Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, št. 2, s. 221 - 314, Ljubljana 1976 UDK 712. 257:796. 93(497.12 - Krvavec). (043)=863 NAPOVEDOVANJE VPLIVOV NA NARAVNE SISTEME PRI NAČRTOVANJU SMUČIŠČ V GORSKEM SVETU Janez POGAČNIK Sinopsis Analiza je narejena na temelju inventarizacije prostora na območju Krvavca, v katero so zajete ekološke prvine prostora in družbenoekonomski dejavniki prosto- ra. Avtor je analiziral prostor v dveh smereh: a) kako je območje primerno za smučanje in b) katere ali kolikšne vplive na naravne sisteme lahko pričakujemo pri urejanju smučišč. Pri tem je izdelal model privlačnosti za smučišča, opisal naravne sisteme in vplive na: erozijo, vodni režim, snežne plazove, vegetacijo, gozdarstvo, žival- stvo in kulturno krajino. Privlačnost (primernost) in vse vplive je mogoče anali- zirati tako, da prekrijemo posamezne prostorske dejavnike na prozornih kartah. Avtor postavlja štiri stopnje primernosti površin za smučišča, njegove možne vplive pa izraža v treh stopnjah. Glede na to predlaga načelna izhodišča za uskla- jeno načrtovanje smučišč v gorskem svetu. Na primeru Krvavca, kot območju študije, pa analizira vplive na načrtovanih smučarskih progah in glede na to al- ternativno predlaga ureditev smučišč. PROGNOSIS OF IMPACTS OF SKI-FIELD PLANNING ON THE NATURAL ENVIRONMENT IN MOUNT AIN REGIONS Janez POGAČNIK Synopsis Following the land inventory of Krvavec area (Slovenia, YU), which included the ecological elementa of the landscape as well as social and eoonomical oharacte- ristios of the area, the analysis was made based on the above faots. The author analysed the area from two aspects: a) how the area is attraotive for skiing and b) what kind and what scope of impacts on natura! systems can be expeoted due to construction of ski-fields. He elaborated the model of attraotiveness for ski-fields, identified and descri- bed natural systems as well as the impaots upon them: erosion, water system, snow-slips, vegetation, wildlife, forestry and cultural landscape. The analysis of attractivenes and land vulnerability was made by using the overlay - teohnique with transparent maps oontaining .individual parameters. Author set up four le- vels of suitability for ski-fields and divided the expected impact levels into three categories. On the basis of these analyses he proposes new methodological appro- ach in planning of ski-fields in mountainous regions. Environmental impact analy- sis of planned ski runs is given for the study area of Krvavec as example and alternative solutions are suggested. 221 Prispelo: 14.12. 197_6 Avtorjev naslov: :inag. Janez POGAČNIK, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Kranj 64000 Kranj, Staneta Žagarja 27a Študija je skrajšana magistrska naloga, ki sem jo izdelal ob koncu podiplomske- ga študija urejanja in načrtovanja krajine na katedri za krajinsko arhitekturo in vrtnarstvo VTOZD agronomskega oddelka biotehniške fakultete v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju univ. prof. Dušanu OGRINU, ki me je usmerjal in mi pomagal pri študiju in delu. Zahvala velja tudi dr. Alojzu MA- RINČKU, dipl. inž. gozd. , ki je sodeloval pri ekoloških raziskavah in fitocenološ- kem kartiranju ter številnim strokovnim kolegom, ki so mi kakorkoli pomagali pri delu. Posebno se zahvaljujem kolektivu GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ, ki mi je z razumevanjem omogočilo podiplomski študij in delo ter mi pomagalo tudi v materialnem pogledu. 222 Živimo v času, ko vse bolj primanjkuje ustreznega prostora za razvoj različnih dejavnosti, zato postaja krajinsko načrtovanje vedno bolj potrebno. Naloga obrav- nava vsebinsko in metodološko področje krajinskega načrtovanja. Tovrstno načr­ tovanje je v bistvu tudi najbolj zanesljivo sredstvo varstva okolja, ker lahko pra- vočasno napove nevarne posledice razvoja in ga smotrno uravnava tako, da je za- gotovljena optimalna trajna raba prostora na naravnih osnovah. 223 l. UVOD Hkrati z naraščanjem števila prebivalstva in z vse hitrejšim razvojem tehnike, večanjem prostega časa, urbanizacije in mobilnosti nastajajo vse večje zahteve in potrebe po rekreacijskem prostoru. Za obstoječe in porajajoče se dejavnosti primanjkuje ustreznega prostora. Razvoj je nujno treba usklajevati, uravnavati in usmerjati na temelju strokovnih spoznanj in s primernimi metodami. Razvoj alpskega smučanja je v povojnem razdobju že povzročil vrsto konfliktov zaradi izrazito enostranskega načrtovanja te nove dejavnosti v gorskem svetu. Izbira smučišč postaja ekološki in prostorski problem. Do sedaj nismo dovolj upoštevali velike razčlenjenosti našega gorskega prostora, ki ima s turističnega vidika prednosti predvsem za poletni turizem, toda zelo o- mejene za zimski turizem, posebno za alpsko smučanje. Zaradi ekstremnih eko- loških razmer so tla in vegetacija zelo labilna in občutljiva za kakršnekoli pose- ge, Gorska območja so že močno erozijsko ogrožena. Izkušnje neposrednih alp- skih sosedov kažejo, da so obvezna krčenja gozdov in urejanje smučišč zelo neu- godno vplivala na vodni režim; pospešujejo in odpirajo nova žarišča erozije, mo- tijo življenjski prostor živalstva in slabo vplivajo na krajinsko sliko (20). Težka mehanizacija, ki jo uporabljamo pri pripravi smučišč, je povzročila precejšnjo škodo. Zaradi tega izginjajo pašniki in gozdovi, razširjajo pa se plazovi. Vse to vodi do degradacije krajinskega prostora in zmanjšuje možnosti za uskladeno rabo. Pri dosedanjem načrtovanju smučišč ni bilo upoštevano krajinsko načrtovanje na ekoloških osnovah. Gradimo le žičnice in "urejamo" smučarske proge, pri tem pa največkrat upoštevamo samo mnenja vrhunskih smučarjev. Ni poprejšnjega te- meljitega načrtovanja in ne storimo, kar bi bilo treba, za vzdrževanje krajine. Dosedanja zimska središča so bila urejena na krajih, ki so slabo dostopni, ima- jo preveč žičnic in so neusklajeno in pomanjkljivo dodatno opremljena (61). Najti je torej treba metodologijo po kateri bi na osnovi temeljite krajinske načr­ tovalske analize ugotavljali primernost površin za smučišča in vplive, ki jih uteg- ne imeti razvoj smučarskega sveta na naravne sisteme. Kot študijsko območje za ta namen je bil izbran Krvavec. Tu so že deloma urejena smučišča, kar omogo- ča preverjanje ekoloških zvez, vendar v taki obliki, da bo mogoče metodo upora- biti tudi na drugih območjih. Rezultati analiz naj bi omogočili neposredno načrto­ vanje smučišč, rabili pri preverjanju izdelanih načrtov in izbiri različnih rešitev. Podatki in rezultati v uporabni, pregledni kartografski obliki naj bi pomagali uve- ljavljati spoznanja o premalo priznanih posrednih in neposrednih izgubah v prosto- ru. 2. OPREDELITEV PROBLEMA Dosedanji razvoj zimskega turizma kaže, da bo v prihodnje potrebno več kot do- sedaj vlagati v izdelavo in ureditev smučarskih prog, predvsem za alpsko pa tu- di za turno smučanje in urejanje poti za hojo na smučeh. Smučanje postaja usmer- 224 jena dejavnost v prosti naravi, ki krepi zdravje, telesne in duševne sposobnosti, zato je treba zagotoviti dovolj ustreznih smučišč. Večanje prostega časa, zviša- na življenska raven., povečana mobilnost pa tudi neprimerno okolje v urbanizira- nih območjih povečujejo potrebe po prostoru, ki je uporaben v prostem času tudi v zimskem obdobju. Dopust pozimi postaja redna praksa in ne več izjema. Če omenim materialne možnosti, naj ob tem posebej poudarim izredno povečano ka- kovost opreme v zadnjem desetletju, boljšo telesno pripravljenost smučarjev in večje možnosti za intenzivnejše učenje smučanja tam, kjer so žičnice. Narašča­ joče potrebe in zahteve množične rekreacije ogrožajo krajinski prostor. Ker se množični turizem pa tudi zimski, vedno razvija v krajini večje vrednosti, je ne- sporna domneva, da je zimski turizem odvisen od ohranjenih krajinskih kvalitet. Ista območja pa so pomembna tudi za poletni turizem. To pomeni, da je treba varovati naravno celoto. Agrarna izraba se vse bolj zmanjšuje v gorskem svetu in tako še povečuje problem vzdrževanja kulturne krajine. Posledica posegov, ki niso skrbno načrtovani je precejšnje krajinsko razvredno- tenje in ekološko poslabšanje. Prevelike obremenitve lahko povzročijo tolikšno uničenje naravnih sistemov, da le-teh ni več mogoče obnoviti. Zato se je pri na- črtovanju in urejanju smučišč treba preusmeriti od sedaj pretežno tehnično-eko­ nomskih rešitev v načrtovanje, ki išče celostne rešitve; to pomeni, da je treba predvideti tolikšno turistično-gostinsko izrabo, da jo naravni sistemi še prenese- jo brez večjih poškodb ali celo uničenj. Potrebna je torej ustrezna krajinska a- naliza, ki temelji na zbranih podatkih o določenem prostoru. Z ustrezno analizo prostora lahko vnaprej pokažemo, kje so površine najbolj privlačne za smučanje, hkrati pa tudi to, kako utegne ureditev smučišč vplivati na naravne sisteme. S tem ne bodo razvrednotene kakovost krajine, pokazale se bodo sporne točke, mo- goče bo uskladiti to, kar je nujno in postalo bo jasno, kdaj se bo treba odpove- dati razvoju. V svetu in še posebno pri nas so možnosti za razvoj zimskega turizma prostor- sko zelo majhne. Geološka in tektonska zgradba naših Alp le na nekaterih mestih kaže primerno velik smučarski potencial, sicer pa so površine le delno uporabne in prenesejo manjše zmogljivosti - predvsem za dnevne potrebe bližnjih mest. Le načrtno delo pri proučevanju pogojev, ki so potrebni za razvoj zimskega turizma v gorskem svetu in z upoštevanjem vseh dejavnikov, ki utegnejo vplivati na pred- videno razvojno pot, zagotavlja trajni uspeh. Naj navedemo nekaj ugotovitev in spoznanj alpskih narodov. Skupni interesi zahtevajo popolno nedeljivost smučišč in funkcionalne rasti smučarskih središč, Razvoj gorskega in visokogorskega tu- rizma ima vsesplošen gospodarski pomen. Deagrarizacija in razseljevanje se u- blažita, ponekod se prebivalstvo celo priseljuje, spreminja se struktura naselij in kmetijske proizvodnje, povečuje pa kupna moč prebivalcev območja. K temu pripomorejo določila državne usmeritve finančnih sredstev ter prioritetno usmer- janje povezanih programov, sistem cen turističnih storitev in delovanje osnovnih turističnih središč skozi vse leto. Kompleksne ekonomske in tehnične rešitve so možne le, če dobro poznamo ves prostor. Pri tem je usklajenost elementov zim- skega športnega središča pomembnejša od kakovosti samega središča. Glavna vsebina zimskega turizma je alpsko smučanje. Po podatkih (30) je v Slo- veniji skupno 195 žičnic, tri nihalne kabinske žičnice, štiri krožne žičnice, ki 225 prepeljejo okoli 70. 000 ljudi na uro, kar zadostuje le za 25 - 27. 000 smučarjev, če se sočasno smučajo enakomerno na vseh smučiščih. Po podatkih Smučarske zveze Slovenije pa je v Sloveniji okoli 150,000 smučarjev; z letnim prirastkom od 5 do 9%. Tako bomo letno pridobili 7. 500 - 13. 500 novih smučarjev, kar po- meni, da moramo vsako leto urediti od 150 do 270 ha novih smučišč in postaviti od 17 do 20 novih žičnic. Prav tako lahko ugotavljamo močno ogroženost zaradi delovanja erozije v gorskem svetu, ki so jo povzročili posegi v dosedanjem gospodarjenju. Erozijske pojave ugotavljamo v Sloveniji na 44% celotne površine. Približno 20% je neposredno o- grožene površine, kjer je spiranje in odnašanje plodnih tal in preperin ter zasi- panje z jalovim materialom večje kot regeneracija tal (71). 7.e začeta, a prema- lo načrtna, dela pri urejanju smučilč samo povečajo te povriine, ogrožajo stoj- nost gozdnih sestojev, vplivajo na vodni režim, na prosto živeči živalski svet, snežne plazove itd. Kartografski podatki pri raziskavah na Tirolskem opozarjajo na razne izgube, pa tudi na to, da je uvajanje letnega smučanja spremenilo stan- je ledenikov (20). Podrobneje proučujejo vpliv smučišč na površinski odtok in ero- zijo. Znana so zapažanja o hitrem zmanjševanju števila divjadi (npr. gamsa) zara- di nemira, ki ga povzročajo smučarji. Temeljni namen naloge je, dobiti načrtovalski pripomoček za uravnavanje prihod- njega razvoja zimskega turizma v gorskem svetu. Glavne razvojne smeri si mo- ramo predstavljati kot celoto. Turiste privlači skladnost, edinstvenost ali prvo- bitna krajina, njeno podnebje ali kulturne dediščine (15). Zato mora biti smoter varovanje kakovosti prostora in vzdrževanje vseh naravnih sistemov na temelju samoohranitve. Naloga skuša pokazati metodo, kako· za določen namen zbrati po- datke o prostoru in glede na te podatke analizirati stopnje privlačnosti površine za smučanje, ter pokazati, kako je mogoče vnaprej napovedati stopnje vplivov na naravne sisteme. 3. METODA DELA 3. 1 Dosedanje raziskave in viri Z razvojem smučanja v povojnem obdobju se šele oblikuje načrtovanje smučišč. Razumljivo je, da o načrtovanju tega področja nimamo veliko lastnih izkušenj in proučevanj, vnaprejšnje podrobno prou6evanje vplivov na naravne sisteme pa je omejeno le na zelo splošne ocene. Med prve resnejle ltudije lahko štejemo prou- čevanje snežne odeje in reliefnih značilnosti dr. Jeršiča (17) in obširnejši opis smučarskih območij v Sloveniji Masterla (30) iz leta 1966 in 1967. V teh študijah so podane marsikatere usmeritve, ki so jih v dopolnjeni obliki uporabljali nepo- sredni načrtovalci ali usmerjevalci zimskega turizma. Leta 1970 je bila izdelana študija "Zimski turizem v Sloveniji" (61), katere namen je bil podati temelj za dolgoročno politiko razvoja. Študija obravnava območja, ki imajo glede svojih na- ravnih in drugih pogojev največ možnosti za razvoj zimskega turizma v Sloveniji. 226 Iz teh izhodišč so nastale študije posameznih območij (58, 59, 60), katerih na- men je bil strokovno kritično izvrednotiti sedanje stanje in na temelju nadaljnjih raziskav ugotoviti optimalno družbeno in ekonomsko utemeljene možnosti za raz- voj turizma in rekreacije. Žač pa avtorji tovrstnih študij še vedno samo prouču­ jejo potencialna smučišča glede na funkcionalno tehnične in ekonomske rešitve. Podobno je stanje pri izdelavi urbanistične dokumentacije (43, 57), kjer so smu- čišča in objekti navadno dokumentirani le s situacijskimi prikazi tras smučarskih prog ali objektov na nepopolnih topografskih kartah brez analitičnih in sintetič- nih prostorskih podatkov in niti nimajo in ne zahtevajo ustreznih projektno tehnič­ nih rešitev. Novejši elaborat o Vršiču (66) npr. že podrobno prikazuje naravne danosti obstoječih razmer v prostoru (opisani so: erozija, snežni plazovi, vege- tacija, tla in nekateri družbenoekonomski dejavniki), ne daje ustreznega pomena načrtovanju smučarskih prog in objektov ter naravovarstvenim in krajinskim vred- notam. Pintarjev prispevek (42) daje posebej poudarek bolj stvarni oceni smučišč in ugotavlja, da je potrebno preventivno varstvo zemljišč. Z metodološkega sta- lišča je posredno zanimiva problematika in to naravovarstvena valorizacija prosto- ra (68, 70) kakor tudi ocena možnih vpl~vov pri predvidevanju večjih lokacij za naftno industrijo v Sloveniji (69). Pri oblikovanju metodologije smo uporabili gradivo podiplomskih predavanj (38, 53, 64), še posebno pa spoznanja nekaterih tujih avtorjev. Le-ti obravnavajo smu- čanje samo izjemoma, več se ukvarjajo z naravnimi vrednotami in naravnimi mož- nostmi za razvoj posameznih dejavnosti (32, 33) ter nekaterimi vrstami vplivov, ki jih bo imel razvoj rekreacije. Izločajo ekološke krajinske enote in obravnavajo definirane stopnje resnosti vplivov glede na gradnje, stabilnost pobočij, erozijo in rekreacijo (55). Vsebinsko in idejno prispevajo k nalogi tudi številni krajši tuji prispevki, ki so neposredno povezani z načrtovanjem ali vrednotenjem smučišč in opisujejo njih posledice (1, 2, 6, 18, 26, 46, 48, 49, 62, 65) ali pa obravnavajo številne spe- cifičnosti krajinskega načrtovanja pri razvoju turizma (3, 4, 5, 12, 13, 19, 23, 24, 28, 29, 39, 44, 54, 56). 3. 