75.000 sardel. ki so jih večinoma odposlali v istrsko tovarno kon-serv v Savudrijo. (Salvore). Obljubljena velikonočna izdaja ..Dolenjca" izide najbrže še le prihodnji teden. Do sklepa razsodbe med členoma konsorcija prevzame podpisani poleg izdaje in odgov. uredništva tudi upravništvo in vse na list nanašajoče se stvari. „Dolenjec" bo vkljub temu zadanemu in neljubemu prekinjenju skoraj gotovo definitivno dalje izhajal. Več o tej naše tužne razmere na Kranjskem značilni zadevi na drugem mestu. Franjo Pir c, izdajatelj in odgovorni urednik ..Dolenjca". Gnjat za velikonočne praznike si je jako v ceno in na poseben način poskrbela neka. žal. nepoznana gospa. 31-letni kmetovalec .Matej Grišonič. doma iz Kopra, je predvčerajšnjim, okolu 7. ure zvečer penudil neki nepoznani gospej na prodaj gnjat. Gospa si je ogledala ponujeno gnjat in. ko sta se dogovorila glede cene po kilogramu, sta šla v prodajalnico jestvin gospoda Petra Chiarut-tini. da tam stehtata gnjat. Ko sta stehtala gnjat, se je Grišonič ustavil, da zmenja par besedij z gospodom Chiaruttinijem, lastnikom one prodajalnice. A ko je njiju pogovor končal in se je Grišonič ozrl po gospej, je ni več videl: bila je odšla z gnjatjo. ne da I »i jo bila plačala. Gnjat je bila vredna 7 kron. (Trišonić je dogodek prijavil na policiji. Neznani! Tereza C esnar, vratarica liiše št. 11 v ulici Miramare, je prijavila včeraj na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. da so neznani tatovi ukradli iz veže hiše, * kateri ona vratari, dve preprogi, vredni <»" kron. Vzgleden soprog. 54-letni Anton Mirk. stanujoči v ulici del Bosco, je bil prišel včeraj predpoludne domov popolnoma pijan. Pri-šedši domov je pa začel zmirjati in pretepati ženo. Ta je pa poslala po bolniške postre/.-nike gospoda Trevesa,. ki. so pijanč.ka. odredb v bolnišnico, kjer so ga >.aprli v opazovalnico za umobolne. Škrata i/i«l« dane- 1-",. (velikonočna) nologa prof. Lacroix. ki je svoj čas opazoval -t ika z mnogimi krasnimi. izvirnimi jkhIo- in proučaval tudi izbruh Mont Pelee-ja na ami in raznovrstno vsebino. Na pni strani otoku Martiimjue. podoba: ..Velikonočni piru hi", tu se vidi NAPOLJ 13. Pepelnast dež je popol-■ dipiomate iz Algecirasa. nove ogrske ministre itd., na podobi ..Kirmanjsko vprašanje", je ri> manj-ka cerkev j»okrita z orožniško ..pikel- noma ponehal. Nebo je jasno, solnce sije svetlo. Tudi prašni oblak, ki je doslej zakrival Vezuv, se je razpršil. Iz Napolja je da-haabo~*. w klkmm Ulir- vedm* t . ne> videti (»bris Vezuva. Po ulicah vlada na- - trn« rešuje. Tretja vet a podoba nam | vadno življenje. Vreme je krasno. Prebivalstvo i red»tavlja nove odrske ministre in bivšega •-lena <»trr>ke koalicije prevaljenega Bantfv-ja. ki di na tleh m« »to na minikrat" se bo dobival po tobakarnah že d a-u - > popolndne. P« -amečua številka stane H» •4<4ink. diha zopet svobodneje. Kmalo po 6. uri seje kralj Viktor Emauuel 11a neki torpedovki podal v Torre del <4reco in v Resino. Kraljica obiskuje z automobilom dobrodelne zavode in l»olnišnice. Ministra Sonnino in Salandra sta se ob 10. u^i vrnila v Rim. NAPOLJ 13. V Torre Annunziata so v vseh zavodih in delavnicah pričeli zopet delati. V več krajih se ljudstvo pomirjuje ter se vrača v svoja stanovanja. Kralj je ponovno izrazil svoje zadovoljstvo nad pogumom, ki so Kol*4*r 1» mmrn D*ne* T.burcj, Aof; pokazali vojaki in uradniki pri rešilnem delo-. mir; Jelača — Jutri: Veiikano^; Gestir»d: vanju. Yi<-». — Temperatura vč*r»j: ob t. uri popoludiie It** Okru«- — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo .Slovenska Lira" riredi -voj«* veselico dne 13. maja !?