2 Opis metode Osnovna metodologija temelji na interdisciplinarnih raziskavah in dognanjih, ki sem jih črpal iz literature. Način načrtovanja sem prikazal na temelju domnev, spoznanj in postavljenih zvez na študijskem objektu. Pregledal sem smučišča Velike planine, Vogla, Kanina, Kranjske gore, Vršiča, Zatrnika, Soriške planine, Starega vrha, Podljubelja, Pokljuke in Krvavca. Kot objekt za podrobnejše proučevanje sem izbral območje Krvavca na površini pri- bližno 360 ha. To je površina, kjer se je najprej začel množični zimski turizem v Sloveniji s postavitvijo dostopne žičnice. Dosedaj se je oblikovanje smučišč raz- širilo na dobro tretjino obravnavane površine. Na tej površini je mogoče opazova- ti vplive posegov v prostor. Ostale pa so še neprizadete površine, vendar so že 227 predvideni intenzivni posegi za razvoj zimskega in poletnega turizma. Obravnava- ne so tudi varovana območja in pomembne prvine kulturne krajine. Temelj metodologije so zbrani podatki o prostoru v opisni obliki ter v obliki kart* in tabel. Ker na tem področju še niso bile opravljene temeljne ekološke raziska- ve, sem v ta namen pripravil potrebne podatke (fitocenološko in pedološko karti- ranje - pri tem mi je pomagal Marinček L., SAZU Ljubljana). Zbrani podatki o prostoru so rabili za temeljno analizo stopnje privlačnosti površin za smučanje in napovedovanje vplivov na naravne sisteme. V ta namen sem opisal in definiral dejavnost smučanja in naravne sisteme z določenimi merili, ki sem jih v stop- njevanih spremenljivkah dejavnikov prostora povezal v model privlačnosti za smu- čanje ali v model občutljivosti (vplivov) na naravne sisteme. Vsako stopnjevano spremenljivko sem prikazal v tabeli in na transparentni karti, kjer so razvidne stopnje pomembnosti ali stopnje občutljivosti. Pri vsaki spremenljivki sem upora- bil različno smer šrafiranja, za stopnje pomembnosti ali stopnje občutljivosti pa različno gostoto črt. S prekrivanjem transparentnih kart in z matematičnim mo- delom sem določil stopnje primernosti površin za smučanje in podobno tudi stop- nje pomembnosti vpliva na naravne sisteme. Kot primer so v tem delu prikazane le priloge pri eroziji, razvidne pa so priloge tudi za zbirno karto vplivov. Za de- javnost "alpsko smučanje" sem določil in razvrstil površine, ki so za smučanje zelo primerne, primerne, delno primerne in neprimerne. Možne vplive na narav- ne sisteme sem pri proučevanju razdelil v tri stopnje: zelo pomemben, pomemben in delno pomemben vpliv. Vse vplive sem pokazal še na zbirni karti. Na temelju tako opravljene analize prostora sem podal izhodišča za načrtovanje smučišč, ana- lizo vplivov na okolje na območju Krvavca, ki bi nastali pri urejanju smučišč po predvidenih trasah sestavljenega urbanističnega načrta in izdelal nov predlog ure- ditve smučišč za obravnavano območje. Do podrobnosti je mogoče razbrati metodologijo iz vsebine naloge in zaporedja poglavij. Pri delu sem posvetil posebno pozornost krajinskemu načrtovanju, ka- terega namen je "uravnavanje med naravnimi potenciali ter ekonomskimi in teh- ničnimi zahtevami človeške družbe" (22). 4. INVENTARIZACIJA PROSTORA NA OBMOČJU KRVAVCA Šele inventarizacija prostora in temeljne raziskave prostora z izdelavo osnov o- mogočajo analizo prostora in prikazovanje rezultatov, ki lahko prispevajo k načr­ tovanju. Obravnavati in presoditi moramo dejavnike krajinske strukture tako kvali- tativno kot kvantitativno in v časovni povezavi. Podatki so zbrani za območje Kr- vavca in sicer tako, da jih je bilo mogoče uporabiti za oceno stopnje pomembno- sti površin za smučišča in za napovedovanje vplivov na naravne sisteme, ki jih bo imelo urejanje smučišč. * Vse karte je mogoče najti v izvirniku. 228 4. 1 Ekološki dejavniki Med ekološke dejavnike spadajo: relief, geološka podlaga, talni tipi, klima in hi- drološke razmere, vegetacija in živalstvo. 4, l. 1 Relief Območje Krvavca zajema najjužnejši del Kalškega grebena in je močno pomaknjen iz centralnega gorovja Kamniških Alp v Kranjsko-Mengeško ravnino. Oklepata ga dolini Kokre in Kamniške Bistrice. Najbolj severno in najvišjo lego ima Veliki Zvoh (1971, 5 m). Tega povezuje z vrhom Krvavca (1853 m) greben, ki se spuš- ča v južni smeri na sedlo v višini 1808, 8 m. Skrajno jugovzhodno najvišjo točko ima vrh Kržišče (1658 m). Območje je na severu, severovzhodu in severozahod- ni strani ostro omejeno s prepadastimi stenami. Na vseh drugih smereh se po- ložnejlia pobočja Krvavca in Kržišča spuščajo z bolj strmimi pobočji in ostrimi jarki v dolino Kamniške Bistrice, Kranjsko-Mengeške ravnine in Kokre. V sme- ri omenjenih ravnin je več prelomov, vmes pa so se kot osredki vrinili južni de- li gorovja, kjer so manjše ravnine ali manjše police, na katerih so se razvila naselja in osamljene kmetije. Najvišja je pri Sv. Ambrožu, na višini 1088 m. Pri reliefu sem podrobneje in ločeno prikazal: nadmorsko višino, nagib ter orien- tacijo in oblikovitost pobočij. Uporabljal sem karto v merilu 1 : 5000. 4. l. l. 1 Nadmorska višina Pobočja Velikega Zvoha in Krvavca se na zahodni strani spuščajo na dve ožji gravitacijski točki v Tiho dolino in na Gospinc. Višinske razlike so: l. gravitacija Veliki Zvoh-Tiha dolina 384,7 m Krvavec-Tiha dolina 266,2 m 2. gravitacija Veliki Zvoh-Gospinc 494,6 m Krvavec-Gospinc 376,1 m Pretežno južna pobočja Krvavca padajo od 1853 m v dolino Kriške planine (1470 m - 1520 m) proti jugozahodu pa v jarkasto pobočje (zajeto do 1250 m viš.ine), tako da so po tej strani možne višinske razlike v obravnavanem območju za ožje območje Kriške planine 333 m - 383 m (3. gravitacija), na jugozahodno stran pa do 630 m (4. gravitacija). V območje Kriške planine se stekajo tudi severna pobočja Kržiš- ča (1658 m) z višinsko razliko le 138 m do 188 m (5. gravitacija). Zahodno in jugozahodno pobočje Kržiliča se nagiba k planini Jezerca (1414, 5 m) z najvišjo možno višinsko razliko 243, 5 m (6. gravitacija). Višinski pasovi na 229 karti in prikazane površine v tabelarni obliki (tabela št. 1) pregledno podajo vi- šinsko razdelitev območja. Tabela št. 1: Višinska razporeditev površin Višinski pas Površina % od 1600 do 1971,5 m 121 ha 34 od 1300 do 1600 m 205 ha 56 od 1000 do 1300 m 36 ha 10 Skupaj 362 ha 100 4.1.1. 2 Strmina pobočij Nagib prikazujem v skupinah, ki označujejo stopnjo težavnosti smučarskih prog, ker ta delitev ustreza tudi vsem drugim zahtevam. Tabela št. 2: Razporeditev površin po nagibu Vrsta nagiba Površina % o - 5% 5 - 15% 42 ha 12 15 - 25% 45 ha 12 25 - 35% 58 ha 16 35 - 45% 77 ha 21 45 - 60% 80 ha 22 nad 60% 60 ha 17 Ostri prehodi so značilni le na meji območja. 4. l. l. 3 Orientacija pobočij Orientacija pobočij se počasi spremmJa. Prevladujejo zahodne in južne ekspozici- je s tem, da je v južno ekspozicijo zajeta približno tretjina površin, ki se pri- bližujejo povsem jugozahodni smeri. Tabela št. 3: Razporeditev površin glede na orientacijo pobočij Orientacija - severna - južna - zahodna - vzhodna Površina 30 ha 142 ha 180 ha 10 ha % razmerje 8 39 50 3 230 4. 1.1. 4 Oblikovitost pobočij Oblikovitost pobočij sem prikazal z mikroreliefom, ki ga je mogoče z določenimi merili odčitati iz topografske karte v merilu 1: 5000 in ga dopolniti z ustreznimi posnetki ali z obhodom neposredno po terenu. Pri tem razlikujemo tele kategori- je: l. Gladko pobočje, to je povsem raven teren ali zelo blago valovit svet. 2. Valovito pobočje: na dolžini 50. m prečno po pobočju le ena nepravilnost do višinske razlike med 3 m - 5 m ali dve nepravilnosti do 3 m višinske razlike, skalovitost do 5% površine. 3. Jarkast ali grebenast teren kaže hitro spreminjanje v prečni ali vzdolžni sme- ri. ali skalovitost po površini od 10% - 20%. 4. Globoki ozki jarki in ostri grebeni: imajo na širini 50 m prečno po pobočju 10 m - 15 m višinske razlike ali skalovitost po površini do 30% in do 1 m višin- ske razlike. 5. Vrtače in hrib6ki ali pa skalovitost do 50% z nad metrom višinske razlike. 6. Vse nepravilnosti zunaj teh meril (prepadne stene, globoki hudourniški ali erozijski jarki ipd. ). Nakazane nepravilnosti se v kategorijah združujejo, če nista oddaljeni več kot 40 m. Tabela št. 4: Pregled mikroreliefa Oblikovitost Pobočij Površina % razmerje 1. gladko pobočje 291 ha 81 2. valovito pobočje 37 ha 10 3. jarkast in grebenast svet 16 ha 4 4. močni jarki in ostri grebeni 12 ha 3 5. vrtače in hribčki 6 ha 2 6. druge nepravilnosti 4. l. 2 Geološka podlaga Podatki kažejo, da je vse območje iz dolomita in dolomitiziranega apnenca, zato je tudi reliefno precej enotno. Endogene in eksogene sile so povzročile premike zemeljskih mas. Tako so nastali številni prelomi ob robu območja zaradi prepe- revanja in spiranja pa tudi površinsko premikanje mas. Nastale so manjše vrta- če (in tudi morenski narivi), ki so značilne za zahodno pobočje Kržišča. Manjše kotanje so močno zaglinjene in spremenjene v trajne mlake. Take mlake najdemo na Jezercih in pri Domu na Krvavcu. Na splošno pa daje geološka podlaga zelo porozen material, zato je območje v glavnem brez vode (le manjii izvir na juž- 231 ni strani). Voda pride na dan v obliki večjih izvirov v nižjih prelomnih plasteh, kjer so tudi vodovodna zajetja. Pomembne so bočne preperine in delni vložki tem- nega apnenca, kjer so se lahko razvila nekoliko bolj globoka tla. Pestrejša geološka sestava pomembno vpliva za presojo drugih ekoloških dejavni- kov in je nepogrešljiv pripomoček pri analizi prostora. Geologija neposredno vpli- va na tvorbo tal, vegetacijo, živalstvo in človeško rabo. Skladi dolomita in dolo- mitiziranega apnenca so praviloma stabilni, morenski narivi so le pogojno stabil- ni. Drobnozrnati pobočni nanosi so izredno labilni, če niso utrjeni. V ožjem ob- močju ni skrilavcev ali werfenskih skladov, ki so labilni, 4. l. 3 Talni tipi V našem prostoru je geološka podlaga izrazito pomembna za nastanek tal, saj da- je tlom neorgansko materialno osnovo. Pri ugotavljanju geneze tal je nesporno, da se pojavljajo genetske serije tal (pedosekvence) na isti ali podobni geološki podlagi. To kaže, da matična podlaga nakazuje smer razvoja tal (64). Na obrav- navanem območju so poleg drugih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek tal najpo- membnejši: - geološka podlaga, - relief in gospodarjenje z rastlinsko odejo. Znana je vzajemna odvisnost talnih oblik in rastlinskih združb. Karte rastlinskih združb se s precejšnjo zakonitostjo ujemajo s pedološko karto in nasprotno. To ima pri kartiranju velik praktičen pomen. Zato smo hkrati s kartiranjem vegeta- cije ugotavljali talno obliko. Tla se pojavljajo v raznih oblikah rendzin na karbo- natni podlagi do slabo razvitih rjavih tal; na to je največ vplival relief. Zaradi mikroreliefa se oblika tal ponekod na manjših površinah zelo hitro spreminja. Za- to je enote mogoče določiti in omejiti le po prevladajoči obliki, bolj ali manj pa bi lahko govorili o kompleksih tal. Temeljne oblike so: l. Zelo plitva rendzina se približuje humusno karbonatnim tlem. 2. Plitve rendzine imajo profil AC. 3, Kompleks rendzin so enote, kjer so vse vrste rendzin mozaično pomešane. 4. Rjava rendzina se pojavlja pod travišči. 5. Rjava karbonatna tla so nastala predvsem na položnejših nagibih in vznožjih pobočij, kjer so se nabrale večje plasti preperin. 232 Tabela št. 5: Pregled talnih enot Zap. Površina % raz- št. Talne enote ha merje Globina Tekstura Obstojnost l. Zelo plitva 10 3 do 15 cm beli skelet, zelo labilna rendzina humus 2. Plitva 58 43 10-30 cm humus, pe- rendzina sek, skel. zelo labilna 3. Kompleks 72 20 15-40 cm humus, ilov- labilna rendzin nato pešč. 4. Rjava 46 13 20-40 humus, ilov- labilna do rendzina cm nato pešč. stabilna 5. Rjava tla 76 21 30-60 cm glinasto- stabilna pešč. - ilov. 4. l. 4 Klima in hidrologija Na območju Krvavca je značilna že alpska klima, vendar se čuti še sredozemski in celinski vpliv. Temeljne podatke meri postaja l. reda pri Domu na Krvavcu in postaja 2. reda pri zgornji postaji žičnice na Gospincu. Podatki so razvidni iz Urbanističnega načrta Krvavec (43). Podatki povedo, da moramo računati, zaradi vseh negativnih pojavov, ki vplivajo na pogoje smučanja (megla, veter, dnevi s padavinami), le največ na 120 dni s snežno odejo nad 10 cm, ali samo 100 dni s snežno odejo nad 30 cm, ko so vre- menske razmere primerne za smučanje. Te podatke moramo obravnavati ločeno in primerjati med smučišči. 4. l. 5 Vegetacija Pri razvoju vegetacijske odeje imajo najodločilnejšo vlogo pedološki in kli- matski dejavniki. Človek s svojo dejavnostjo (pašo, sečnjo in krčenjem gozda) je na območju Krvavca že zgodaj vplival na stanje in razvojne smeri vegetacije. Opisane so ekološke enote ali fitocenoze, ki nastopajo v določeni rastlinski sesta- vi in kažejo medsebojno genetsko povezanost in ekološke značilnosti. Napravljena je bila inventarizacija nastopajočih rastlin na posameznih ekoloških enotah, dolo- čene pa so bile tudi talne enote, kamenitost, ustaljenost in erodibilnost. Na ob- močju nastopajo tele fitocenoze: l. Adenostylo-Piceetum filicetosum - smrekov gozd na rjavih tleh, ki je nastal pod vplivom paše. Površinsko zavzema 17, O ha. 233 2. Adenostylo-Piceetum typicum - smrekov gozd na plitvih tleh, ki je nastal tudi pod vplivom pde. Površina je 37, O ha. 3. Adenostylo-Piceetum calamagrostidetosum variae - smrekov gozd po grebenih na zelo plitvih tleh. Površina 2, 5 ha. 4. Adenostylo-Fagetum asperuletosum - bukov gozd s primesjo smreke. Površi- na teh gozdov 16 ha. 5. Adenostylo-Fagetum homogynetosum - bukovi gozdovi na plitvih tleh, večjih nagibov. Površina je 56 ha. 6. Adenostylo-Fagetum, faza Picea-Abies-Helleborus niger - pdnik osvaja ponov- no gozd, ki je v različnih razvojnih oblikah. Površina 12 ha. 7. Rhodothamnio-Rhodendretum laricetosum - ruševje z macesni. Površina 16 ha. 8. Rhodothamnio-Rhodendretum mugetosum - rušje. Površina 29 ha. 9. Nardetum strictae - pašnik na položnih legah, kjer so se razvila najbolj glo- boka tla. Pašnik je brez visoke vegetacije, le ponekod se že zarašča z ruševjem. Ta podenota je označena z 9+; skupna površina je 33 ha. 10. Nardus stricta, Carex firma, Sesleria varia - pašnik na blago valovitem po- bočju. Površina 10 ha. 11. Carex ferruginea, Helleborus niger - pašnik na rjavi rendzini. Površina je 40 ha. 12. Sesleria varia,-Helleborus niger. Površina 1, 5 ha. 13. Sesleria varia - Helleborus niger - Picea excelsa. Površina 9 ha. 14. Seslerio-Sempervieretum. Ponekod se delno vrašča ruševje (do 30%) in so zato te podenote označene s 14+. Skupna površina 13 ha. 15. Nardus stricta -Pinus mugo. Površina 8 ha. 16. Carex ferruginea- Helleborus niger -Erica carnea -Rhododendron hirsutum. Nekaj površin pa osvaja ruševje že do 30% površine in so zato izločene kot pod- enota z oznako 16+. Kamenitost je do 5%. Površina 31 ha. 17. Nardus stricta. -Sesleria varia - Helleborus niger -Pinus mugo - pašnik v viš- jih in strmih legah zarasel do 50% z ruševjem. 18. Združba trave okoli živinskih staj. Površina 10 ha. Anlitzky navaja za Avstrijo, da je vegetacija pomemben kazalnik snežnih razmer, posebno v ekstremnih razmerah rasti. Trdi, da bodo rastišča z rjastim slečem (Rhododendron ferrugineum) imela največjo višino snega med 1 m - 5 m, čeprav bo na površinah Alectoria ochroleuca samo med O - 10 cm snega (meja pozebe sleča je -25° C in če ga veter odkrije, pozebe) (52). Loiseleurietum na gozdni meji ima tri tedne dalj časa si1eg kot isto rastišče na drevesni meji (35). Ta ugotovitev je pomembna zaradi ohranjevanja ali zniževa- nja gozdne meje. Prav tako navaja Seljak (51) pri proučevanju vegetacije Porezna, 234 npr. za fitocenozo Caricetum ferrugineae carniolicum, da jo najdemo zlasti tam, kjer sneg dolgo leži. Na izpostavljenih mestih, kjer sneg hitro skopni, nastopi zdruižba Seslerio-Semperviretum. Omeniti moramo pomembno soodvisnost med vegetacijo, tlemi in dejavnostjo v prostoru, zato moramo poznati smeri razvoja vegetacije (sukcesije), ki nam ra- bijo pri presoji vplivov na naravne sisteme. Glede na opisane razvojne oblike fi- tocenoz lahko sklepamo, da so na Krvavcu tele sukcesije (postavljene po posve- tovanju z L. Marinčkom in M. Zupančičem - Ljubljana, SAZU). 1. Sukcesija na plitvi rendzini Rhodothamnio-Rhodendretum laricetosum t Pinus mugo, Rhododendron hirsutum t Seslerio-Semperviretum 2. Sukcesija na rjavi rendzini ali slabo razvitih rjavih tleh Adenostylo-Piceetum typicum i Picea excelsa l Pinus mugo . f Rhododendron hirsutum Vaccinium vitis-idaea Juniperus sibirica Salix sp. EJca carnea-Vaccinium myrtillus .. ,.. _______ t s . . Carex ferruginea- Helleborus niger 3. Sukcesija na rjavih tleh Adenostylo-Piceetum filicetosum t Picea excelsa-Pinus mugo RhLdendron hirsutum Luzula sylvatica • l Picea excelsa Vaccinium myrtillus Luzula sylvatica f Vaccinium myrtillus t Vaccinium vitis idaea --•------------ Calluna vulgaris 1 Nardetum s. I. 235 4. Sukcesija na rjavih tleh Adenostylo-Fagetum asperuletosum t Fagus sylvatica, Picea excelsa, Vaccinium myrtillus ' Picea excelsa, Vacciniuro myrtillus, Luzula sylvatica t Vaccinium myrtillus, Vaccinium vitis-idaea t Nardetum s. l. Ko je Persoglio Ignac (41) raziskoval zgornjesavsko dolino, je razložil sukcesije rušja in vegetacije ob gozdni meji glede na ekspozicijo, strmino in geološko pod- lago. Njegove ugotovitve nam lahko rabijo za primerjalne analize vplivov pri po- seganju v vegetacijski pokrov v gorskem svetu. Povezava med tlemi in nekaterimi fitocenozami je prikazana v naslednjem pre- gledu: Osnovna talna oblika Zap. št. fitocenoze l. zelo plitva rendzina 3, 14 del in 8 del 2. plitva rendzina 2, 5, 7, 8 del, 12, 13 del, 14 del 3. kompleks rendzin 6, 13 del, 15, 16 in 17 4. rjava rendzina 10, 11 5. rjava tla 1, 4, 9 in 18 Rastlinska združba je bolj zaznavna spremenljivka okolja, kot tiste, ki jih lahko razčlenimo s podatki, ki so na voljo; zato sklepamo o dejavnikih okolja glede na rastline (32). 4. l. 6 Živalstvo Pri živalstvu lahko opišem le lovno divjad, o kateri obstajajo podatki, o drugem živalstvu pa so podatki pomanjkljivi. Na območju, ki ga obravnavam, stalno živi- jo gams, lisica, ruševec, srnjad, planinski zajec, belka, poljski zajec in kuna, občasno pa veliki petelin, muflon in gozdni jereb. Gams je poleg ruševca glavna divjad tega predela. Njegova številčnost močno ni- ha, pač glede na letni čas, klimatske razmere in življenjski ritem gamsa. Tro- pi so najštevilnejši prav v zimskem času, ko se umaknejo iz snežnih predelov Kokre in Kamniške Bistrice. Ocenjujejo, da živi na tem območju od 45 do 50 gamsov, vendar so se dosedaj že umaknili iz ožjega predela Krvavca. Na štirih stalnih rastiščih ruševca poje v spomladanskem času od 9 do 12 ruševcev. Srnjad naseljuje le najnižje ležeče predele ob robovih pašnikov. Ocenjujemo, da je tod od 12 do 15 srnjadi. Mufloni se pojavljajo poleti le občasno na območju Kržišča in to v tropu, v katerem je do 40 živali. 236 Druge vrste divjadi je na tako ozkem območju težko obravnavati in številčno pri- kazati, je pa del njihovega širšega biotopa, in se pridružujejo opisanim vrstam divjadi.· Možnosti za gojitev srnjadi, gamsa in velikega petelina so dobre, za ru- ševca prav dobre, za zajca pa komaj zadovoljive. 4, 2 Družbenoekonomski dejavniki 4. 2. 1 Sedanja raba prostora Na območju Krvavca so razvile tele pomembne dejavnosti: planšarstvo, gozdar- stvo, lovstvo, zimski in poletni turizem. Zgrajenih je več počitniških hišic, na- meščen pa je tudi RTV oddajnik. 4. 2.1.1 Planšarstvo Osnovna in najbolj razširjena raba prostora je planšarstvo in to v območju gozda in nad gozdno mejo, ki pa je le še na stopnji ekstenzivne poletne paše. Skupna površina pašnikov je 210 ha. Tabela št. 6: Kakovost pašne površine in intenzivnost vzdrževanja Vrsta pašnika - dobro vzdrževan - zarasel z grmišči do 30% - zarasel z drevjem in z grmiščem do 30% · - smrekovi gozdovi v katerih pasejo živino Površina 80 ha 26 ha 50 ha 54 ha Po podatkih katastra je pašnikov 242 ha. 4. 2.1. 2 Gozdarstvo štev. fitocenoze 9, 11, 18 10, 14, 9+ 13 del, 16, 12 1 del, 2, 6, 13 del Gozdarstvo zajema 204 ha površine s tem, da je vključena v to dejavnost tudi zadnja skupina pašnikov. Gozdne površine lahko razdelimo v štiri temeljne skupi- ne. 237 Tabela št. 7: Temeljni podatki o gozdovih Letni Zap. štev. Površina Les. zal. prir, posek Vrsta gozdov fitocenoze ha m3/ha Zarast m3/ha m3/ha - ohranjeni 4 16 135 0,6 2,7 1,9 - spremenjeni 1, 2, 6, 13- 77 95 0,3- 2,0 1,2 del, 16-del 0,8 - varovalni 5 56 85 0,6 1,7 0,5 - strogo 7, 8, 15, 3 55 5 varovalni Po katastrskih podatkih je gozdov le 106 ha. Visok odstotek spremenjenih gozdov in še nizek delež gozdov kaže, da je bila paša v daljni preteklosti bolj razširje- na; gozdna vegetacija (smrekovi gozdovi) pa močneje osvaja površine šele v zad- njem stoletju. 4. 2. l. 3 Lovstvo Lovstvo je vključeno v gojitveno lovišče Kozorog Kamnik. Na tem območju je bi- lo v zadnjih 12 letih uplenjeno: 61 gamsov, 8 ruševcev in 46 srnjadi. Ni pa bil uplenjen noben veliki petelin, belka ali planinski zajec; o drugi divjadi ni eviden- ce. 4. 2. l. 4 Zimski in poletni turizem Na zahodnem delu območja sta se začela po vojni močneje razvijati zimski in po- letni turizem, ko je bila zgrajena prva dvosedežna žičnica na Gospinc (1958). To žičnico je leta 1973 zamenjala nova kabinska sedežnica, ki prepelje 900 ljudi na uro. Podaljšana je bila tudi gozdna pot na planino Jezerca in do zgornje postaje žičnice; zgrajene so bile prve vlečnice in sedežnice za smučišča. Območje je po- sebno privlačno za zimski turizem, ker je lahko dostopno iz Ljubljane in Kranja. V tem obdobju je bilo zgrajeno: 12 počitniških domov s kapaciteto 140 ležišč, re- konstruiran dom na Krvavcu tako, da ima 160 ležišč ter brunarica z depandanso v Tihi dolini s 64 ležišči. 4. 2.1. 5 Druge dejavnosti Zelo zgodaj se je razvilo planinstvo, saj Krvavec predstavlja izhodišče za števil- ne zanimive planinske ture. Slovensko planinsko društvo je leta 1925 zgradilo Dorr: na Krvavcu. 238 Območje je zanimivo za gradnjo počitniških hišic. Na južnih legah je zgrajeno 16 hi§.c, večje pa je število zunaj obravnavanega območja. Ob Domu na Krvavcu in samem vrhu ima RTV Ljubljana mikrovalovne naprave za TV in UKV mikrovalovne zveze za prenos TV signala. 4. 2. 2 Lastništvo in struktura posesti Znana je ugotovitev, da edino učinkovito in pravilno vzdrževanje gorske krajine lahko zagotovi samo gospodarsko in socialno dobro motivirano domače kmečko prebivalstvo. Zato mu moramo pri obravnavanju lastništva in strukture dati pri popisu prostora še poseben poudarek. Tabela št. 8: Pregled lastništva in vrste kultur po katastru Zap. Pašniki Gozdovi Ostalo Skupaj št. Sektor lastništva ha ha ha ha l. Kmetijska zadruga 227,1 38,2 14,3 279,6 2. Kmetijsko živilski 26,1 26,1 kombinat Kranj 3. Zasebni 4,3 41,4 45,7 4. Občina Kranj 10,6 10,6 Skupaj 242,0 105,7 14,3 362,0 Odstotek zasebnih površin je majhen, vendar je toliko pomembnejši, ker pred- stavlja ekonomsko osnovo kmečkemu prebivalstvu. 4. 2, 3 Zgodovinski razvoj in trendi Na območju Krvavca so se že zgodaj razvila stalna naselja, predvsem na temelju planinske živinoreje. Zgodovinar dr. M. Kos meni, da so nastala v času od 11. do 13. stoletja. To potrjujejo tudi srednjeveške listine, po katerih se večina va- si pod Krvavcem imenuje Gora. Prav po tem nazivu je možno sklepati na plan- šarsko poreklo, ker ima naziv "gora" večkrat pomen pašne planine. Gradišče pod Krvavcem na višini 1696 m je eno najvišjih in prazgodovinskih in zgodnje srednje- veških naselbinskih točk na Gorenjskem. Razen Kriške planine in planine Jezerca so vsa naselja in posamezne kmetije zunaj obravnavanega območja. Najstarejši pisani viri o prodaji kmetij so od 14. stoletja dalje. V tem obdobju so začele nastajati na krčevinah nove planinske pristave. ' Iz tega kratkega zgodovinskega pregleda zanesljivo lahko sklepamo, da se je iz obravnavanega območja že zgodaj moral umakniti gozd. V svoji prvotni obliki se 239 je ohranil le na najstrmejših predelih, iz položnih delov pa je povsem izginil. V zadnjem stoletju sta strmejše lege ponovno začela osvajati gozd in grmišče. To se stopnjuje posebno po zadnji vojni, ko .sta depopulacija in dejavnostna preslo- jitev močneje prizadeli planinsko gospodarstvo. K temu so se pridružili še admi- nistrativni ukrepi (nacionalizacija planinskih pašnikov, ukinitev pašnih srenj, po- sestni maksimum itd. ), Vse to povzroča poslabšanje in opuščanje pašništva. Območje se je pričelo močneje turistično razvijati že po letu 1958, ko je bila zgrajena prva žičnica, V prvih letih je obiskalo Krvavec v poletnih mesecih iz- redno veliko turistov, Po šestdesetem letu se je začel poletni obisk nenehno zmanj- ševati in je leta 1972 dosegel le še četrtino letnega obiska. Z izgradnjo pa je za- čelo naraščati število zimskih obiskovalcev. Območje prevzema povsem turistič- no dejavnost. Opažamo pa negativne težnje ne samo pri načrtovanju in izvajanju turistične infrastrukture, pač pa tudi pri gradnji počitniških hišic in domov, ko prehajajo površine v roke neagrarnih socialnih skupin. S tem pa premalo stori- mo za utrjevanje položaja gorskega kmeta, ki bi lahko s svojo primarno dejav- nostjo in prevzemanjem novih terciarnih dejavnosti dobil važen dodaten vir dohod- kov in postal gospodarsko trdnejši. 4. 2. 4 Obremenitve prostora Na ožjem in širšem območju Krvavca so zavarovane tele vrste kulturnih spome- nikov: - arheološka zemljišča in posamezni objekti - spomeniška območja - spomeniški ambienti - posamezni kulturni spomeniki - naravne površine in znamenitosti. 1. Na obravnavanem območju ločimo zavarovanja: - arheološka: Gradišče z zahodne strani Krvavca na nadmorski višini 1696 m. To je najvišja in najstarejša naselbinska točka na Gorenjskem. Režim zavaro- vanja prve stopnje; - naselbinska: Jezerska planina - Na ,Jezercih ali Jezerca, kotanja v višini 1950 m pod glavnimi pašniki Kržišča. Planšarsko naselje je gručaste oblike in leži na položnem robu večje vrtače, imenovane Šavlovica. Koče so iz dveh delov - pastirski stan in hlev. Režim druge stopnje. Kriška planina je na južnih pobočjih Krvavca. Planšarsko naselje je iz 6 koč in večjega zadružnega stanu. Koče so postavljene v dveh vrstah po pobočju Kr- vavca. Režim zavarovanja druge stopnje; - območje kulturnih spomenikov: okolje spomenika NOB na Kriški planini zaradi vedutne lege in vključevanja v širši prostor. Režim zavarovanja prve stopnje; 240 - kulturni spomenik: spomenik NOB - bronasti relief v spomin padlim borcem, ki je. vzidan v skalo osamelec sredi pobočja; · - vedutne pomembne točke: Gradišče kot izpostavljena točka, pri kateri je treba upoštevati poleg vrednotenja vedutnih kvalitet navzven tudi pomembne vedutne točke za poglede na Krvavec (iz Kokre) . pogled na spomenik NOB na pobočju Kriške planine • veduta planine Jezerca. Posegi na zavarovanih območjih in kulturnih spomenikih so dovoljeni le glede na določila o varstvu kulturnih spomenikov in ustrezne stopnje spomeniško varstve- nega režima. 2. Predlog krajinskega rezervata na območju Karavank in Kamniških Alp zajema tudi del obravnavanega območja na Krvavcu. Meja poteka od Gradišča na vrh Kr- vavca, ob robu Kriške planine in na vzhodni greben Kržišča. Predlog še ni do- končen. Vseboval bi določila: prepovedi škodljivih tehničnih posegov v pokrajini, ki vplivajo na podobo in sežejo s svojimi vplivi v območje strožjih varstvenih re- žimov. Gospodarske panoge, med njimi tudi turizem, morajo uskladiti svoje po- trebe z interesi varstva narave in urejanja krajine, 3. Ožji in širši zaščitni pas za zajetje vodovoda vodne skupnosti Cerklje-Kamnik- Vodice-Mengeš. Ožji pas sega od Gospinca po pobočju do razvodnice Sv. Ambrož in 50 m pod zajetje. Širši zaščitni pas sega 100 m pod zajetje, do vrha Krvavca in do naselja Ambrož. Skupščina občine Kranj je izdala odlok o higienski zaščiti pitnih voda. V ožjem zaščitnem pasu je prepovedano: - vsaka gradnja, izkop, odmetavanje odpadkov, taborjenje ipd. , zadrževanje skupin ljudi in drugo, kar bi lahko okužilo vodo in okolico, - sekanje, prevoz lesa ali listja brez posebnega dovoljenja, - v širšem zaščitnem pasu je prepovedana gradnja brez dovoljenja sanitarnega inšpektorja. 4. Na območju Krvavca ni z zakonom izločenih varovalnih gozdov, čeprav ima del teh gozdov varovalni značaj (glej opis vegetacije). 5. Območje ni obremenjeno s snežnimi plazovi zaradi ustrezne zaraslosti. Obča­ sno zdrsi le plaz izpod Doma na Krvavcu na Kriško planino. 6. Pred razvojem zimskega turizma na območju ni bilo erozijskih žarišč, razen manjše površinske erozije na bolj strmem terenu zaradi paše goveje živine. V zadnjih letih pa nastaja erozija ob nanovo zgrajenih poteh in smučarskih progah, posebno na območju ostrih jarkov in na strmih površinah, kjer so površino iz- ravnali, zatravitev pa ni uspela. 7. Na ožjem območju ni vodnih izvirov, so pa v nižjih delih in prelomih, Voda je pitna in še ni onesnažena. 241 8. V neposredni okolici ni emitentov za onesnaženje zraka. Onesnaženje, ki ga povzročata plin ali prah z usedanjem prašnih delcev, lahko bistveno vpliva na albedo in s tem na taljenje snega. Že pri starem snegu je albedo 40 - 70%, pri novem pa od 75 - 95% (34). 5. ANALIZA PROSTORA Inventarizacija, s katero razčlenimo in izvrednotimo prvine prostora, omogoča simulacijo, to je poustvarjanje nekih hipotetičnih stanj za določeno dejavnost, pa tudi predvidevanja možnih posledic rabe. Zato zahteva način obravnave jasno predstavo o končni rabi prostora. Upoštevati moramo že prisotne porabnike pro- stora in potencialne, ki se bodo pojavili. Izhajati moramo iz zahtev, ki jih dolo- čajo posamezne rabe - iz meril, ki opredeljujejo privlačnost te rabe, in iz po- sledic, ki jih bo imela razvijajoča se dejavnost za okolje. Analiza prostora ob- sega: inventarizacijo prostora, izvrednotenje prostorskih prvin, ugotavljanje pri- vlačnosti rabe prostora in ugotavljanje ranljivosti naravnih sistemov. V tej ana- lizi se omejujemo le na dejavnost alpskega smučanja v gorskem svetu, ki se naj- hitreje razvija in je temelj zimskega turizma. Ugotoviti moramo dejavnike, ki privlačijo smučarje, in jih s skrbno temeljito analizo strukturnih elementov vklju- čiti v povezan sistem, s takih sistemom analiziramo prostor glede na stopnjo privlačnosti površin za smučanje. Smučanje zahteva gladka ali blago valovita po- bočja, kjer je možna smuka že pri 10 do . 30 cm snega. Po drugi strani skušamo opisati zakonitosti naravnih sistemov v prostoru in ugotoviti s kakšnimi vplivi se pojavljajo pri razvoju smučanja v gorskem prostoru. Analiza prostora je poteka- la v dveh smereh, in sicer: l. ugotavljanje privlačnosti za razmestitev alpskega smučanja, 2. ugotavljanje vplivov na naravne sisteme. Jasno, da so najbolj zanimive površine tiste, ki bodo najbolj privlačne za smu- čanje, hkrati pa je na njih pričakovati najmanjše možne vplive. Ta spoznanja nam omogočajo najustreznejšo izrabo prostora in dinamično planiranje skladno s postavljenimi cilji ter z upoštevanjem razvoja družbenih vrednot. 5. 1 Ugotavljanje stopnje privlačnosti površin za smučišča Znano je, da slovenski alpski svet po svojih reliefnih razmerah - tam, kjer so ugodne snežne razmere, zaostaja za osrednjim alpskim prostorom. Površine so osredotočene v gorskem predelu, kjer vladajo specifični pogoji. Zaradi hitrega razvoja potreb po smučiščih in neuskladenem razvoju v prostoru v zadnjem času je treba podrobneje analizirati prostor. Valorizacija prostora, ki jo vsebuje štu- dija Zimski turizem v Sloveniji (61), upošteva snežne pasove, značilnosti reliefa in sestavo tal, orientacijo terenov, vetrovnost, pogostost in plazovitost terena. S podrobnejšim pregledom smučarskih možnosti so prikazane primerjalne vrednosti in izločena smučarska območja v Sloveniji. Po obdelavi so bila ta območja uvrš- čena v ožji izbor po naslednjih merilih: 242 - smučarsko območje mora ležati v pasu A (neprekinjena snežna odeja traja 120 dni letno); - območja na katerih je mogoče izpeljati osnovne smučarske proge s poprečnim naklonom 10% - 40%; - vsaj 500 m višinske razlike smučarskih prog mora ležati v pasu A; - vsaj 2500 m skupne višinske razlike osnovnih smučarskih prog v pasu A in B; - v izračun zmogljivosti vključujejo proge, ki imajo minimalno 200 m višinske razlike; - višinska razlika vsaj ene proge 600 m v pasu A ali B. Po tej oceni se Krvavec lahko razvije v turistično središče s 1500 turističnimi ležišči. Smučišča so v višinskem pasu 600 m - 2100 m in zadoščajo za 6500 smučarjev. Urbanistični načrt Krvavca (43) predvideva celo 8770 smučarjev, Na- črt je narejen brez temeljite analize prostora, le na temelju nepopolnega sploš- nega popisa prostora. 