*<>*>. pri . M. Magdaleni spodnji na vrtu «Kon-•unega društva liu« Kolonkovcu). Toliko na ■ inje drnirim bratskim »Iruštvom. V slučaju slal»ega vremena bo veselica «lni pozneje, II. izkaz darovalcev za -Sokolski NAPOLJ 13. Profesor Matteucci, ki se nahaja v observatoriju na Vezuvu, je tudi danes brzojavno sporočil, da ponehuje bruhanje. NAPOLJ 1 ti. Glasom zadnjih poročil je noč- minola povsod mirno. Pepelnast dež ponehuje. V Torre Annunziata je reka lave šta-cijonarna. Prebivalstvo je mirno. A* Napolju je lepo vreme. NAPOLJ l t. Profesor Matteucci je br-zojavil z observatorija na Vezuvu : Po noči in danes predpoludne je delovanje Vezuva dom ' v, PrvaČini. l lrih <*>lja posestnik j znatno ponehalo. Električnega treskanja ni več iHmberg. N. N. I»ornberg. Vedela družba sliiatiPeSčen de> je slabeji. Ako je i -kikiriki" v <4on.i nabral g. Gleaič. J-; došla mi vest. da seje ustavila lava, ki se van trg. v (Gorici, odbor pev. in bral. 1)0m,ka proti Boscotrecase. resnična, tedaj za--tva v ^tandre/u. Kr. Ma/gon zasebnik v morem zatrditi. da se vulkan v dveh ali treh Joriei po 2 K. Saunik A: I>ekleva trg. v • •»rici. Rie^ner trg. v Gorici. Ant. Kutin c. učitelj, v Tolminu. P. Birsa gostilničar v _Trg. domu" v Gorici po 5 K. J. Rojic dneh pomiri. RIM 13. Danes zjutraj je bilo nebo zavito v tin rumen pepel. Temperatura je topla. NAPOL-F 13. Kralj je danes obiskal j na Gradišču dru tri obrok 7 K. Ant.; razne kraje, ki so trpeli vsled bruhanja Ve-mik p -s. IJilje. I\. I)oplihar pos. Zalošće | zuva. Kralj je ljudstvo tolažil. V kraljevi pavi obrok. Vatroslav Holz zastopnik banke lači je nastanjenih 4oo beguncev: preskrbelo Havne"". Iv. Glešič gost. v Gorici. Rihard jih je z obleko in hranijo se na kraljeve ' »rel učitelj v Višnjevku drugi obrok po 10 stroške. vron. Vesela družba pri Vinkotu v Prvačini j Sožalje Avstro-Ogrske. jI K. Vek. Spim k* dež. in drž. posl. 2»> K., DUNAJ 12. Avstro-ogrski poslanik na Zeniti.ina n. Furlanija v Prvačini K | italijanskem dvoru grof Lutzow je dobil na- Zenska j>odr. sv. C. M. v Prvačini prvi obrok ."><» K. V Alek-andriji in Kajiri (Egipet) na-• rale tamošnje \rle Prvačanke 2<»0 K. Hlagim darovateljem lepa hvala — ve-Alelujo. Stavbeni odsek. Čitalnica v Rojanu. Na korist usta-\ Ijajoči se „Čitalnici v Rojanu" bo dne t. ni. veselica v prostorih konsumnega -tva v Rojanu. Uprizorita se igri rI>ve in-Dobro došli ! Kdaj pojdete domov?14 predstavi bo ples. Začetek ob .">. uri po-■ Sudiie. Vstopnina na veselico in k plesu za -••spode HO stotink : za gospe in gospice > «-t. Ustanovni odbor. Razne vesti. Plače kapelnikov v Ameriki. Kapel- . Saforov. ki ni na posebnem svetovnem •-u dobiva letne plače 20.CMMJ dolarjev. mgartner je dobil kakor kapelnik ne\v-Kkega simfoničnega orkestra za Hi kon-tov 1dolarjev. Istotako so zahtevali •v<>doni gostovanja v Ameriki kapelnik Men- log. naj italijanski vladi povodom grozne katastrofe. ki jo je provzročilo bruhanje Vezuva. izra/i v imenu avstro-ogrske vlade naj-topleje sočutje. RIM 13. Avstro-ogrski poslanik grof Liitzow je prišel danes na konzulto (italijansko ministerstvo vnanjili stvari), da v imenu avstro-ogrske vlade izrazi sožalje in sočutje povodom katastrofe Vezuva. Ogrska. BUDIMPEŠTA 13. (Ogrski biro). rPester Llovd" piše : Brzojavka cesarja Viljema grofu Golucho\vskeinii je nov dokument intimnih odnošajer. ki obstojajo med nemškim