5. l. 1 Merila za smučišča in oblikovanje modela Razni avtorji uporabljajo za oceno smučišč različna merila, vendar pa omenjajo, da so najpomembnejša: relief, kakovost in dolžina trajanja snežne odeje. V na- črtu Velike planine (59) so uporabljena merila za določanje potencialnih smučar­ skih prog, in sicer: - mikroklimatske ocene lege smučišča (glede na čim daljšo uporabnost); - orientacija pobočij; - nagib terena, ki je ugoden za speljavo (ureditev) smučarskih prog; - sestava tal, ki omogoča smotrno ureditev smučišča; - višinska razlika med zgornjo in spodnjo točko smučišča; - možnost medsebojnega povezovanja smučišč. Te osnove opredeljujejo potencialna smučišča, za boljše načrtovanje pa jih je tre- ba ustrezno strukturirati in povezati; tako dobimo objektivne primerjalne vredno- sti o stopnji privlačnosti - primernosti. Z določenimi merili lahko opredelimo vsako vrsto rabe prostora (npr. s strmino, vegetacijo, tlemi), Merila definira- mo s spremenljivkami (npr. z razponi nagiba, vrsto vegetacije s fitocenozami ali z vrstami tal). Zato bom uporabljal le naziv spremenljivke s skrajšanim o- pisom ali opisom, ki velja za merila, vendar v tabelah in takih povezavah, da bosta vsebinska povezava in medsebojna odvisnost razumljivi. Pri tem ravnamo po tem vrstnem redu: - po merilih za smučišče izberemo spremenljivke, jih opišemo in utemeljimo za točkovanje (členjenje) - po pomembnosti; - oblikovanje modela privlačnosti (atraktivnosti) za smučanje; - preskus modela glede na posamezne izbrane celice na terenu in morebitna do- polnitev; 243 - določitev stopnje privlačnosti (pomembnosti) za smučanje; imenujem pa že kar primernost, in to: računsko za vsako celico, veliko 1 ha in . grafično s prekrivanjem spremenljivk, ki so razvrščene v tri stopnje. Na območju Krvavca uporabljamo spremenljivke, ki so pomembne za analizo pri- vlačnosti smuči!lč, in sicer: l. strmino, 2. oblikovitost pobočij, 3. nadmorsko villino, 4. orientacijo, 5. vegetacijo, 6. tla. Vsako spremenljivko členimo (strukturiramo ali točkujemo) glede na to, kako je pomembna, in sicer: a) z desetstopenjsko skalo, b) s tristopenjsko skalo. Pri tem označimo z vrednostjo 11011 vse vrednosti, ki so pod minimalnimi zahte- vami in so nepomembne. Z vrednostjo 10 pod a in s 3 pod b označimo najpo- membnejše vrednosti posameznih spremenljivk. Točkovanje z decimalno ali tristopenjsko skalo je v takem odnosu: a: 10, 9, 8 b: 3 Ad 1/ 7, 6, 5, 4 2 3, 2, 1 1 Večina literature navaja kot primeren teren za smučanje med 10% - 45% nagiba ali kot skrajne meje 5% - 60%. Proge, ki presegajo te odstotke, uporabljajo le izjemne in maloštevilne kategorije dobrih smučarjev. Mednarodna določila imajo naslednje parametre za klasifikacijo smučišč: - zelo lahko smučišče: poprečni naklon 15% brez strmih odsekov; - lahko smučišče: poprečni naklon 20% s strmim odsekom pod 20%; - srednja smučišča: poprečni naklon 30% s strmimi odseki pod 40%; - težka smučišča: s strmimi nakloni prek 40%. Ta razmejitev je temelj za strukturiranje nagiba. Za ocenitev vrednosti posamez- nih kategorij sem uporabil razmerje potencialnih smučarjev, ne pa različna me- rila, ki jih uporabljajo razni avtorji. Na primer: Wolfgang (65) ne omenja kate- gorij, pač pa šteje kot najbolj primerna za smučanje pobočja z nakloni 25% - 45%. 244 Po mednarodnih normah bi morali na naših smučiščih zagotoviti 15% težkih smu- čišč, 60% srednjih in 25% lahkih (61). (Opomba: avtor navedene študije šteje za lahke proge tiste z nagibom do 15%, za srednje proge z nagibom od 20% - 25% in težke med 30% in 40% poprečnega naklona). O tem sicer ni podrobnejših raziskav, vendar bi morali zaradi metodološkega na- čina obravnave po presoji upoštevati podrobnejšo členitev terena (glej tabelo št. 1). Tabela št. 9: Pregled spremenljivke - strmina Nagib 0-15% 15-25% 25-35% 35-45% 45-60% nad 60% % razmerje potencialnih 15% 35% 30% 15% 5% smučarjev a-točkovanje 4 10 8 4 2 o b-točkovanje 2 3 3 2 1 o Ad 2/ Pod oblikovitostjo pobočij so zajete vse pravilnosti in nepravilnosti terena, ki jih ne moremo zajeti z drugimi spremenljivkami, so pa pomemben kazalnik, ki vpli- va na ureditev smučarskih prog. Glede na to je narejena inventarizacija prostora. Prostor je izvrednoten glede na vrednost za smučanje tako, da so najvišje vred- nosti dobila gladka in blago valovita pobočja, najnižje pa predeli, kjer se pojav- ljajo večje nepravilnosti. · Tabela št. 10: Pregled spremenljivke - oblikovitost pobočij Vrsta l. 2. 3, 4. 5. 6, pobočja gladko valovito jarkasto globoki jarki vrtače izven Skalovitost do 5% 5-10% 10-20% ali do 30% ali do 50% a-točkovanje 10 7 5 2 1 o b-točkovanje 3 2 2 1 1 o Ad 3/ Nadmorska višina je pomembna za dolžino trajanja snežne odeje. Dr. Jeršič (61) ugotavlja pri valorizaciji snežnih razmer na Slovenskem tele medsebojne odvisno- sti: 245 Še minimalno ugodna Nadmorska višina Trajanje snega snežna odeja nad 2200 m nad 220 dni 50 cm od 1200 m - 2200 m 120 - 150 dni 50 cm od 700 m - 1200 m 70 - 100 dni 15 cm od 550 m - 700 m 40 - 70 dni 15 cm neredno Pri tem navajam samo podatke, ki se nanasaJo na ista izhodišča (tj. alpsko ob- močje, samo osojne lege, trajanje snega, nadmorska višina in višina ugodne snež- ne odeje). To pomeni, da je pri 1650 m višinske razlike v trajanju snežne odeje do 180 dni razlike ali v nižjih legah je doba trajanja snega do 5, 5-krat krajša. Omenjeni avtor navaja (17), da znaša po Konradu srednja vrednost porastka tra- janje snežne odeje z naraščajočo nadmorsko višino 10 dni na vsakih 100 m, ven- dar to ne velja za vso Slovenijo, saj je odvisna še od drugih dejavnikov; tempe- rature, vetra, množine padavin, izpostavljenosti soncu, plazovom itd. Ker sem orientacijo izločil kot posebno spremenljivko in ker obravnavamo konkretno ob- močje, je temeljno izhodišče to, da se zmanjšuje pomembnost linearno z višino. Najvišjo vrednost 10 točk dobi 100-metrski pas najvišjih višin (to je na Krvavcu 1800 m - 1900 m), nato pa pri vsakih 100 m višinske razlike znižamo vrednost za 1 točko. Pri tristopenjski skali dobi vrednost 3. površina nad 1600 m, 2. med 1300 m do 1600 m in l. med 1000 m do 1300 m. Pri večjih razlikah dobi- mo negativne vrednosti. Ad 4/ Orientacija vpliva na dolžino trajanja snežne odeje in na kakovost snega. Meteo- rološka opažanja kažejo, da lahko traja sneg na enaki nadmorski višini v Alpah do 30 dni ali za 20 do 30% manj časa na južnih ekspozicijah kot na severnih. Prav tako se kakovost snega na južni ekspoziciji najmočneje spreminja v sezoni in čez dan. Tabela št. 11: Pregled in točkovanje spremenljivke - orientacija pobočij Orientacija a-točkovanje b-točkovanje Ad 5/ Sever 10 3 Jug 3 1 Vzhod 7 2 Zahod 7 2 Vegetacija je najustrezneje izražena v fitocenozah. Vse ekološke enote so rabile za spremenljivke, in sicer tako, da jih združujemo glede na pomembnost za smu- 246 čanje. Pri tem so dobile najvišjo vrednost enote, ki zahtevajo najmanjše stroš- ke za ureditev smučišč. Vhoda za razvrstitev sta: vrsta vegetacijske odeje in odstotek prekrivanja z vegetacijo, ki bi jo bilo treba odstraniti. Tabela št. 12: Pregled in točkovanje spremenljivke - vegetacija Zap. Vrsta Številka Točkovanje št. vegetacije % prekrivanja fitocenoze a b l. Drevje 90% - 100% 4, 5, 3 1 1 2.1 Drevje 60% - 90% 1, 2 2 1 3. Drevje in 30% 60% 6, 7, 13 3 1 grmovje 30% 60% 4. Grmovje 60% - 100% 8, 15 4 2 5. Drevje, grmovje, O% - 30%· 16, 14+ 6 2 čistina O% - 30% 30% - 60% .17 6. Drevje ali 10% - 30% 11, 12, 9+ 9 3 grmovje in 70% 90% čistina 14 7. Čistina posamez. drev. 10, 9, 18 10 3 Ad 6/ Tla se med seboj razlikujejo glede na tlotvorne dejavnike po fizičnih in kemičnih lastnostih. Za smučanje so najpomembnejša stabilna tla, ki jih je mogoče uporab- ljati tudi v kmetijstvu. Pri tem so najpomembnejše razlike po vrstah tal ali evi- dentiranih talnih enotah. Tabela št. 13: Pregled točkovanja spremenljivke - vrsta tal Točko- l. rjava 2. rjava kompleks plitva zelo pl. vanje tla rendzina rendzin rendz. rendz. a 10 8 6 2 1 b 3 3 2 1 1 Oblikovanje modela: pri oblikovanju modela moramo vedeti, na katera vprašanja bo skušal model odgovoriti. Vsebovati mora podatke, ki so dosegljivi in sprejem- ljivi ter jih je mogoče tudi spreminjati; to omogoča izdelavo spremenljivih mode- lov. Parametri modela morajo biti taki, da dajo najboljše skladnosti med pred- 247 videnim modelom in podatki, ki so na voljo. Zato moramo model preskusiti in preveriti, ali so dobljeni rezultati tudi dobri. Nekateri avtorji (Tall, Peter Hall, Prerst, Tuzwey) upoštevajo pri oblikovanju modela analizo stroškov in dohodka kot najuporabnejši pripomoček (63). Zato uporabljamo pri točkovanju spremenljivk razmerje stroškov, ki vplivajo na usposobitev terena za smučišče (npr. oblikovi- tost pobočij, vegetacija) ali pa v posredni obliki, ko se ta veže na dohodek gle- de na čas uporabnosti smučišč (npr. nadmorska višina, orientacija). Vse odnose skušamo prikazati v številčnih vrednostih, zato lahko govorimo o ma- tematičnem modelu, ki poustvarja realnost v obliki matematičnih koncepcij in od- nosov. Izrazimo ga lahko s formulo: M =~Sn. Tn Sn = so točkovane spremenljivke Tn = so teže spremenljivk Točkovanje spremenljivk smo že opisali. Teže določimo posebej - glede na po- membnost, ki jo posamezna spremenljivka zavzema v skupini 100-odstotnih vred- nosti. Če obravnavamo model privlačnosti za smučanje, moramo presojati po- membnost spremenljivk glede na nenadomestljivost (npr. strmina) in na nadome- stljivost ali kompatibilnost (npr. delno ekspozicija, nadmorska višina), če so funk- cionalno povezana (npr. tla, vegetacija) ali pa če lahko bistveno vplivajo na stroš- ke ureditve smučišč (npr. oblikovitost pobočij). Ko vse to ocenimo uporabimo te- le teže: T e ž a Spremenljivka % odnos koefic. l. Strmina 30 3.0 2. Oblikovitost terena 20 2.0 3. Nadmorska višina 15 l. 5 4. Orientacija 15 l. 5 5. Vegetacija 10 l. o 6. Tla 10 l. o Skupaj 100 10 Za postavljeni model izračunamo vrednost modela za tipične celice, kjer bi se morale pokazati pomembne razlike od najprimernejše do neprimerne površine. Potem ko preverimo model, ki je uporaben za obravnavano območje, lahko anali- ziramo ves prostor računsko ali grafično. Za računsko metodo uporabljamo kva- dratno mrežo na prozornem papirju (velikost celice 1 ha). S to mrežo določimo vrednost vsake spremenljivke tako, da prekrivamo posamezne karte spremenljivk in neposredno odčitavamo vrednosti. V celici odčitamo vrednost spremenljivk po prevladujoči višji vrednosti, če ta zavzema nad 1/2 površine v vzdolžni smeri po pobočju, sicer na osnovi poprečja dveh ali treh prevladujočih vrednosti. Dob- ljene vrednosti modela razvrstimo v tele skupine: 248 - vrednosti do 50 - neprimerne površine za smučanje - vrednosti od 50 do 65 - delno primerne površine - vrednosti od 65 do 80 - primerne površine - vrednosti nad 80 - zelo primerne površine. Vsi podatki spremenljivk in vrednosti modelov po celicah, ki merijo 1 ha, so pri-. kazani na prilogi z oznako 10. Pomembna je velikost celice. Za dejavnost alpskega smučanja je potrebna veli- kost celice vsaj 50 m x 50 m. Vrednosti spremenljivk odčitavamo samo po pre- vladujoči vrednosti. Izračune opravimo z računalnikom po posebnem programu. Najbolj se približamo realnemu stanju in tudi najbolj homogene vrednosti dobimo grafično s prekrivanjem členjenih spremenljivk. Že sama tehnika prekrivanja čle­ ni prostor glede na privlačnost (glej prilogo z oznako 17), le da so pri tem vse spremenljivke enakovredne. Lahko pa upoštevamo tudi njihovo težo. Z matematič­ nim modelom določimo mejne vrednosti .prekritih spremenljivk in jih razvrstimo v izbrano število skupin (priloga 18). Poudariti moramo, da dobljenih vrednosti ne smemo jemati absolutno, rabijo pa za relativno primerjavo med najboljšimi in najslabšimi površinami; s tem "kaže- jo" nekatere stopnje privlačnosti, ki nam omogočajo izbiro smučišč. 5.1. 2 Druge dejavnosti na območju smučišč Na območju smučišč so razvite tudi druge dejavnosti (glej opis stanja). Razloču­ jemo: - dejavnosti, ki niso v nasprotju s smučanjem; to pomeni, da njihove dolgoročne cil- je lahko uskladimo tudi z vplivi, ki jih imajo smučišča na razvoj zimskega tu- rizma (npr. pašništvo, poletna rekreacija), - dejavnosti, ki so v nasprotju z izrabo prostora za smučišča (gozdarstvo, vod- no gospodarstvo). Če bi definirali vse obstoječe dejavnosti ali tudi dejavnosti, za katere menimo, da se bodo v prihodnje razvile, bi upoštevali tole zapored- je: - opis dejavnosti in postavitev cilja - opis, členitev in dokumentiranje spremenljivk - oblikovanje modela in preverjanje tega na terenu - členitev površin po stopnjah primernosti - ugotavljanje spornih točk. Ker je temeljni poudarek na razvoju zimskega turizma, alpsko smučanje pa je njegova glavna dejavnost in najbolj posega v prostor, skušamo ugotoviti vse m?ž- ne vplive razvoja. Taka analiza je potrebna kot osnova vseh dejavnosti za načrto­ vanje bolj usklajenega razvoja. V vsakem času iščemo lahko nove različice s spremembo cilja ali meril. Spreminjanje meril bolj bistveno vpliva na spremin- janje privlačnosti kot pa na sisteme občutljivosti (53). 249 J - A. N ,,,. . .,_ 11fo---.._ 1 ~--'\· ,,. . .,_, ~ .... , ,._,.... J r·'· t~ ✓• f 1 {IC-i! 6'}1' hlJ. tnJ."(o/f.~ (so),, '!.5t.l411>"l ,·-·• -- ,___ t s-- Z ro- • Y- 7 -z r-, r,--..• }:-·• 1,.,1 •.· ---• (.- .... , 1,-'\9 ,--,,•• +,;:t' ~.,. točkovanje spremen- / ,~,.{ ~--{ !-!~! }":~ i-'.',i t,»;,J ~!>~ 1}-7' ~~~ ljivk, vredn. modela + ... __ 1+.--,1f,,-·"'',·~.llf~---•1. ..... _,o ___ .. ___ .,h'V Q - 1 , 1 H.f '· 51.J, (. c,J. l 5'.)1 55) ~ 1r, -~ ~- /t .. ~ I~!_+:) zelo primerno · , 1-----tJ'·,r-· ,;- ✓ z - z7· .. ,"ZIC"~,-- \ , __ ---•~--• ~~---:~,,.. ... • •--- , , _____ , ~ :n _ , , ! ~5,1 P~1 :~~t t-5'--'2 ; +11 ~-'.'-! W, }'7J (_) pri~erno t--+---+---+---i--+---Ya----=t'',--r.---+a--':r.---=+=---f---,,-t-=-----+--f--+---+---+-->---- ~- --7 ~--' ·~----••---' ),--,.• ~~· ~ ,.- 1 1 1 ,_ 4q , s,_'l ,s,l , ,7., , .a'J•11 11 10 "- \.) !delno primerno 1 Z r--- .lz - l 7" ---- Z 7'- 5 & 1 ' - ·, 1 1 1 l".-·./.1 +-. 7 •---'' --• ,,,__ ,,~,H,,--{~ .,. ·~ 1_ 1 1 J,t••,~,;, 2 l 53)• I 01-) (5,_) i_co) ~'1P. , 11)! 64 1 1h'. neprimerno - 1---- t- 217'- tI1- --1 '-J5 -,--' 7'- o IJ 7 1 - t ,, ',-' 11~+,,.--..7 !,,--y_ 1,-\! ~-a ,~--..a , ___ , ~ • .._,•.-- __ ,,._.-----••.----_S o_ .. ___ , •.----_s o _____ eo_.--- & \; lp1_ J I II I CC i 1( ol 5 1P u. )" 1 ?1 ID { 75_ 'r t_ saj i(,c i ~ 2,:4 • 2' :l f ,t. _-S ~ 1•- , ~ •~ _5 fl,i,_; ~ it '-'r -'I T'-'17- 1 7' ./1 7-:YI 7'-- 87'--'& ~~1, ,----'! S"--i ,-----o,----"f ,-----,1 ,------• ,------,\ 5""----',I 7----- 4_.---J / _______ , 1-----~ 0 ______ 7 ~---- __ 7 f __ .. __ 7 1 ______ 7 Jr- 7 +.-_ 7 •--- 7 ~J 7 ~--- C 1~--.., 19---..C IQ-, 1- C~ f,-7 •~+7-~ •~n:1 '~•1-:2"' lH !_ 1,1_:1,, ,,:1 1P,,_1 ,, 6Zt ,!,57\2 1/Cl~ l l7Jlo \7Y.ln Yn 1'l> /11:;, •7-1.10 (072_ .... ,-----, 1------i J--- --4 J"------ o,----- -o ,-----t ,--- -- , ,,_;, ~- .,,8 ,--- & ,o,,:;, ,--10 i'- -10 !--· 10 t: _, ro, a ,~ /4 , ______ , , _____ + ( ... -._r '?-----_5 , _____ , ~7.-, f~' , _____ , , .. ,_, 1_ ..... , t--., ,-,7 ~ 4---..! ,.W,: v--..s r,' f .... ' / 1~«} ~"-~ {JI/ '~•IJ •~u-_! c;,:;li r,.V ~+1_5~J&,1 19./5'} hs,:!' /071; J f?J):, u. f>10/I f7l\f. f+1 ,,------z s----·z •------z i"-----2 7-----2 -', .-:-',o T--- 5 r---z 7----z ~----, .,,_,,, 1 G1,..__ , 101~ s &- , e,;,·1 /-----J J-··--_; t··---1 l_-----.5 __ .. __ 51•----_50_.---.,0---_5 /,•·-., y-'\C •,--._ ~ ,,,.-.'\,'l+_.-.7Bi7ill 1._ 3s.~ ! ZJ":I s ,,_":f ,~ ,.,1 10 35_:1 !_ '5:1 l!lxJ c_ 20_:1 ,~ ,s..:1 \OG1.~ ,on~ ,s 4. eo.~ i,,z J II ra/f. l' ,--.--,,.----1 ·----1 -----2,·----21,-----z,--.·26----z.r .. •21-!:ll/7"-,,t ,,-• ./,.--~ 10 __.,, 0_, .. __ 4 o.,---_4 ~-"-.~, -:, .. -.+ !.-·- .. 5 ~----., •-----? t,,-- • ----~ 6,,.---,, ~-'"ifi})j ~7 ~ r l7--' f 21.i , z,_,1 ~z,:~ 1~.o 1_0~,1 16 ,, .1 ~ s, ''"·,, 19:rs:11, •~:rr.1io 61 ,,.,, __ L..,. _ _,___.L_ _ __._ _ __,____~ ,----·z. .------t ;-.. --z r---·21,--.. -z 10---'t 1~----s 1-- a 7-.::._,,11,:;.;, ~- _.,., 1 , o.- .. , o.--.4 o .... + o_,. __ ,'---.!,/"""',, __ , k,.--c ~- a i---.., ~- r ,~ JI·-~ f, ,,J 1 u ~ it ,s -1 'l '7)1 171- W 1 ;ff. 4 s,-~ t c,)o 4, C•-11 "''· i,· .. __ --, ,;·-----, ,;- .. _.-, ,-..... -, .,...,,o,--io,..:.✓g ,,_.,., i--:-,o .,..,.-r< ' 250 Krvavec 10 PRIMERNOST ZA SMUČANJE NI c:.n 1--' ""- N 17 PRlMERNOST ZA ~~'!TČANJE "" N st c~ .. Krvavec 21 VPLIV NA EROZIJO AM VIJqV OT,ISOH:;J: 261 4 N ohčutljivost rl strmina r ·· t ·k~ 1 ·,t-.- ·,i t.. t ·1.C.:.;.,.1 Krvavec VPLIV NA EROZIJO vegetacija tla 22 JJairwrJa Jaovt[!Julido lrfl v.,f t 1 V, ,V ' IL.:,L ,L .j 09VJlV'l)I AM VIJqy OT,I~OJI,I ....... ' ,-.-,, I ......., ./ .,.. ./ ,..........; / / , - '- - / ~ '-- ,.J ,. ~ / Stopnja vpliva "\ . /1112~ , \ - /\. erozija / ' '\ / I 7 I ,.......,,_ r-{ / I ( / \-' /, , \ J I / -✓-,, " ~ \ , -/ /V '- - I / / "- -;z::::::::,... /, / ~ -- J / / '\_,..// '\ /- / 1 ,___..,. ~ / I I 1--1 &1 I ~ . / 1 >----=-' I I , ~ I I ' ~ f---1 /~ , :~ E::::::,.._ - 'f=t---- J / \ L / \ I - . / ~ _ _j .,...... - ~ .,/ \-r'"'\---' I r , / ~ . -...........,- " -p.. I --=- ---1 ~ I ~ ./ 1 ' I / ,<----;,' ' - / -- --.. _,, r----1 ' - r- ...... ./ ~ ' - I / 1 / "- I / I 1 _/ ~ ~ v-,.._ 1 E::----1 H ./ / l / 1 1 ,,-- / J I ~ - - ./"\ / / v / / 1 I ~ I .._.... - ,,/ ,-.., 1 ....--J+--1 --- j ' / ....._, ...._ .......__,._,,, / Krvavec 23 /'. / '--..1 / VPLIV NA EROZIJO ' / ' 263 menljivk in teže, preveritev modela na terenu, popravek in postavitev ustrezne- ga modela. Ta je prikazan v naslednji tabeli. Tabela št. 15: Model erozije Spremenljivke Občutljivost Teža Vrednost M - Strmina 3 2 1 5 15 10 5 - Vegetacija 3 2 1 3 9 6 3 - Tla 3 2 1 2 6 4 2 Skupaj 9 6 3 10 30 20 10 Razlika med najvišjo (30) in naJmZJO možno vrednostjo (10) modela je 20. Stop- nje pomembnosti erozije razvrstimo v tri skupine tako, da ugotovimo vrednosti vseh kombinacij, ki lahko nastopajo pri metodi redukcijske matrike. Pri tem ugo- tavljamo, da se vrednosti prej razvrščenih kombinacij uporabljenih spremenljivk uvrščajo v naslednje razpone vrednosti: 24 - 30, kjer je pričakovati zelo pomembno erozijo, 18 - 24, kjer je pričakovati pomembno erozijo in 10 - 18, kjer je pričakovati delno pomembno erozijo. V te razpone se razvrščajo tudi vrednosti kombinacij, ki jih dobimo pri grafični metodi in z uporabo matematičnega modela. Zato sem uporabljal ta sistem, ki je enostaven, razumljiv in objektivnejši, tudi pri vseh drugih vplivih. Vse možne kombinacije dobimo s prekrivanjem spremenljivk - tabela št. 16 in priloge 19, 20 in 21; prikazujem jih na prilogi št. 22. Z matematičnim modelom ugotovimo mejne vrednosti glede na postavljeno razvrš- čanje v skupine, to je stopnje pomembnosti erozije (priloga 23). Karto pričakovane stopnje erozije primerjamo z registriranimi obremenitvami erozijskih območij (kot so širša ali ožja erozijska žarišča, globinska ali bočna erozija). Te obremenitve že kažejo posledice nekaterih razmer v prostoru in so dragoceno napotilo pri spreminjanju rabe prostora. Z njimi preverjamo model za različno uporabo in za kvantifikacijo posameznih stopenj vpliva. 5.2.2 Vodni režim Sodobno vodno gospodarstvo je celota vseh posegov v naravni obtok vode. Po po- datkih Zasnove urbanizacije Slovenije (1974) bo naraščala letna raba pitne vode do leta 2000 s 3,1% poprečno letno stopnjo, vse vode v industriji pa s 6,2%. Za- to je treba osvetliti nekatere okoliščine, ki vplivajo na vodni režim. Sprememba le-teh vodi lahko do znatnih izgub vode za človeka. 264 Vpliv na vodni režim na območju Krvavca sem določal podobno kot pri eroziji. Ko sem dodobra spoznal zakonitosti, ki so opisane v pisanih virih (18, 34, 36, 45 in 4'7), sem postavil spremenljivke za območje Krvavca (tabela 1 7) in model vpliva na vodni režim (tabela 18). Tabela št. 16: Spremenljivke za vpliv na vodni režim Zap. Oznaka 3 2 1 št. občutljivosti l. Vegetacija: 1, 2, 3, 7, 8, 13, 9, 10, 11, 12, 14, št. fitocenoze 4, 5, 6 15, 17 16, 18 2. Strmina nad 60% 25 - 60% o - 25% 3. Tla rjava tla kompleks rendzin plitva in zelo plitva in rjava rendzina rendzina 4. Razporeditev ob grebe- sredina pobočja pobočje ob jarku vegetacije nu Opomba: Z vegetacijo je zajeta obstoječa raba prostora. Razporeditev vegetacije merimo z enotretjinsko razdaljo od grebenov do zbirnih jarkov v gravitacijskem območju. Tabela št. 1 7: Model vpliva na vodni režim Zap. št. Spremenljivke · Občutljivost Teža Vrednosti l. Vegetacija 3 2 1 5 15 10 5 2. Strmina 3 2 1 3 9 6 3 3. Tla 3 2 1 1 3 2 1 4. Raz2oreditev veg. 3 2 1 1 3 2 1 Skupaj 10 30 20 10 5. 2. 3 Vegetacija Vsesplošni pomen vegetacije na zemlji je dobro poznan. Z ureditvijo smučišč po- segamo neposredno v drevesno in grmovno vegetacijo, posredno pa tudi na talno floro. V prvem primeru nastajajo škode zaradi poseka ali krčitve vegetacije. Pri tem nastajajo umetni robovi, ki so občutljivi proti zunanjim vplivom vetra in tem- peratur. Posredno pa vpliva urejeno smučišče na talno floro zaradi zatesnitve po- 265 ~ a, a, občutljivost 1 2 3 ""'- N ~ vegetac;ja strmma :KT"'1 ,1a ~:~ razpor"'.'ltev ;. ( ..t..'.~J vegetac11e Kl"\'.'.lv ec VPLIV NA VODXI REŽIM 28 ""'- N Krvavec VPLIV NA VODNI RF.ŽIM 29 vršin s snegom (strojna priprava prog), kar povzroča delno anaerobno stanje in odmiranje vegetacije (gnitje). Prav tako nastajajo neposredne poškodbe pritalne rastlinske odeje pri nižjem snegu, ko jo smučarji fizično uničujejo z robovi smu- či. Predpostavljam, da je možen največji vpliv na tisto vegetacijo, ki je najbližje ohranjeni naravni združbi; to pomeni, da se približuje klimaksnemu stanju ali dosega najvišjo možno stopnjo razvoja. Najmanjši vpliv se pokaže na vegetaciji, ki je najbolj spremenjena v fitocenozah ali v združeni skupini sorodnih fitocenoz. ITh:rati predpostavljam za presojo občutljivosti spremenljivk naravne možnosti in čas, da prizadeto vegetacijo ponovno obnovimo. Zato je treba poznati sukcesije obravnavanega prostora. Značilnosti napredujoče sukcesije se kažejo v komplek- snosti, različnosti, medsebojni odvisnosti, visokem številu vrst in nizki entropi- ji. Nazadovanje pomeni bolezensko stanje, ki se kaže v: preprostosti, enolično­ sti, nepovezanosti, nestabilnosti, nizkem številu vrst in visoki entropiji (32). Razvrstitev vegetacije na tej osnovi zajema tudi določeno gradacijo glede na likov- ni vtis skladnosti. Na slabših tleh traja regeneracija dalj časa in jo je teže obno- viti. Glede na navedene domneve uporabimo kot spremenljivke vrste vegetacije in vrste tal. Ker imamo pri tem le dve spremenljivki uporabimo namesto teže različno število stopenj občutljivosti med spremenljivkama, nato pa iz prekritih spremen- ljivk določimo stopnje vpliva na vegetacijo, tako da preprosto seštejemo točke za občutljivost, in to: - vrednosti 8, 7 - zelo pomemben vpliv na vegetacijo - vrednosti 5, 6 - pomemben vpliv na vegetacijo - vrednosti 2, 3 in 4 - delno pomemben vpliv. Tabela št. 18: Pregled členitve spremenljivk vegetacije in tla Zap. Občut- št. Spremenljivka ve~etacije ljivost Številka fitocenoze l. ohranjeni gozdovi 5 4, 5 2. ruševje z macesnom ali ruševje 4 7, 8 3. spremenjeni gozdovi 3 1, 2, 3, 6, 13, 15 4. pašniki zarasli - 30% s smreko 2 9+ + ali rušjem ' 14, 12, 16, 17 5. pašniki s travno rušo 1 9, 10, 11, 14, 18 Spremenljivko vrste tal točkujemo: l. zelo plitve in plitve rendzine s 3 2. kompleks rendzin z 2 3. rjava tla in rjave rendzine z 1 267 ~ a, OJ .t=.:_---=:::- ,.,_ N občutljivost l 2 3 81 vegeladja tla LJ VPLIV NA VEGETACIJO 32 A N 1 2 3 [::m vegetacija Krvavec VPLIV NA VEGETACIJO 33 Tudi grafični postopek za analizo prostora glede na obravnavani vpliv je v tej ob- liki nazornejši, le da je zahtevnejši in je za praktično uporabo priporočljiv le pri dveh spremenljivkah, mogoče še izjemoma pri treh, kjer ni potrebno upošte- vati tež. Spremenljivke za vrsto vegetacije združujemo po ustaljeni metodi glede na občutljivost in sicer 5 in 4 v stopnjo 3; 3 v stopnjo 2; 2 in 1 v stopnjo 1, določimo težo 6 : 4 v korist vegetacije in dobimo enake končne rezultate. 5. 2. 4 Snežni plazovi O plazu govorimo, kadar se večje ali manjše količine snega nenadoma začnejo premikati po pobočju. Najvažnejši vzroki za nastanek plazov nastopajo v okoliš- činah, ki se nanašajo na stanje snega in snežne odeje ter oblike zemljišča. Ne- smiselno je posplošeno govoriti o plazovitih območjih, medtem pa drugi predel proglašati za varen. Neugodne vremenske razmere napravijo snežno odejo labilno. Plazovita območja so torej le pogojna - govorimo o plazovitih obdobjih, ki so po- sledica vremenskih razmer in stanja v snežni odeji. "Tri četrtine vzrokov za okoliščine, v katerih nastajajo plazovi, pripisujemo vremenu in snežni odeji. Zem- ljišču lahko naprtimo kvečjemu eno četrtino krivde11 • (10), Vse okoliščine o snegu in vremenskih razmerah nastopajo zelo različno in jih ni mogoče prostorsko opredeliti, zato so lahko le vodilo pri merljivih elementih. Dolgoletna opazovanja na določenih območjih kažejo, da se snežni plazovi v dolo- čenem prostoru pojavljajo stalno, občasno ali izjemoma glede na posebne pogoje (67). V Sloveniji so obširna območja (16.000 ha), na katerih je registriranih 500 večjih in 1500 manjših stalnih snežnih plazov (71). Sama analiza stanja v prosto- ru pri načrtovanju smučišč ne zadošča. Poznati je treba tudi vplive, ki jih bodo na urejenem smučišču izzvali pojavi snežnih plazov. Ugotoviti je treba, v katerih okoliščinah se bodo spremenile razmere za nastanek snežnih plazov. Poleg snežnih in vremenskih razmer vpliva na nastanek plazov tudi zemljišče. To pa se da opredeliti z določenimi merili, npr. strmino, vegetacijsko odejo, obliko zemljišča. Glede strmine so praktične izkušnje, da snežni plazovi redno nastajajo na ogolelih površinah, kjer nagibi pobočja presegajo 60%. Praviloma na- rašča nevarnost z večanjem strmine, vendar z velikih strmin (nad 50°) sneg hi- treje izgine (67). Snežni plazovi ·se lahko premikajo pri zelo ugodnih razmerah že med 10% in 20% nagiba (10). Snežni plazovi povzročajo večje probleme na strmih pobočjih (nad 50%) na sever- ni in vzhodni strani decembra, januarja in februarja; na južni in zahodni strani pa marca, aprila in maja (55). Prevladajoča smer vetra in ekspozicija sta zelo pomembna dejavnika za nastanek plazov in je treba z njima računati. Glede na vsa prejšnja spoznanja za območje Krvavca skušamo določiti, kje je pri- čakovati največji in kje najmanjši vpliv s pomočjo spremenljivk: strmina, vegeta- cija, orientacija in smer ter pogostost vetra. 269 • Nl -.::i o "'- N strmina 38 VPLIV NA SNEŽNE PLAZOVE Stopnja vpliva ~ N snežni plazovt Tabela št. 19: Spremenljivke za vpliv na snežne plazove Zap. Oznaka 3- 2 št. občutljivosti 1 l. Strmina nad 60% 35 - 60% 15 - 35% z. Vegetacija: 1, 2, 3, 7, 8, 12, 13, 9, 11, 14 št. fitocenoz 4, 5, 6 14+, 15, 16, 9+ 3. Orientacija sever in vzhod jug in zahod 4. Smer in pogostost najpogosteje pogostejše druge vetra zahodnik vzhodnik sever - jug Opomba: Pri smeri vetra sem za občutljivost 3. in 2. stopnje upošteval pobočja, ki so izpostavljena vetru. Tabela št. 20: Model vpliva na snežne plazove Zap. št. Spremenljivke Občutljivost Teža Vrednosti l. Strmina 3 2 1 6 18 12 6 2. Vegetacija 3 2 1 2 6 4 2 3. Orientacija 2 1 1 2 1 4. Pogostost vetra 3 2 1 1 3 2 1 Skupaj 10 30 20 10 Na snežne plazove bodo najbolj vplivala smuc1sca, urejena na najbolj strmem pobočju, kjer raste gozd in so v severni ali zahodni legi pod udarom naj- pogostejšega vetra. 5. 2. 5 Gozdarstvo Temeljni smoter gozdarstva je trajno ohraniti in krepiti vse funkcije gozdov, pri tem pa upoštevati sodobnejše proizvodno-tehnične pridobitve - zato da bo zadoš- čeno človekovim potrebam. Gozdnogospodarski smoter je celosten pojem, ki vse- buje najpomembnejše proizvodne smotre (proizvodnjo lesa, stranske proizvode in lov), infrastrukturo (varovalne in socialne funkcije) in ekonomske učinke. V goz- dnogojitvenih smotrih, ki jih prilagodimo glede na rastiščne razmere, stanje se- stojev in gospodarsko stanje, je zbrano vse uporabno znanje o določenih gozdo- vih (11). 271 Te smotre razvrstimo po temeljnih merilih. Gozdne površine členimo po pomemb- nosti za gozdarstvo in s tem tudi presojamo vplive, ki jih ima ureditev smučišč na gozdarstvo in na gozdne površine. Vemo, da bodo pri tem nastale tele izgube: - neposredna izguba gozda kot proizvodnega sredstva in s tem prirastka na skr- čenih površinah, - posredne izgube zaradi vplivov na robne površine (snegolomi, vetrolomi, poslab- šanje kakovosti in motenje v gospodarjenju), - ter vsi drugi škodljivi vplivi na ekološki kompleks gozda. Pri presoji vpliva na gozdarstvo upoštevam proizvodno funkcijo lesa, ker so vpli- vi na druge funkcije upoštevani pri drugih sistemih. Proizvodno funkcijo opredelim z merili: rastišče, stanje sestoja, dostopnost in velikost površine. Upoštevati pa bi kazalo tudi lastništvo zaradi utrjevanja gor- skega prebivalstva, ki je zelo odvisno tudi od gozdne proizvodnje. Rastišče razčlenjujem glede na gozdne združbe v tri stopnje: - rastišče, pomembno za gozdno proizvodnjo ali gozdna združba, prilagojena stop- nji labilnosti združbe; - rastišča, delno pomembna za gozdno proizvodnjo ali gozdna proizvodnja, pov- sem podrejena varovalnemu značaju; rastišča, nepomembna za gozdno proizvodnjo ali tako imenovani trajno varoval- ni gozdovi, v katerih so le naključni pripadki lesa. Na območju Krvavca ni rastišč pomembnih za gozdno proizvodnjo - z gospodar- sko zelo donosnimi gozdovi in z vsemi intenzivnimi sistemi gospodarjenja. V ob- močjih, kjer je gozdarstvo temeljna dejavnost in so posegi močno vezani v gozd- ne sestoje (npr. Pohorje, Pokljuka, Zatrnik), pa mora biti ta členitev podrobnej- ša in jo moramo obravnavati bolj pozorno. Kategorizacija rastišč je smiselno prilagojena poskusu, valorizacije gozdnega prostora z gozdnimi združbami, ki jo je opisal dr. Ž. Košir (21). Stanje sestojev dolgoročno vpliva in gospodarjenje z gozdovi - po količini in vred- nosti. Pri tem je človekov vpliv zelo pomemben. Samo stanje gozdov pa je mo- goče prikazovati z različnim ali z večjim številom spremenljivk (npr. lesna za- loga, prirastek, vrednostni prirastek, zarast, rastnost, rodovitnost). To oprede- limo natančno in jasno z zarastjo, pod katero razumemo razmerje med dejansko lesno zalogo in potencialno možno lesno zalogo na določenem rastišču. V obrav- navanem primeru je osnova fitocenoza, sicer pa gozdarska prostorska delitev ( oddelek ali odsek). Zarast sem stopnjeval v desetinkah: odlična l. O in O. 9, prav dobra 0.7, 0.8, dobra 5.0, 6.0, slaba 0.3, 0.4, zelo slaba 0.2 in 0.1. V gorskem svetu so stroški gospodarjenja v močni soodvisnosti z nagibom, ki vpliva na: stroške poseka in izdelave, možnosti uporabe različne mehanizacije, 272 stroške gradenj komunikacij itd. , zato je kot merilo dostopnosti lahko uporablje- na spremenljivka nagiba. V večjih goratih območjih bi morali upoštevati poleg nagiba 'še oddaljenost od prvega predelovalnega obrata, v ravninskih predelih pa samo oddaljenost. Velikost enake skupne površine na območju Krvavca ne zajemamo, ker gre za robne površine zunaj površin, zelo pomembnih za gozdno proizvodnjo. Tabela št. 21: Spremenljivke za vpliv na gozdarstvo Zap. 3 2 1 št. Občutljivost l. Rastišče: 1, 4 2, 6, 13, 15 3, 5, 7 štev. fitocen. 2. Stanje sestoja: 2, 4, 5, 1, 6, 13, 15, 7, štev. fitocenoze 3 (0.7, 0.8) (zarast) (O. 5, o. 6) (0.2, o. 3, 0.4) 3. Dostopnost: 1 - 35% 35 - 60% nad 60% nagib 4. Velikost: (nad 30 ha) (10 - 30 ha) (10 ha) površina Tabela št. 22: Model vpliva na gozdarstvo (proizvodno funkcijo) Zap. št. Spremenljivke Občutljivost Teža Vrednost l. Rastišče 3 2 1 5 15 10 5 2. Stanje sestoja 3 2 1 3 9 6 3 3. Dostopnost 3 2 1 2 6 4 2 4. Velikost površ. 3 2 1 o o o o Obravnavamo vso površino, ki jo po zakonu o gozdovih lahko štejemo za gozd, ne pa vseh potencialnih gozdnih zemljišč, privlačnih za gozdarstvo. Na gozdno proizvodnjo bomo lahko najbolj vplivali tam, kjer bomo zajeli zelo pomembna ali pomembna rastišča z odlično ali prav dobro zarastjo na dostopnih površinah in če so to večje strnjene površine (prilogi 43 in 44). 273 N) -.:i ,i,. ~ w N občutljivost fl rastišče zarast strmina 43 VPLIV NA GOZDARSTVO ~.:-:-;:-:-,._._ .. ;~....:::.7 _·f~t~~7~,. _)~>>0~-='· _ __)L,~~J ·=-{===+· ·~..... _.....q ,L-i "<'::'.,:::t ..::,, .C: :=2;~gj:!.) _}fJitfl~ ''· · ... ;- I~_;:_ \_ ·. [§ Stopnja vpliva 1 2 3 "'- N CIE gozdarstvo VPLIV NA GOZDARSTVO 44 5. 2. 6 Živalstvo (favna) Živalstvo je sestavni del biocenoze in nastopa v ekosistemu kot porabnik in raz- grajevalec. Z urejanjem smučišč se spreminja okolje s katerim je živalstvo v ravnotežju, to pa vpliva tudi na posamezne živalske vrste. Te spremembe bodo tem večje, čim večje bodo spremembe, v ekosistemu, kjer so najpomembnejše živalske vrste. O vsem živalstvu obravnavanega prostora nimamo dovolj podat- kov, pa tudi odnosi in zakonitosti niso znani. še največ podatkov je o divjadi, zato se bom omejil samo nanjo. Visoka divjad se čez dan skriva v rastlinju. Gams kot dnevna divjad je zaradi nenehnega vpliva verjetno najobčutljivejši. Ker jih turisti vznemirjajo, se števi- lo gamsov v nekaterih predelih zelo zmanjšuje. Najslabše je tedaj, če ga prese- netimo zunaj stalnih potov in steza. Vznemirjenje gamsov je nevarneje pozimi kot poleti, ker se gams razkropi po jarkih, iz katerih zaradi globokega snega ne more več ven in pogine od lakote. Hercog (14) navaja tale primer: V revirju je bilo od 700 do 800 gamsov, ker pa je tja zahajalo vsak teden 500 smučarjev, se je število gamsov zmanjšalo na 50. Omenjeni avtor trdi, da se bo število gamsov v Alpah, če se bo zimski in letni turizem razvijal tako naglo kot sedaj, zmanjšalo na eno tretjino ali celo več, zato je pri celotnem načrtovanju smučišč treba izločiti nekatere za gamsa pomembne površine. Na območju Krvavca je bil gams že izrinjen iz predela, kjer je izrazito prezi- movališče za populacijo gamsov levega brega Kokre; to se kaže na številčnem znižanju gamsov, upadanju kondicije in trofejni vrednosti divjadi. Evidenca o dol- goletnem odstrelu kaže, da je znašal le-ta pred izgradnjo žičnic na Krvavcu na obravnavanem območju od 9 do 15 gamsov letno, v zadnjih 12 letih pa le 5 gam- sov letno (9). Podobno kot gams je prizadet tudi ruševec. Pred vojno je bilo na območju Kr- vavca 13 rastišč, kjer se je redno oglašalo več ruševcev, danes pa imamo, tod le štiri rastišča. Manj občutljiva je srnjad, ker se na tem območju zadržuje le v poletnem času. Belka in planinski zajec sta zaščitena. Po osnovnih elementih, ki jih uporabljamo za bonitiranje divjadi, lahko sklepa- mo, koliko so se le-ti pri ureditvi smučišč spremenili in kako bodo vplivali na stanje divjadi. Na obravnavanem primeru so vzeta merila za določitev stopnje vpliva na žival- stvo - evidentirano stanje divjadi in presoja njene občutljivosti: l. Najmočnejši (zelo pomemben) vpliv je lahko na območjih, kjer živi najpomemb- nejše avtohtono alpsko živalstvo, ki je najbolj občutljivo (gams, ruševec, planin- ski zajec, belka, veliki petelin). 