cesarstvom in našo državo. Samo ob sebi je umevno, da je Avstro-Ogrska na maroški konferenci podpirala nemškega zaveznika : toda v celo posebni ulogi. ki jo je pri tem igral grof \Velsersheimb. se kaže vsa 011a intimnost obeli držav, ki se ne pokazuje v javnosti le od časa do časa. aiupak ki se ob danih prilikah pokaže kakor jedernato dejstvo. Topla zahvala nemškega cesarja avstro-ogrski _ II»erg iz Amsterdama. Fiedler iz Hamburga diplomaciji v maroškem vprašanju zamore na Schuch iz Draždan ogromne nagradeJ vsak nač^ obuditi le živahno zadoščenje. Veliki teden v cesarski palači. DUNAJ 13. Ceremonije velikega petka Štrajk poštnih uslužbencev v Parizu. P Ali IZ 13. Na več shodili, ki so se vršili včeraj, so pismonoše protestirali proti izjavam trgovinskega ministra ter proti sklepu zbornice ter so sklenili zapričeti štrajk. Vzlic temu je verojetno. da poj de mnogo štrajkov-cev zopet na delo. PAPIZ 13. Štrajk poštnih uslužbencev se razširja. Uslužbencem, ki raznašajo tiskovine, časnike in okrožnice, se je pridružilo 200 do 1400 pismonoš. Tudi druge kategorije uslužbencev hočejo štrajkati. Parižka poštna služba se pa vrši v redu, ker raznašajo tiskovine in časnike vojaki. PARIZ 13. Minister za javna dela je danes zjutraj odredil, da se ima zopet spo-polniti 30<» mest poštnih nižih uradnikov, ki štrajkaj o. Francoski senat. PARIZ 13. Senat je odobril trgovinsko in parobrodno pogodbo z Bolgarijo. Milanska razstava. MILAN 13. Radi izbruha Vezuva je razstavni odbor sklenil odložiti otvoritev razstave na 28. aprila. Turčija in Egipt. LONDON 13. (Reuterjev biro). Turški viši komisar v Egiptu je. kakor poroča -Daily Telegraph^ iz Kaira iz dobro obveščene strani, v neki avdijenci pri kedivu v imenu porte stavil vnovič zelo znatne 111 nepričakovane zahteve. Turška vlada zahteva za se pravico, da zamore zasesti kak kraj ali kako točko na poluotoku Sinaj, ne da bi za to vprašala egiptovsko vlado ter navaja v podkrepljenje svojih zahtev razne precedenčne slučaje. Porta zahteva dalje, da naj bo severna meja na poluotoku Sinaj črta od Akabe do Sueca ter namerava zgraditi železnico do teh toček in z vztočnega brega sueškega kanala v E1 Ariš. Angležke oblastnije molče glede odgovora na omenjene zahteve, toda jasno je, da so odločno proti tem zahtevam. nemim otvori na veliko soboto Miha Vodo-U5IIIII/U pivec v Barkovljah (nad ProaeJko cesto, blizo &čuke), kjer bo točil svoje črno vino (42i> Sotrudnico in blagajničarko z majhno kavcijo, zmožno slotensiega in nem-kega jezika, išče J O k i č, izdajatelj časopisa Domari zdravnik" v Dekanih (Istra). Vstopiti more precej. 4:^3 Kraški teran I. vrste toči ,.< lostilna Tro^t' nad Rojansko cerkvijo. V nOIOm se sob* iu kuhinja v okolici. llaJCin Nizek najem. Naslov: Zganjarua Mate K u s t r i n, Rocol 549. U (Via Nuova St. 18) Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraSki teran. Priporoča se si. občinstvu Henik K o s i e. Gostilna „Alla Costanza Tujci v hotelu „Balkan". N? novo so došli dne 12.