2, Pomemben vpliv je na robnih območjih biotopa občutljivega alpskega živalstva, kjer se zadržujejo posamezne vrste le občasno. 275 11 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11 1 1 1 1 11 1 r 1 11 1 1 1 11 1 1 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 , i l 1 1 1 1 1 1 1 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 276 LII,, N Stopnja vpliva 1 2 3 1 , I 11 , 1 •. 1 1 l l 111 z1valstvo ! 1 1 11111 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 I 1 II 1 1 1 I I I I II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 : : 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 I I I 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Krvavec 45 VPLIV NA 'ŽIVALSTVO 3. Delno pomemben vpliv je na območjih, kjer imamo razširjeno neustrezno ali neavtohtono divjad (muflon) ali tisto, na katero sprememba okolja zaradi smučišč nima posebnega vpliva, ker se hitro privadi (npr. srnjad). Prostorska razporeditev vpliva na živalstvo je razvidna na prilogi z oznako 45. 5.2. 7 Vrednote kulturne krajine Krajina je struktura z zapletenim vzorcem naravnih in antropogenih pojavov, je produkt medsebojno delujočih sil, ki se približujejo ravnotežju, še pogosteje pa so v fazi sprememb in razvoja (15). Zato bi lahko krajino imenovali kot opred- metenje, materializacijo dinamičnega razmerja med človekom in naravo (38). Kul- tura krajine kaže neko določeno strukturno stanje, to je z drugimi besedami vsa- ka krajina, kjer je vidno človekovo poseganje. Izkoriščanje zemeljskih bogastev v raznih oblikah ima vedno eno samo pomembno značilnost - boj z nenehno spre- minjajočo se, po naravi dinamično krajino. Čim več je možnosti za uporabo in čim vrednejša je krajina, tem večja so nasprotja. Značilne vrednote krajine so: njena skladnost, specifičnost, redkost, prvobitnost, kulturna dediščina itd. Skr- beti moramo za kontinuiteto in vrednost. Ker tudi skladen razvoj že sam po se- bi zahteva nenehno spreminjanje krajine, moramo pri tem zadržati nespremenje- ne njene najvrednejše dele. Če te v določenem prostoru izločimo, lahko tudi ugo- tavljamo, kje so možni najpomembnejši vplivi pri uvajanju ali širjenju določene rabe v prostoru. Ekološko uravnotežena krajina najbolj zanesljivo zagotavlja dolgotrajno produktiv- nost ekosistemov. To načelo moramo upoštevati glede na posamezne proizvodne dejavnosti, ki jim je zemljišče temeljno proizvodno sredstvo (npr. kmetijstvo, gozdarstvo), varovati pa moramo tudi že vgrajene antropogene strukture, pomem- bne razgledne točke, zbirališča, vedute, razgledne robove, zgodovinske kraje, naravne ali kulturne spomenike itd. V krajini moramo obvarovati del stare kra- jine kot element stalnosti v naglo se spreminjajočem okolju, da ohranimo identi- teto kakega kraja (15). Zato moramo skrbno ločiti. posamezne prostorske enote, ki na zunaj kažejo dovolj jasne značilnosti. Likovno gledano predstavljajo krajino ploskovne in prostorninske prvine, med ka- terimi nastaja kontrastni odnos. Kontrastni učinek pa stopnjujejo posebno tekstu- ra in barva. Krajini, ki impresionira s svojo skladno podobo, je vedno lastna enotnost, značilnost, ki jo pogrešamo pri opustošenih ali drugače prizadetih kra- jinah. Enotnost krajine je dosežena tedaj, ko temelji med drugim na ritmu narav- nih topografskih značilnosti in kjer prevladuje določen tip vegetacije. · Bistvena značilnost vseh velikih krajin je, da so vse prvine reliefne, vegetacijske in an- tropogene - podrejene skupnemu oblikovalnemu vzorcu, kateremu je izhodišče na- ravna topografska členjenost krajine (37). Pri predvidevanju stopnje vpliva, ki ga bo imela nova dejavnost, to je urejanje smučišč, na krajino, določimo pomembnost prostorskih prvin, ki sestavljajo kra- jino, s pomočjo spremenljivk in te stopnjujemo glede na to, kako so pomembne 277 v določeni krajini. Na območju Krvavca sem vključil kot merila za pomembnost krajine (spremenljivke): l. stopnjo avtohtonosti vegetacije ali stopnjo intenzivnosti obdelave, 2. naravovarstveno varovana ali kako drugače zaščitena območja, 3. naravne strukture, 4. spomeniško zavarovana območja in kulturne spomenike. Čim pomembnejši so deli krajine, tem večja je občutljivost na vplive nove dejav- nosti. Pregled spremenljivk za kulturno krajino - tabela št. 25 Ad 1/ Stopnjo avtohtonosti vegetacije ali stopnjo intenzivnosti obdelave členim tako, da dobijo največjo občutljivost ( zelo občutljiva = 3) površine, ki so najbliže naravno ohranjeni vegetaciji ali najintenzivnejše obdelane, najnižjo stopnjo (1) pa degradi- rane površine ali stadiji v regresiji - osnova so fitocenoze in sukcesije. Stopnja občutljivosti 3 2 1 Štev. fitocenoze 4, .5, 7, 8, 9, 11, 18 1, 2, 3, 9+, 10, 13, 15, 17 6, 12, 14, 16 Ad 2/ Naravovarstveno varovana ali kako drugače zaščitena območja Stopnja občutljivosti 3. varstvena ali zaščitena območja po dveh vidikih (krajinski park in zaščiteno območje) 2. zaščiteno območje z vidika višje stopnje (ožji zaščitni pas vodnega zajetja) l. zaščiteno ali varovano območje z vidika nižje stopnje (širši zaščitni pas vod- nega zajetja ali krajinski park Julijskih Alp). Ad 3/ Naravne strukture Stopnja občutljivosti 3. zelo pomembni grebeni ali prelomi z razgledom 2. privlačni ali kontrastni robovi, žive meje l. razgledne točke ali posamezna skupina dreves ali drevo, pomembno za ohra- nitev. 278 "" -.:i <:C> / / !-· / ~- / .. ' I ,- . -- '1 l - -- ,/ ' ' ' ' ' ' ' ' /J / _,,...- ' ---~ J ./ // / / /1 ff--1\.. v I f ., ., ' / ---- ,. ' ' ..... , N / -I , , I , Stopnja vp Uva ' , t::t=m ' . ' J ' " ./ .,,,.,,- ' / ' / ' ../ I I I Krvavec 47 , ., I VPLIV NA KULTURNO KRAJINO Ad 4/ Spomeniško zavarovana območja in kulturni spomeniki Stopnja občutljivosti 3. arheološka, naselbinska območja in območja kulturnih spomenikov l. in 2. stopnje zavarovanja 2. posamezni objekti arhitekturne, kulturne ali zgodovinske vrednosti l. območje treh ali več objektov sekundarnih bivališč, ki so vključeni v okolje. Te spremenljivke so v naši raziskavi, ki obravnava območje Krvavca, prikazane na prilogi 46. Vse obravnavano območje sem razdelil v OZJe gravitacijske enote glede na alpsko smučanje (povezava smučarskih prog v neodvisen sistem z žičnicami) in določil stopnjo vpliva na kulturno krajino tako, kot je prikazano v tabeli št. 26 in raz- vidno na prilogi 47. Tabela št. 26: Model vpliva na kulturno krajino 3. Zelo pomemben vpliv na kulturno krajino nastane v ožji gravitacijski enoti, kjer prevladujejo površine (nad 75%), ki so po prvi in drugi spremenljivki zelo občutljive (3), tu so tudi elementi po tretji in četrti spremenljivki, zelo občutljive in občutljive stopnje. 2. Pomemben vpliv na kulturno krajino nastane: tam, kjer prevladujejo površine (nad 75%), občutljive stopnje (2) in vsaj ena vrednost 3. ali 4. spremenljivke zelo občutljive stopnje (3) in nad dve vrednosti občutljive (2) ali malo občutljive stopnje (1) - ali tam, kjer prevladujejo (nad 50%) površine prve in druge spremenljivke zelo občutljive stopnje in vrednosti tretje in četrte spremenljivke nižje stopnje. l. Delno pomemben vpliv je na vseh drugih površinah, ki niso vključene v 3. in 2. kategorijo. Opisani poskus presoje stopnje vpliva na kulturno krajino izhaja iz vodilne misli, da je treba izločiti prvine, ki so za krajino pomembne ali pa v njej značilno urav- navajo stanje med naravo in človekom. Te prvine želimo v določenem delu in ob- segu v obravnavanem območju tudi ohraniti. Upoštevamo jih pri usmerjanju raz- voja, ki pa sam po sebi že ustvarja nove vrednote nastajajoče krajine. 5. 2. 8 Drugi vplivi Z urejanjem smučišč nastajajo še drugi vplivi, ki jih nisem podrobneje obravna- val. Opozoril bom le na nekatere značilnosti, ki jih opazimo pri pregledu različ­ nih zimskih športnih središč v Sloveniji. Za vsa smučišča je značilna nenačrtna 280 in nenadzorovana gradnja sekundarnih bivališč ter onesnarenost z odpadki. Hrup, ki nastaja v okolju vpliva na tamkajšnje prebivalstvo kot nova obremenitev, po drugi strani pa se spreminja ekonomska plat in družbeni položaj občanov. Nastajajo spremembe v osnovni dejavnosti, saj se pomen zemlje zaradi drugačne rabe po- večuje hkrati pa se povečujejo tudi možnosti zaposlitve, migracija prebivalcev itd. Urejanje smučišč vpliva tudi na mezoklimo območja, posebno v pasu gozdov, saj nastajajo spremembe v razporeditvi toplote, padavin in vetra, kar ugodno vpliva na poletni turizem, pašništvo in prehrano divjadi. Posebni vplivi se kažejo še na varstvu narave in spomenikov, na krajinski podobi, na posestnih razmerah, infra- strukturi in podobnem. Pri celostnem načrtovanju zimsko športnih središč je treba upoštevati vse nave- dene vplive. 5.2. 9 Zbirna karta vplivov S prekrivanjem vseh kart, na katerih so prikazani vplivi v stopnjah (priloge z oznako: 23, 29, 33, 39, 44 in 45), dobimo zbirno karto vplivov. S tem je pros- tor jasno strukturiran, tako da vemo, kje lahko pričakujemo več vplivov v zelo pomembni ali le delno pomembni stopnji in vse vmesne možne kombinacije (pri- loga 48). Za območje Krvavca sem postavil po presoji hierarhijo vplivov tako, da sem upošteval teže posameznih vplivov v naslednjem odnosu: l. vpliv na erozijo 30% ali koef. 3.0 2. vpliv na vodni režim 20% ali koef. 2.0 3. vpliv na vegetacijo 15% ali koef. l. 5 4. vpliv na snežne plazove 15% ali koef. l. 5 5. vpliv na gozdarstvo 10% ali koef. l. o 6. vpliv na živalstvo 10% ali koef. 1.0 Nato sem na zbirni karti vplivov, podobno kot pri posameznih vplivih, razvrstil z matematičnim modelom vse vplive v stopnje (priloga 49), in sicer: - površine, ki dosegajo vrednost do 18 - delno pomembni vplivi ... površine, ki dosegajo vrednost 18 do 24 - pomembni vplivi - površine, ki dosegajo vrednost 24 in več - zelo pomembni vplivi. Delno pomembne in pomembne vplive sem razdelil v dve podstopnji, in sicer: - delno pomembni vplivi, ki dosegajo vrednosti do 10, to je spodnja polovica stopnje 1; - delno pomembni vplivi, ki dosegajo vrednosti 10 do 18, to je zgornja polovica stopnje 1; - pomembni vplivi, ki dosegajo vrednosti 18 - 21, to je spodnja polovica stopnje 2; - pomembni vplivi, ki dosegajo vrednosti 21 - 24, to je zgornja polovica stopnje 2. 281 NI ~ ZBIRNA KARTA VPLIVOV N 48 ~ zelo ~pomembni delno pome~bni ~ pomembni z.gornJa polovica stopnje spodnja polovica· stopnje Ta podrobnejša delitev vseh vplivov je ena od osnov za predlagana izhodišča na- črtovanja smučišč. Iz analize na študijskem objektu je razvidno tole: l. Vrednosti pod 10 nastopijo na tistih površinah, kjer je pričakovati le nekate- re vplive v najnižji, to je delno pomembni stopnji in so praktično nepomembni pri celotnem urejanju smučišč. 2. Na površinah, kjer je zbirna vrednost vplivov med 10 in 18, pa posamezne vplive že lahko pričaknjemo v pomembni stopnji, posebno tam, kjer ne pričakn­ jemo vseh obravnavanih vplivov, vendar so na teh površinah vsi vplivi pri ureja- nju smučišč še vedno v sprejemljivih mejah. 3. V spodnji polovici stopnje pomembnih vplivov je pričakovati večino vplivov v pomembni stopnji, lahko se pa pojavi že posamezen vpliv v zelo pomembni stop- nji na površinah, kjer ni pričakovati vseh obravnavanih vplivov. Zato ne moremo vključevati vseh teh površin v urejanje smučišč. 4. V zgornji stopnji pomembnih vplivov je pričakovati, da nastopijo vplivi v po- membni in zelo pomembni stopnji (na primer: nastopijo lahko že trije vplivi v ze- lo pomembnih stopnjah, če niso vsi vplivi prisotni). Na teh površinah je že tre- ba računati z večjimi resnimi poškodbami naravnih sistemov, to je z večjo druž- beno škodo. Zato teh površin praviloma ne bi smeli urejati za smučišča. 5. Na površinah, kjer je možno pričakovati zelo pomembne vplive, pa moramo vedeti, da bi urejanje smučišč na teh površinah vodilo do uničenja naravnih si- stemov. 6. NAČRTOVANJE SMUČIŠČ 6. 1 Zahteve in posebnosti načrtovanja smučišč Pri načrtovanju smučišč naj bi veljalo načelo, da morajo smučišča ustrezati po- trebam in sposobnostim smučarjev, posebno še glede na generacijo, ki prihaja. Podrobno morajo biti preverjene naravne, rekreacijsko-turistične, funkcionalne in družbenoekonomske razmere, ki omogočajo na obravnavanem prostoru celosten in najprimernejši razvoj. Poleg klimatskih razmer so vendarle odločilne terenske razmere in njihova primernost ali uporabnost ter možnosti njihove prilagoditve zahtevam zimskega športa pri istočasni zagotovitvi ustreznega ekološkega ravno- težja. Tehnična znanja in možnosti omogočajo različne izvedbe. Pri načrtovanju smuča­ nja je pomembno posebno tole: l. Zasnova smučarskih prog. Lastnosti dobre smučarske proge so, da omogoči­ jo: varno, sproščeno in pregledno smučanje, spuščanje po padnici (prečni nagibi ne smejo biti večji od 15%), kratke spuste medsebojno povezavo z ustreznimi pre- 283 hodnimi krivinami pri spreminjanju smeri ali nagiba in preprosto vzdrževanje. Sočasno morajo omogočiti uživanje drugih lepot krajine ali pa opazovanje smučar­ jev. Pristopi na proge zahtevajo seveda še dodatne lastnosti, kot npr.: potrebno površino za gibanje na smučeh in počitek, ne da bi smučar moral sneti smuči ter primeren prostor za transformacijo smučarja od pešca ali motorista v miru- jočega smučarja in dalje do aktivnega smučarja. 2. Dimenzioniranje smučišč so obravnavali že številni avtorji. Pri srednjem na- gibu mora biti širina proge najmanj 40 m, vendar je zaradi varnejšega smučanja bolje povezati skupaj več prog. V naših načrtih so zmogljivosti smučišč največ­ krat predvidene po Cuminu, ki predpostavlja za smučarsko progo na en meter višinske razlike enega smučarja. Francoski strokovnjaki OTAM/Paris izračuna­ vajo kapaciteto po formuli 1 ha = 50 smučarjev. Avstrijec Barnick upošteva tele elemente: dolžino in zmogljivost žične naprave, kakovost smučarja in trajanje o- bratovanja. Primerjave s tujimi avtorji v naših razmerah kažejo (42), da mora biti širina proge v obratnem sorazmerju z velikostjo nagiba. 3. Zmogljivost žičnic mora ustrezati kategoriji in velikosti smučišč ter usposob- ljenosti smučarjev tako, da bi bila le-ta kar najbolje izkoriščena. 4. Ob načrtovanju smučišč za alpsko smučanje je treba misliti na potek tekaških stez in poti za hojo, na označevanje pomembnih mest na najvišjih točkah, kjer se smučarske proge razhajajo ali najnižjih, kjer se proge zbirajo. 5. Za povezovalne poti na neustreznem terenu zadostujejo smučarske poti v siri- ni 4 m z maksimalnim nagibom od 8% do 9% ali od 7 m do 8 m širine pri nagi- bu od 12% do 14%. Smučarske poti morajo zadostiti pogojem: da izključijo pošev- no smučanje na strmih terenih, premostijo teren, ki ga smučarji ne bi mogli pre- voziti in jasno povežejo smučarje na svoje vozišče (65). 6. Treba je zavarovati gorske vrhove, robove in zunanje gozdne meje ter narav- ne, zgodovinske in kulturne posebnosti. 7. Podrobno poznavanje celotnega programa ozJega in s1rsega območja in poten- cialnih rab tal. Pri tem naj omenim pomembne ciljne točke: oblika ali velikost smučarskega središča glede na dnevni ali stacionarni turizem, število in kapa- citeto dostopov ter parkirišč, javni servisi, turistični uradi, razvrstitev vseh aktivnosti, storitev itd. 6. 