-13. aprila: Dr. Ivan Jankovič s soprogo, odvetnik, KOZJE (Štajersko); Dr. Josip Barle s sinom, notar. KOZJE (Štajersko) ; Ant. Stepič, posestnik. KOZJE (Štajersko) ; Zorka Giukča, kr. uradnica, BELIGRAD; Karol W. Pichler, trg,, DUNAJ ; Josip Schafter. trg. MAGANZO: Aleks. pL Fest. prof., BUDIMPEŠTA; Josip Fajdiga, trg., KAMNIK ; Gregor Terkovič. trg. P« »DKRAJ (Istra); Karol Ringger s s progo, trg., BOMBAV; Simon KmetŠ, potnik, LJUBLJANA ; Rihard Dolenc, ravnatelj, GRM ; Fani Baumgarten, zasebnica, VOKLABRUK; Anton Ho iek, trgovec, PRAGA; Petar Kolfii, uradnik, DUNAJ; Dr. A. Praiinsec, zdravnik, LJUBLJANA; Fran Hladnik, trg., LOGATEC: Josip Boucek, tovarnar, PRAGA. (ulica Barriera veechia štev. 5) Razprodaja lončevine in kuhinj-skn opreme. Zmerne cene. Franc Suc 4S4 D>*rkHo co • ena hi5a Da eno nadatr°pje z 8 r rutici Ot5 • prostori, vodo, plinom, na lepem kraju in lepim razgledom, saldo cena K 6000: druga nova enonadstropna hiša s 4 stanovanji po ' kuhinjo in 1 sobo, saldo cena K 5000; ena mala nova hišica s 4 prostori, vrtom, vodo, saldo cena K 2000; en lep stavbinski svet, 100 klf., obzidan in z železjem ograjen, z železnimi vratmi, vodnjakom, krasna lega, za dvorec pripraven, saldo cena K 2000. — Razven tega mnogo druzih novih in starih hiš in stavbišč. Naslov: Gostilna Trošt, (nad rojansko cerkvijo). 5 kvintalov časnikarskega papirja se takoj proda. Naslov pri „Edinosti"' lll*OI* G i o v. P 1 i s k a, Corso št. 13, izvrši vsa-Urdl koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Tovarna cementnih plošč ARISTIDE GUALCO TRST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih plošč vseh velikostij vrst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij. BI:i?o trpežno. — Brezkonkurenene eene. Na željo se stavijo v delo plošče solidno iu po ceui od izurjenih lastnih delavcev. FILIP IVANIŠEVIĆ _ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omižu v ulici Torre bi&noa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AirAdria4 ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati,, ulica Zudeeche št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste r MALI OGLASI. iuoga ameriška jrlasbena podjetja in zavodi ropadajo ravno radi tega. ker so prisiljeni tćati ogromne nagrade, ki jih zahtevajo kalni k i na slasn. Nov avtomobil. Avtomobil na par, ki prevozi 2«»<» kilometrov na uro. je najno-1 , , , t , i -, , . i • DUNAJ 13. Cesar \ ilieni ie odposlal • «l*'lo. Ta avtomobil |e podol»eii ladjici. ^ , - r i i i^t.; ministru vnanjili stvari grofu Golucho-uskemu ko { >nii>limo. da na>i hrzovlaki >ozijo <»0 ° I nastopno brzojavko: \ trenotku. ko z dovo- st> se v dvorni cerkvi po navadnem slovesnem običaju vršile v prisotnosti cesarja, nadvojvod in dvora. Cesar Viljem in Goluchowski. • kilometrov na uro. si lahko predočimo !ikan>ko brzino tega novega avtomobila. Otvoritev milanske razstave odložena. Iz Milana javljajo : Vsled katastrote '-zuva je kralj izrazil željo, naj se otvoritev lanske razstave odloži. < otvoritev se bo vrla najbrže dne ^H. t. m. ljenjem Vašega milostljivega vladarja pošiljam grofu \\ elsersheimbu veliki križ reda rudećega orla. v zalivalo za njegova vspešna prizadevanja v Algecirasu. moram tudi Vam izreči na j prisrčne) o zahvalo za Vašo neoma-jano podporo mojih zastopnikov. Lep čin zvestega zaveznika! Vi ste se pokazal kakor ^ . . brilanten sekundant na menzuri in zamorete orzojflvn© VOSII« v enakem slučaju biti gotov enake usluge IZBRUH VEZUVA. tudi od moje strani. Viljem I. R. Bruhanje Vezuva ponehalo. Zabavna vožnja parnika ..Bohemia . HI M 12. Neprenehoma prihajajo darovi SIRAKUZA 17. Llovdov parnik „Bo- obrin. bank in privatnih oseb za prebi- heiuia" je na svoji srednjemorski zabavni istvo. prizadeto po katastrofi Vezuva. List vožnji dospel semkaj. Na krovu ladije je vse - t ribuna** svetuje vladi, naj najme izredno zdravo. .sojilo v znesku 5o do umi milijonov lir po Državni finančni minister Burian. ijizkih (»brestih. UNAJ 13. Dr/avni finančni minister PARIZ 12. Učni minister je odposlal v baron Burian se je sinoči s soprogo podal v talij v znanstvene svrhe glasovitega vulka- Opatijo. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastuotiskane besede se računajo enkrat L ve, Najmanjša pristojbina 40 stotink. . - Plača se takoj. - I Prva slovenska zaloga pob™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! Uieln -volio rePa 8 Kranjske, je v vseh let-IVIolU &Cl|f? nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) - i O 11 O 1 O " Qu0.i0"0"0"0"0"0' o IT Tovarna pohištva ^Heksander £cvi JHinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ' ZALOGA: PIAZZA R0SHR10 (Šolsko poslopje). Gene, da •• ni bati nobene konkurenoa. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po sKoo«aoatc! posebnih načrtih. *>ccccccccc: Ilaatrovu eeaik brezplačno ln frank* lOliOHOllOHOil OHOIIOI lOIIPilOI Veletrgovina Luigi Trevisan, Trat razpošilja kavo, riž, olje eOBlSKA LJUDSKA POSOJILNICA i vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici I Gosposka ulica hšt. 7.. II. nadstr. ▼ lastni hllt ClinorSnr j"e najbolie voščilo za čevlje. Prašajte oujjtsriur po njem v vseh prodajalnicah. Tovarna V. P i p p a n — Trst — ul. Carpison št. 2. 236) CnetSIna ~stadt Laibach" (ulica Giulia št. 15) UUollllla. Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) Najlepši velikonočni izlet ^tf5" jamo ki bo na Velikonočni ponedeljek popoludne od 4—7 ure sijajno razsvetljena. 4l9 Restavracija in kavarna £Tlik;e nočne praznike, kjer se bodo tpčilo izvrstno belo vipavsko, Orno istrsko, kakor tudi,pristni kraški teran Priporoča se slav. občinstvu A. Ž g u r, sv. Ivan pri Trstu. 427 Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. ,1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 41/,0/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po V»°/c» varščino ali zastavo in na menice po 6 °/o Glavni deleži koncem leta 5V»°/o- Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov 17S1 z deleži K = 113 :^2. — Hranilne vloge 1,554.989.13. — P o a o j i 1 m 1,570.810.39. — Vrednost hiš 110.675.— (v resnici eo vredne — Rezervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon ste v. 79. * Trgovsko-obrtna zadruga v Jrstu Via 8. Francesco dv Assisi št. 2,1, n. Podpisana se časti javiti slavnem« občinstvu, da posluje od 17. aprila t. 1. naprej v prostorih, kjer je bila svoječasno „Tržaška posojilnica in Hranilnica 4. Trgovsko - obrtna zadruga sprejema hranilne vlop*' orl vsakogar, tudi če ni elan. in je obrestuje po' 4VI« daje posojila proti mesečnim odplačilom po K 2 Od vsakih K 100, tako. da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. malju polastila se dajejo t uram med uradnim urami. Ki so: od delamitih od 9. do 12. dopoi. in od 3. do 5- popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trštu re"istrinann zadruga s neomejenim jamstvom. O O O O o o o o o o o o o o David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. Nova prodajalnica klobukov 5 kron in VeČ zaslužka na dan !|Gostilna ,Secessi©si! —— ■ ~ — _ , , , , i. i. t .i , __. : ulica, uom, rioisetti štev. o. Iščejo se osebe obeh spolov, k\ bi pletle n i naših stro"i ;>rirost hitro delo v* leto doma — Ni treba zn tti n čes v^enost škodi nič in blago prodamo mi. ncmKaaaKBaBB — Družba pletilnih strojev za domače delavce — & Go. 5. Velik izbcr klobukov, lastne delavnice, razno vrstnih kap za ir.oške in ženske. ===== Brez konkurenčne cene ?ranceseo Slovitiscky železninar TRST — ulica Torrente 45 — TRST 3zbera železiine za stavbinsko uporabo. SPETUALITKTA : ledeniee lastnega izdelka, štedilna ognjišča in železne peči. Zaloia m- m iiozeistil Tin. špirita in littri&f in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via đeir Acq ue stv. 6. faaspron EaffeCeitiale,-. Velik iKK>r francoskega šampanjca, proećih desertnih Italijan!