2 Izhodišča pri načrtovanju smučišč za usklajeno izrabo prostora v gorskem svetu če hočemo doseči, da bo prostor v gorskem svetu usklajeno izrabljen, ne more imeti zimski turizem absolutne prednosti, pač pa mora biti zastopan sorazmerno z drugimi dejavnostmi in še posebno s poletnim turizmom, ki je zelo odvisen od naravnih sistemov. Zato moramo upoštevati: 284 - navedene zahteve in posebnosti načrtovanja smučišč; - stanje prostora s temeljito analizo, ki po eni strani ugotavlja stopnjo primer- nosti površin za smučišča, po drugi pa stopnjo pomembnosti vplivov na narav- ne sisteme, ki jih lahko pričakujemo pri urejanju smučišč v gorskem svetu; - načelo dinamičnih razvojnih možnosti. Zadnje pomeni, da praviloma načrtujemo smučišča tam, kjer so pri relativno najnižjih investicijskih stroških (po analizi zelo primerna ali primerna smučišča) po možnosti tudi najmanjši vplivi na naravne sisteme. Ker pa vemo, da s teh- ničnimi ukrepi lahko omejimo ali celo preprečimo nekatere vplive, bo obseg za- jemanja površin različen. Zato bo dober razvoj lahko tudi najboljše zavarovanje. Najboljši razvoj pa je tisti, ki temelji na naravnem sistemu. To je oblika zava- rovanja skozi načrtovan kontroliran razvoj (44). Izhodišča za ustrezno ali usklajeno izrabo prostora za smučišča so: l. posebno zavarovanje vseh najpomembnejših krajinskih vrednot 2. ustrezna izbira površin za smučišča na osnovi krajinske analize, ki temelji: a) na napovedovanju vplivov na naravne sisteme, b) na ugotavljanju primernosti površin za smučanje z vidika investitorja 3. zagotovitev možnosti vzdrževanja krajine na naravni osnovi 4. usmeritve za posebne dopolnilne ukrepe. Ad 1/ Iz inventarizacije prostora in pri proučevanju vplivov na vrednote kulturne kraji-. ne ugotavljamo pomemJ:most posameznega dela krajine. Na tej osnovi se na zelo pomembnih delih krajine omejimo le na površine, ki so zelo primerne za smuča­ nje in kjer so hkrati nepomembni vplivi, to je delno pomembni vplivi v spodnji polovici stopnje na naravne sisteme ali pa se v ožjem gravitacijskem območju, ki ga zahteva sistem alpskega smučanja, v celoti odpovemo razvoju. To pomeni, da smemo dopustiti le take dejavnosti, ki ne potrebujejo namestitve trajnih na- prav in ne ovirajo razvoja drugih dejavnosti. A/ Po presoji vplivov smemo računati, da pridejo pri urejanju smučišč v poštev: a) vse površine, kjer lahko pričakujemo delno pomembne vplive v spodnji polovi- ci stopnje; b) 90% vseh površin, kjer lahko pričakujemo delno pomembne vplive v zgornji polovici stopnje (saj je na tej stopnji okoli 10% površin, ki so le delno pri- merne za smučišča); c) 25% vseh površin, kjer je pričakovati pomembne vplive v spodnji polovici stop- nje, kar pomeni, da bi vključili v urejanje smučišč kar 50% vseh primernih površin za smučišča; 285 d) ne upoštevamo povrsm, kjer lahko pričakujemo pomembne vplive v zgornji po- lovici stopnje ali kjer pričakujemo zelo pomembne vplive. B/ Primernost (privlačnost) površin za smučišča računamo tako: a) da vključimo v urejanje smučišč vse zelo primerne površine za smučišča; b) da vključimo 70% primernih površin za smučišča, ker na 30% vseh primernih površin že lahko pričakujemo pomembne vplive; c) da upoštevamo za smučišča največ 10% delno primernih površin; od teh povr- šin je kar 80% takih, kjer lahko pričakujemo že pomembne ali zelo pomembne vplive. Do zgornjih odnosov pod A in B pridemo tako, da prekrivamo zbirno karto vpli- vov (priloga štev. 49) in karto primernosti površin za smučišča (priloga 18). V primeru A primerjamo zbirno karto vplivov (priloga 49) s karto primernosti za smučišča (priloga 18), v primeru B pa nasprotno: karto primernosti preverjamo z zbirno karto vplivov. S prekrivanjem tudi ugotovimo, da je mogoče na območ­ ju Krvavca od obravnavanih površin funkcionalno vključiti v smučišča le od 60% - 70% površin glede na izhodišči pod A in B. Tabela št. 25: Pregled površin za območje Krvavca, ki se nanaša na zbirno kar- to vplivov Stopnja vplivov Površina ha l. zelo pomembna 61 2. pomembna: zg. polovica stopnje 111 sp. polovica stopnje 40 3. delno zg. polovica stopnje 108 pomembna sp. polovica stopnje 42 Skupaj 362 Funkcionalno je mogoče vključiti v smučišča 60% površin, to je 70% površin, to je 90 ha 105 ha 286 Načrtne omejitve % ha 25 90 100 10 97 42 149 Tabela št. 26: Pregled površin za območje Krvavca, ki se nanaša na karto "pri- mernosti" površin za smučišča Stopnja primernosti Površina Načrtne površin ha % l. zelo primerna 72 100 2. primerna 106 70 3. delno primerna 115 10 4. neprimerna 69 Skupaj 362 Funkcionalno je mogoče vključiti v smučišča 60% površin, to je 70% površin, to je 97 ha 109 ha omejitve ha 72 74 11 157 V prvi fazi moramo računati z najmanjšimi kazalniki. Šele po daljšem razdobju, potem ko bi bili rezultati že preverjeni, lahko računamo z dinamičnim razvojem do zgornjih kazalnikov. Ad 3/ Namen vzdrževanja krajine je po naravni poti izboljšati sedanje razmere. To bi bilo seveda v prid vsem dejavnostim in je še posebno pomembno v gorskem sve- tu pri oblikovanju smučišč. Glede na prejšnja izhodišča (pod 1 in 2), ko varuje- mo najobčutljivješa območja naravnih sistemov, izbiramo površine tako, da koli- kor je mogoče malo poslabšamo stanje. V konkretnem primeru to pomeni, da o- hranimo kolikor je mogoče - vsaj zeliščno vegetacijo in vegetacijo nizkega grmi- čevja v skladu z lastnostmi ekološkega kompleksa (z upoštevanjem stabilnosti), ki nam ga najnazorneje označujejo izločene fitocenoze in sukcesije. Posamezne razvojne faze, ki so se razvile pod močnim vplivom paše živine v preteklosti, zanesljivo usmerjajo nego za oblikovanje smučišč. Neposredna območja ali vme- sne pasove med smučišči intenzivno vzdržujemo s krepitvijo naravnosti, z usmer- janjem sukcesije v progresivni meri. Tako bomo npr. za urejana smučišča pred- videli pašne površine, ki jih vzdržujemo tudi z dopolnilnimi ukrepi (dognojevanje, zmerna paša ali košnja saj enkrat na leto), kot vmesne pasove ali območja med smučišči. Tudi gozd usmerjamo, če je potrebno z dopolnilnimi ukrepi (pogozditev, ograditev pred živino in podobno). Ad 4/ Narava je mozaik različnih ekosistemov, tehnika alpskega smučanja pa zahteva nepretrgane pasove ali območja. Zato je treba poleg prej opisanih izhodišč upoš- tevati še usmeritve za posebne dopolnilne ukrepe, in sicer toliko bolj skrbno in 287 intenzivno, kolikor bolj so le-ta v nasprotju s prejšnjimi izhodišči. Posebni do- polnilni ukrepi so lahko zelo raznovrstni, krajinski načrtovalec naj jih opredeli pred neposrednim načrtovanjem smučišč po značilnih ekoloških enotah (krajevno, časovno, količinsko in kakovostno). Omenim naj le nekaj najpomembnejših usme- ritev. - Delna izravnava terena naj bo vedno izvedena tako, da se najprej odstrani po- sebej zgornji organski in mineralizirani talni sloj, in sicer tudi na površinah, ki jih je treba zasuti pri izravnavi. Ta odstranjeni sloj je treba enakomerno poravnati na odkritih sterilnih površinah. - Izravnane površine moramo še v isti sezoni zatraviti (ali vsaj zavarovati pred spiranjem organskih snovi) in vzdrževati travno rušo (pokositi vsaj enkrat let- no!). - Sečnje gozdnega drevja in grmovja opravimo tesno ob tleh brez ruvanja panjev. - Površinsko vodo odvedemo z razprševanjem, da ne nastane erozija. Suhih in obraslih pretočnih korit ali ponikovalnih kotanj ne smemo zasuti, pač pa jih je treba premostiti z lesenimi napravami ali le izjemoma s propustnim materialom (ponavadi je primernejši ta ukrep tudi tam, kjer bi bila sicer po- trebna manjša izravnava terena). - Skrbno je treba odvajati vodo na zamočvirjenih terenih, ali na tistih, ki jih je načela erozija. - Useke ali nasipe moramo skrbno urediti v ustreznem naklonu in prehodu ter jih zatraviti. - utrditi je treba gozdne robove z vzdrževanjem stabilnih drevesnih vrst in obli- kovanjem stopničastih prehodov. - Ob robovih prog ali smučišč je treba odstraniti material, ki ni bil uporabljen pri urejanju smučišč. - Vse izpeljane ukrepe moramo v rednih presledkih preskusiti, vzdrževati in če je potrebno, izboljšati. - Nove poškodbe moramo takoj sanirati. 6. 3 Vplivi načrtovanih smučišč na okolje in analiza za izbiro smučišč Na temelju izhodišč za načrtovanje smučišč lahko: l. presojamo vplive, ki jih bodo imela načrtovana smučišča na naravne sisteme, 2. prioritetno izbiramo in oblikujemo smučišča tako, da bodo naravni sistemi čim manj prizadeti. Po veljavnem ureditvenem načrtu je na obravnavanem območju predvideno 16 smu- čarskih prog širine od 40 m - 60 m (ponekod sta označeni dve progi skupaj) in 288 16 žičnic (brez dostopne), ki bodo prepeljale na uro 17. 550 smučarjev. Nadalje je predvideno: skupna višinska razlika prog 4122 m, skupna kapaciteta prog za 5. 597 smučarjev, skupna dolžina žičnic 12. 709 m, skupna zmogljivost žičnic brez čakanja za 4. 828 smučarjev. Proge so v načrtu vrisane samo po smeri (priloga 50), zato vzamemo te oznake kot os in računamo s širino proge ob straneh. Ta- ko oblikovana proga rabi za analizo vplivov, ki jih bodo imele načrtovane proge na naravne sisteme. Pri tem uporabljam izhodišča za ustrezno ali usklajeno iz- rabo prostora pri načrtovanju smučišč. Karto, na kateri so narisane predvidene smučarske proge (priloga 50), prekrivam: - s karto vpliva na kulturno krajino (prilogi 46 in 47), - z zbirno karto vplivov (prilogi 48 in 49), - s karto primernosti površin za smučišča (prilogi 17 in 18). Tako preverimo, ali je opravljena najustreznejša izbira smučišč. Analize kažejo, da bi bilo za ustrezno izbiro smučišč, pri kateri bi upoštevali najbolj primerne površine z vidika investitorja in hkrati preprečili zelo pomemb- ne in pomembne vplive, varovali najvrednejše krajinske vrednote in kar najbolj vzdrževali krajino na naravni osnovi, potrebno: - odstopiti od nekaterih predvidenih smučarskih prog, (npr.: vse proge št. 3, 9, 15 in 16) - delno spremeniti smeri, širine ali dolžine nekaterih predvidenih smučarskih prog, (primer proge št. 2, 5, 6, 10, 13 in 14) - opustiti nekatere trase vlečnic, (žičnici za progi: 9, 14 in 15 in žičnica Kriš- ka planina-Krvavec) delno spremeniti smer ali dolžino predvidenih vlečnic in sedežnic, (npr. žičnice za proge štev. 4, 5, 12 in 13). Nespremenjene bi lahko ostale le smučarske proge štev. 4, 7, 8 in 11. Glede na izhodišča za načrtovanje smučišč je narejen alternativni predlog ustrez- ne ureditve smučišč na Krvavcu (priloga 51). Ocenjeno je, da bi bilo smotrno na Krvavcu urediti približno 90 ha smučišč. Na teh površinah pa je prostora za največ 4. 500 smučarjev (po Barnicku) ali približno za 20% manj, kot predvideva načrt z enakim izračunom. Te površine so jasno omejene in jih je možno vzdr- ževati na naravni osnovi. Z dopolnilnimi ukrepi (npr. dognojevanjem) jih uredi- mo tako, da so primerne tudi za pašništvo in poletni turizem (sprehodi ob robo- vih urejenih smučišč so privlačni). Na nekaterih vmesnih pasovih med urejenimi smučišči uporabimo še druge dopolnilne ukrepe (utrjevanje in oblikovanje stopni- častih robov, pogozditev pašnika ali pašnega gozda, zviševanje višine gozdne me- je), da ohranimo in pospešimo progresivne naravne procese. Ustrezno izbrane površine lahko členimo glede na stopnjo ustreznosti. Pomembno pa je, da na izbranih površinah za smučišča vemo, kje lahko pričakujemo večje in kje manjše vplive na naravne sisteme. Glede na to se pri načrtovanju in iz- 289 ~ ,:o o ·-·t:._ 1------·••.,_ O O oiJ. smučarska ' f proga ---,·1 sedežnil':l • • jvlečnic;-t : ,:gornja ; postaja ' , spodn_ja 1·post:-,j,, • • • ~ ·' "I ✓~\ , smučišča ., sedežnica :r. vlečnica ---r zgornja , postaja . -• spodnja postaja OBLIKOVANJE SMUČIŠČ vedbi (seveda tudi pri vzdrževanju) laže in pravilneje odločamo o posebnih dopol- nilnih ukrepih. Podrobno, kot smo analizirali vpliv smučišč in žičnih naprav na okolje, lahko opravimo to tudi za vse gradbene objekte. Zbirna karta vplivov je pomemben pri- pomoček pri izbiri same trase žične naprave, kakor tudi pri odločitvi med sedež- nico in vlečnico. Tam, kjer mora potekati trasa žičnice po območju, ki kaže, da bi prišlo do pomembnih vplivov, se odločimo za sedežnico ali pa moramo zagoto- viti posebne dopolnilne ukrepe pri trasah vlečnic. 7. SKLEPI Proučevanje in napovedovanje vplivov na naravne sisteme, ki jih lahko pričakuje­ mo pri urejanju smučišč, je pomembna naloga in obveznost razumnega načrtova­ nja v gorskem svetu; le tako bo mogoče doseči skladen trajni in dolgoročni raz- voj. Zato je v nalogi prikazana metoda, ki celostno, nazorno in uporabno prika- zuje razlike v prostoru glede na primernost površin za smučišča in vrste ter stopnje pomembnosti vplivov. Naloga odpira več problemov in daje z analizo pro- stora tudi temeljna izhodišča za usklajeno načrtovanje smučišč v gorskem svetu. Ugotovitve in sklepi: l. Razvoj smučarskih zmogljivosti v naših razmerah je nasledek načrtovalske dejavnosti, na katero so vplivali kratkoročni, enostranski interesi, in ne temelji na celostnih in usklajenih rešitvah. 2. Opazovanja vseh obstoječih zimsko-športnih središč doma in na tujem kažejo, da so na teh območjih precej razvrednotene prvine naravnega okolja. To hkrati pomeni, da so zmanjšane prostorske zmogljivosti tudi za turistično-ekonomsko iz- rabo. Le pri ohranjenem naravnem okolju je mogoča optimalna raba, s tem pa je zagotovljena tudi največja ekonomsko-družbena korist. 3. Negativni razvojni procesi pri razvoju zimskega turizma bistveno zmanjšujejo vrednost gorskega sveta za poletni turizem v raznih oblikah; le-ta je v Sloveniji mnogo bolj množičen, njegove družbene razsežnosti so mnogo večje. 4. Z načrtovalsko analizo z znanim programom lahko še pred načrtovanjem smu- čišč napovemo vrste in stopnje vplivov na naravne sisteme. Najpomembnejši so vplivi na erozijo, vodni režim, snežne plazove, vegetacijo, gozdarstvo, živalstvo in kulturno krajino. 5. Vsak vpliv na naravni sistem kakor tudi primernost površin za smučanje, ki ga določimo z merili v obliki spremenljivk dejavnikov prostora, je najlaže prika- zati na transparentnih kartah. Po grafični metodi s prekrivanjem kart spremen- ljivk preprosto in najbolje ugotavljamo stopnje primernosti površin za smučanje in stopnje vplivov, ki jih pričakujemo na naravne sisteme. S to metodo se najbolj približamo realnim in najbolj homogenim prostorskim enotam. 291 6. Po grafični metodi primerno prikažemo tudi vse vplive na zbirni karti vpli- vov. Karta jasno pokaže, kje je mogoče pričakovati več vplivov v najpomembnej- ši stopnji, kje je teh vplivov najmanj in kje so najmanjši, pa tudi vse vmesne stopnje. 7. Večina vplivov na naravne sisteme na območju Krvavca se v stopnji zelo po- membnega vpliva prekriva na istih površinah in so praviloma tudi zunaj območij zelo primernih in primernih površin za smučišča. Prav tako se precej prekriva- jo le delno pomembni vplivi na površinah, ki so zelo primerne ali vsaj primer- ne za smučišča. 8. Na temelju analize prostora, ki na eni strani določi stopnje primernosti po- vršin za smučišča, po drugi strani pa stopnje pričakovanih vplivov na naravne sisteme, je mogoče načrtovati smučišča tako, da je prostor ustrezno in usklaje- no izrabljen. To temelji na naslednjih izhodiščih: - posebno varovanje najpomembnejših krajinskih vrednot; - ustrezna izbira površin za smučišča na temelju krajinske načrtovalske analize prostora; ta prepreči poseganje na površine, kjer zaradi urejanja smučišč pri- čakujemo pomembnejše vplive v višjih stopnjah; - zagotovitev možnosti vzdrževanje krajine na naravnih osnovah; usmeritve za posebne dopolnilne ukrepe, ki morajo biti tem večji in tem bolj vsestranski, čim pomembnejše stopnje vplivov pričakujemo. 9. Z napovedovanjem vplivov na naravne sisteme je mogoče ne samo izbirati smučišča tako, da bodo naravni sistemi najmanj prizadeti, pač pa tudi oceniti različne posege v prostor in nakazati najustreznejšo rešitev. Opravljene analize na območju Krvavca kažejo, da bi bilo treba za usklajeno izrabo prostora neka- tere od načrtovanih smučarskih prog delno spremeniti ali celo opustiti in presta- viti posamezne žične naprave. Računati moramo tudi z manjšo zmogljivostjo smu- čišč (za okoli 20%), kot jo predvideva ureditveni načrt. 10. Metodologija, ki smo jo uporabili pri napovedovanju vplivov na naravne siste- me na primeru Krvavca, kaže, da je mogoče z metodo prekrivanja zanesljivo a- nalizirati in ustrezno napovedati razvoj v prostoru. Z njo je mogoče določiti ko- likšen bo poseg v prostor ali utemeljeno preprečiti nedopustno škodljiv razvoj ka- ke dejavnosti. 11. Rezultate opravljenih analiz za območje Krvavca je bilo mogoče preveriti na terenu, kjer so že deloma urejena smučišča. 12. Metodologija omogoča ne samo spremljanje razčlembe naravnih procesov, am- pak tudi ugotavljanje medsebojnega prepletanja in porajanja nasprotij, ki nastajajo ob uveljavljanju različnih dejavnosti v prostoru. 13. Čim večjo stopnjo primernosti ima površina za smučišče, tem bolj oprav1ce- no lahko posegamo na površine, kjer je pričakovati pomembnejše vplive, vendar 292 s pogojem, da zagotovimo zadovoljivo ravnovesno stanje v prostoru, S korenitej- šimi tehničnimi in biotehničnimi ukrepi omejimo pomembne vplive na sprejemlji- vo stopnjo. 