-tih in av8tro-Oirrnkin vin Bordeaux, Bu- J gunder renskih vin, Moaella in Chianti. — Run , konjak, razna žganja ter powhni pristni tropmove<-elivovfc in brinjevec — Izdelki 1. vrste, došli * dotičnih krajev Vsaka naročba se takoj izvrši. Ha. -poiilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo ii franko. — Razp-odaja o^pol litra naprej. Thomas H. Whitticl PRAGA, Pet rake namesti 7-156 — TBST, ali o a Camp&nllo 13*15 a Vsi pozor! WV Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, M „MALI OGLASI" v „Edinosti"-^ Vsak dan sveža jajca kakor tudi prve Trst« štajerake perutnine iu divjačine 3(nmar xrst,ii fcUe ^e 20 Fsipisafli priporoča si. občinstm stojo zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se ▼ ulici Torre biaaca it. 45 in gostilne al. Romagnt it A in nI Giulia it. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste £ate |it»lk trgovec z vinom. Hl Josip Ziponfčmi • • • • r w • • • • Izbor drog, barv. čopiče v, pokoatl pvfkmoT, fin. mile. — Zaloga minerala« vod«, ▼oaka xa parkete, na mrzlo pripravljenega ■trupa tamarindo, maHnovca Itd. itd. _ ^^^ _ i V rozn;mi trgovini izgotovljenili oblek V ulici Arcata Št. 1 se n;«li;»j;» za bližajoče se Velikonočne praznike velika partija obtoke za moške, dečke in otroke kakor tu
  • one nlloa Aroata 9, vogal ulice del jho v ^ GLAS. Y bofatej zaUfi irtBtn Em. Ehrenfreund (»rej Jeel) fllica HnoTa 24 (pritličje) daja nore in rabljeno pokiltro po konknranČnih Jriaški posojilnica in hranilnica raglatrovana zadruga z omejenim poroštvom. štev. m, I. M. — T R S T — Vlamtmi hiši. Telefon št. 95«. wmr Vbod po flavnih stopnicah, -mm ulo«e ipnijeme od kug«, trn tudi ni ud zadruge in jih obrestuj« f 4\. lave* od hrawkiih vlog plaćaj« savod mm. Vlaga se lahko po 1 krono daji mmo sadruinikom in sioer na uknjiibo po 5*/,*/«, ne aienjice po •'/„ ne stave po j ^ ure: od t—12 dopoludn« in od S.—4. popoludne. * m ob uradnih urah — Ob nedeljah in pimaatkih je arad upit areieae varaeetee ealles m shramb« vrednesSalh papirjev, listin itd. -— p«tae krtsilaUsl raćma I1I.004. -rarrg- izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) mz= piiro =z v sodfieicih in v boteljkah, kakor tudi — kvasa = iS tovarne Bratov Reiningh&uo Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattonijeve Qiesshubkr vedno sveže kisle vode po smernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via tfegii Artisti štev. 10. w »JdLAVUA" sprejema zavarovanja fle-tivijeoja po najrazuovramejfeih pod tako ugodnimi pogoji, ko aobeaa druga savaroTalnica. Zlssti Je ngedee zavarovanje aa doživetje ■a sssrt s zmaajiujoćissi SS vplafilL Tak Vaa ime pe preteka petih 1« „Slavij a" r mieiii BTimaiia kuti f Pran — Brani fut 31,865.386 88 K, izplačane mmrn: 82,737.159 57 K. p« Tmlikomti drmgm Ttmjcmum amrmnraimtem maše dršmrm u vmeskomi mloransko-narodno upravo. V LjstoljaRi, čeg&r pisarne so t lastni bančni hifii v Gospodskih ulicah 12 Z&varuje poslopja in premičnine pron | požarnim škodam po najnižjih cenab- I ^kode cenjuje takoj in najakutneje. jj Uživa najboljSi sloves, koder puetluje Dovoljuje iz čistega dobička iz*iatoe podpore v narodne in občnolc >riMtnn namene, cotc^osct^^