14. Opravljeno delo jasno kaže,da je zimsko športne zmogljivosti nujno načrtovati na temelju izčrpnih analiz naravnih danosti in procesov; le tako je mogoče zago- toviti usklajeno izrabo prostora. Ker je gorski svet še posebno občutljiv, hkrati pa zelo pomemben, bi morali analizirati prostor pred vsakim posegom v ta pro- stor pri uvajanju novih dejavnosti. 293 9. FOTOGRAFIJE (1 - 12, foto Janez POGAČNIK) Slika 1: Preobremenjeno smu- čišče v Kran3ski gori Slika 2: Značilne krajinske strukture v gorskem svetu 294 Slika 3: Pomanjkljivo načr­ tovanje smučišč (Zatrnik) Slika 4: Trasa dostopne žičnice na Kanin ni bila izbrana na osnovi vsestranske analize prostora in že so nastale tudi neposredne škode - snežni plaz je uničil srednjo po - stajo žičnice Slika 5: Naselbinsko območje Kriške planine Slika 6: Že "urejena" smučišča z Njivic na Krvavcu v Tiho dolino 295 Slika 7: Urejena smučišča na primernih in zelo primernih površinah, kjer so vidni vplivi od delno pomembne do zelo pomembne stopnje Slika 8: Urejena smučišča od Doma do vrha Krvavca - pomemben vpliv ob ro- bovih Slika 9: Slabo uspela zatravitev na mehanično izravnanem svetu 296 Slika 10: Zarasli hudourniški posek, ki je izravnan, ko je v njem izdelana smu - čarska proga, je postal žarišče erozije Slika 11: Vetrolomi in snegolomi zaradi poseka smučarske proge skozi gozd Slika 12: Neurejene zelo primerne in primerne površine za smučišča (Krvavec - Kržišče) 297 8. POVZETEK Hkrati s povečanjem prostega časa, z zviševanjem življenjske ravni in s poveča­ no mobilnostjo naraščajočega prebivalstva, ki se vse bolj naseljuje v mestih, na- stajajo vse večje potrebe in s tem zahteve po rekreacijskem prostoru v narav- nem okolju. Med pomembno usmerjeno dejavnost v prosti naravi spada tudi smu- čanje, ki se je začelo pospešeno razvijati v povojnem obdobju in je prineslo že več- nasprotij v območje gorskega sveta. Slovenski gorski svet ima izredne pred- nosti za razvoj letnega turizma, vendar zelo omejene možnosti za razvoj zimske- ga turizma. Za obe dejavnosti je značilno, da zahtevata ohranjeno in uravnoteže- no naravno okolje. Če ni ustreznega načrtovanja, lahko razvrednotita krajino in ekološki potencial, ki je temelj razvoja. Zato je potrebna preusmeritev pri načr­ tovanju in urejanju smučišč od sedaj pretežno tebničnih, ekonomskih in socialnih rešitev v bolj strukturno ekološko načrtovanje z urejanjem krajine na temelju kra- jinske analize. Zaradi ekstremnih pogojev v gorskem svetu so tla in vegetacija zelo občutljivi. Izkušnje alpskih narodov kažejo, da se urejanje smučišč zelo škodljivo vpliva na vodni režim,. pospešuje in odpira nova žarišča erozije, pove- čuje snežne plazove, moti življenjski prostor živalstvu in kvari podobo krajine. S tem nastopa razvrednotenje krajinskih prvin in zmanjšuje možnosti za usklaje- no dolgoročno, trajno izrabo prostora. Vse to je povzročilo, da je problem smu- čišč prerasel v ekološki in prostorski problem. Statistični podatki kažejo, da glede na potrebe fn zahteve smučarjev v Sloveniji, ni dovolj smučišč. Trdimo celo, da je dosedanja usmerjenost oblikovanja in iz- rabe zimskih centrov usmerjena na slabša mesta, ki so težko dostopna. Nimamo sklenjenih in funkcionalno povezanih zimskih središč, ki bi nastala iz osnove, to je iz ustrezno urejenih smučišč. Smernice družbenoekonomskega razvoja predvi- devajo, da bi bilo treba letno urediti od 150 do 270 ha novih smučišč. Poseči bi morali v nova, še nenačeta območja in usklajeno glede na različno uporabo raz- vijati za sedaj še pomanjkljivo opremljena smučarska območ:fa. Temeljni smoter je varovanje krajinskih vrednot prostora in vzdrževanje vseh. naravnih sistemov po načelih naravne samoohranitve; to omogoča trajen, dolgoročen razvoj. Namen naloge je predstaviti metodologijo - pot po kateri je mogoče na temelju krajinske načrtovalske analize ugotoviti stopnje primernosti površin za smučanje in napovedati pričakovane vplive na naravne sisteme. Dobljeni rezultati naj bi rabili za temeljna izhodišča pri načrtovanju smučišč v gorskem svetu. Metodologija temelji na interdisciplinarnih raziskavah ter dognanjih znanstvenikov in strokovnjakov. Na temelju novih domnev, spoznanj in postavljenih zvez pri proučevanju določenega območja je. mogoče priti do neposrednih sklepov. Zato te- melji metodologija na zbranih podatkih o prostoru z območja Krvavca, kjer so na dobri tretjini površine že urejena smučišča, drugo območje pa je predvideno za pospešen razvoj zimskega turizma. Na urejenih površinah so jasne razlike glede privlačnosti za smučanje, vidni pa so tudi že vplivi, ki jih je imelo samo urejanje smučišč. 298 Na območju Krvavca zbrani podatki o prostoru obsegajo ekološke in družbenoeko- nomske dejavnike. Med ekološkimi dejavniki so upoštevani: relief, geološka pod- laga, klima, talni tipi, vegetacija v obliki opisa fitocenoz in živalstvo. Pri druž- benoekonomskih dejavnikih so osredotočeni podatki le na opis sedanje rabe prosto- ra, lastništva in strukture posesti, zgodovine in smeri razvoja, zavarovanih in kako drugače zaščitenih območij in drugih obremenitev prostora. Ekološki dejav- niki so prikazani v opisni in kartografski obliki tako, da omogočajo analizo pro- stora glede na postavljeni problem. Bolj podrobno je razčlenjen relief glede na vrsto nagibov, orientacijo, nadmorsko višino in oblikovitost pobočij. Zaradi enot- ne geološke podlage (dolomitiziran apnenec in apnenec) so precej enotna gladka ali blago valovita pobočja. Prevladujejo zahodna in jugozahodna pobočja v nadmor- ski višini od 1200 do 1971, 5 m. Nakloni pobočij so od 5% do 60% nagiba (samo 13% površin presega ta 11agib). Tla so raznih vrst rendzin, le na manjšem delu površine (21 %) so se razvila mlada rjava tla. Na njihov razvoj so najbolj vpliva- li geološka podlaga, relief in gospodarjenje z rastlinskim pokrovom. V tesni po- vezanosti z njimi in zato, ker je človek že zelo zgodaj močneje posegel v ta pro- stor, so razvite različne razvojne oblike fitocenoz, ki so zelo značilen kazalnik spremenljivk okolja. Izločeno je 18 takih enot, med katerimi so nakazane sukce- sije. Pri živalstvu je zaradi zimskega in letnega turizma zlasti divjad gamsa in ruševca že delno izrinjena iz osrednjega dela. Teh živali je manj, so pa tu- di manj kakovostne. Temeljne dejavnosti so pašništvo, lovstvo in gozdarstvo na družbenih površinah nekdanjih srenj (le 13% je zasebnih površin), vendar nekatere površine že odvze- mata v zadnjih letih zimski turizem z izgradnjo infrastrukture in gradnja počit­ niških hišic. Na območju so arheološka in naselbinska zavarovanja (Gradišče, Jezerca in Kriška planina), ter ožji in širši zaščitni pas za zajetje vodovoda Vodne skupnosti Cerklje-Kamnik-Vodice-Mengeš. Severozahodni del območja je zajet v predlog krajinskega rezervata na območju Karavank in Kamniških Alp. Pri analizi prostora izhajamo iz zahtev, ki jih ima posamezna raba, ali iz posle- dic, ki jih ima razvijajoča se dejavnost na prostor. Zato poteka analiza v dveh smereh: - ugotavljanje stopnje primernosti (privlačnosti) površin za alpsko smučanje, - ugotavljanje možnih vplivov na naravne sisteme. Pri razvoju zimskega turizma zahteva alpsko smučanje največje posege v prostor zaradi ureditve smučišč in infrastrukture, hkrati pa je nosilec vsega zimskega turizma. Ugotavljamo, da so za smučanje privlačne le nekatere površine, zato skušamo najti in definirati merila v obliki dejavnikov prostora, kot so: strmina, oblikovitost pobočij, nadmorska višina, orientacija, vegetacija in tla. Spremen- ljivka strmine je v razponih glede na zahtevnost smučanja, njeno členitev (toč­ kovanje) glede na pomembnost pa je postavljena v odvisnost procentualnega raz- merja potencialnih smučarjev na naših smučiščih. Spremenljivka oblikovitosti pobočij zajema vse pravilnosti in nepravilnosti terena, ki vplivajo na težavnost oblikovanja smučišča. Nadmorska višina in orientacija vplivata na dolžino traja- nja snežne odeje in kakovost snega; členimo ju v obliki intervalov nadmorskih 299 v1sm in po ekspozicijah nebesnih strani. Najvišje lege na severnih ekspozicijah so najpomembnejše, Vegetacija je prikazana s fitocenozami, ki' so združene gle- de na vrsto vegetacijske odeje in odstotek pokrovnosti. Fitocenoze pašniš- kih združb brez grmovne in drevesne vegetacije so najpomembnejše tako kot sta- bilna tla, ki jih je mogoče uporabiti tudi za pašništvo. Glede na postavljeni in preverjeni model privlačnosti za smučanje, v katerem so spremenljivke zajete z različno težo (strmina 30%, oblikovitost pobočij 20%, nad- morska višina 15%, orientacija 15%, vegetacija 10% in tla 10%), so določene stop- nje primernosti površin za smučanje. Pri tem uporabljamo: l. kvadratne mreže z velikostjo celice 1 ha in matematični izračun vrednosti za vsako celico; 2. grafične metode s prekrivanjem transparentnih kart členjenih spremenljivk, kjer je matematični model le kot pripomoček za razmejitev površin po stop- njah primernosti. Razlikujemo površine, ki so za smučanje: zelo primerne, primerne, delno primerne in neprimerne. Urejanje smučišč vpliva na vrsto naravnih sistemov. Vplive je težko oceniti v celoti, saj se prepletajo, nimamo pa tudi eksaktnih kvantificiranih meril. V na- logi se omejimo na najpomembnejše vplive, in sicer na: erozijo, vodni režim, vegetacijo, gozdarstvo, snežne plazove, živalstvo in posebej kulturno krajino. Za to proučevanje moramo poznati smotre ali vrednote naravnih sistemov, ki jih je mogoče definirati prav tako z dejavniki prostora. Pri analizi uporabljamo grafič­ ne metode prekrivanja spremenljivk, ki definirajo, kaj je pomembno, da nasta- ne določen vpliv, in kako je to pomembno glede na občutljivost uporabljene spre- menljivke. Stopnje pomembnosti vpliva na naravni sistem ugotavljamo s prekri- vanjem transparentnih kart spremenljivk členjenih po občutljivosti in z matema- tičnim modelom - po določenih fazah, podobno kot stopnjo primernosti površin za smučanje (opredelitev sistema, izbira in členitev spremenljivk, oblikovanje modela ranljivosti, preizkus modela in grupiranje določenih vrednosti po stopnjah pomembnosti). Zaradi preglednosti uporabljamo tristopenjsko skalo pomembnosti vplivov, in sicer: - zelo pomemben vpliv - pomemben vpliv - delno pomemben vpliv. Za območje Krvavca je mogoče definirati vplive na naravne sisteme z različni­ mi spremenljivkami dejavnikov prostora, in sicer: - pri eroziji je treba upoštevati tri najpomembnejše dejavnike v obliki spremen- ljivk: strmine, vegetacije in tla tako, da damo največjo težo strmini (50%), nato vegetaciji (30%) in najmanj tlem (20%); - pri vplivu na vodni režim upoštevamo štiri dejavnike prostora, in sicer: vege- tacijo, strmino, tla in razporeditev vegetacije. Največjo težo vzamemo za ve- getacijo; t. j. (50%), za strmino 30%, za tla in razporeditev vegetacije pa po 10%; 300 - pri vplivu na vegetacijo lahko uporabimo le dve spremenljivki, in to vrsto ve- getac~je in vrsto tal. Vegetacijo delimo na pet stopenj občutljivosti, vrsto tal pa le na tri. Tako dobimo neposredno z grafično metodo stopnje pomembnosti, kot po opisani metodi, če je vegetacija upoštevana s težo 60% in tla s težo 40%; - pri vplivu na snežne plazove zajamejo spremenljivke: strmino, vrsto vegetaci- je, orientacijo in pogostost vetra. Za strmino upoštevamo 60% teže, za vege- tacijo 20%, za orientacijo in pogostost vetrov pa po 10%; - pri vplivu na gozdarstvo uporabimo merila: rastišče, stanje sestojev, dostop- nost in velikost površin v naslednjih odstotkih teže: 50%, 30%, 20% in O%. Ta merila kažejo samo pomembnost vpliva na proizvodno funkcijo lesa na gozdar- stva, vpliv na druge funkcije gozda pa zajemamo že pri analizi drugih vplivov; - pri vplivu na živalstvo ugotavljamo, da je mogoče ugotoviti stopnjo pomembno- sti vpliva za določeno ožje območje le za divjad, in to iz opisa evidentiranega stanja divjadi v prostoru pa tudi po tem, kje živijo zelo občutljive, občutljive in malo občutljive vrste divjadi; za vse živalstvo ni dovolj ustreznih drugih po- datkov; - pri vplivu na kulturno krajino skušamo z merili, kot so: stopnja avtohtonosti vegetacije ali intenzivnosti obdelave, naravovarstveno varovana in kako drugače zaščitena območja, naravne strukture in spomeniško zavarovana območja ali kulturni spomeniki oceniti stopnjo pomembnosti krajine in s tem stopnjo pomemb- nosti vpliva na dele krajine, ki oblikujejo ožja sklenjena gravitacijska območja (primerna za razvoj funkcionalnega sistema alpskega smučanja). Pri tem je vo- dilna misel, da je treba dobiti relativne odnose o pomembnosti posameznih de- lov krajine v območju. Najpomembnejše dele krajine naj bi v čim manj spre- menjeni obliki vključili v nadaljnji razvoj. Na zbirni karti vplivov na naravne sisteme je jasno vidna gradacija prostora gle- de na pomembnost vseh možnih vplivov, ki se praviloma razvrstijo tudi glede na stopnjo pomembnosti na istih površinah. Analogno kot posamezne vplive je tudi vplive na zbirni karti mogoče razvrstiti v skupine, ki kažejo stopnje pomembno- sti vseh vplivov. Z analizo prostora v obravnavani obliki in upoštevanjem posebnosti in zahtev smu- čanja je mogoče podati temeljna izhodišča za dinamično in usklajeno načrtovanje smučišč. Ta izhodišča so: l. posebno varovanje vseh najpomembnejših krajinskih vrednot, 2. ustrezna izbira površin za smučišča na osnovi krajinske analize, ki temelji: a) na napovedovanju vplivov na naravne sisteme, b) na ugotavljanju primernosti površin za smučanje s stališča investitorja; 3. zagotovitev vzdrževanja krajine na naravnih osnovah in 4. usmeritve za posebne dopolnilne ukrepe. Na temelju krajinske analize prikazujemo pričakovane vplive na že predvidene smučarske proge na območju Krvavca in s pomočjo navedenih izhodišč izberemo 301 in izoblikujemo smuc1sca po prednostni lestvici. Pri tem ugotavljamo, da je za usklajeno izrabo prostora na območju potrebno: - na nekaterih mestih delno spremeniti ali celo opustiti predvidene smučarske proge in žične naprave; na drugih mestih je mogoče uporabiti za smučišča nekoliko več površin; - v primerjavi z izdelanim ureditvenim načrtom bo treba obseg smučišč skrčiti za približno 20%. Za uspešen in trajen dolgoročni razvoj sta analiza prostora in načrtovanje smu- čišč na temelju podanih izhodišč nujna naloga in dolžnost celotnega ustreznega načrtovanja prihodnjega razvoja v gorskem svetu. Takšna analiza naj rabi tudi za jasno in doumljivo prikazovanje in presojo možnih posledic posegov v prostor. PROGNOSIS OF IMPACTS OF SKI-FIELD PLANNING ON THE NATURAL ENVIRONMENT IN MOUNTAIN REGIONS SUMMARY Due to the increase in spare tirne, growing standard of living and to the increa- sed mobility of the growing population, rapidly concentrating in urban areas, big- ger and bigger demands are being made for recreation space in the natural en- vironment. Skiing is one of the important outdoor recreation activities. Its accelerated de- velopment in the post-war period brought about several controversies in the mountain regions. In Slovenian mountains there are extraordinary possibilities for development of the summer tourism, while the conditions for development of winter tourism are very limited. Both activities, however, demand a preser- ved, well balanced natural environment. Lack of appropriate planning can ruin the landscape and its ecological potential which is a basis for development. As a result a re-orientation is needed in planning as well as in construction of ski- fields. At present technical, economical and social solutions predominate - in the future greater emphasis should be given to the ecological planning with land- scape management based on ecological landscape analysis.- ___ _ _ __ --- Due to the extreme conditions prevailing in the mountains the soil and vegeta- tion are extremely sensitive. Experiences from other Alpine countries indicate that ski-field construction very adversely affects the water balance, accelerates and opens up new points of erosion, increases avalanches, interferes with the wildlife living space and spoils the landscape scenery. Thus a depreciation of landscape elements is brought about which diminishes the possibility of coordinated, long-term use of the space. All this resulted in the fact that the problem of the skiing areas grew into an ecological and spatial one. 302 Statistical data suggest that there are not enough ski-fields in Slovenia to meet the needs and demands of the skiers. It can even be said, that the past orienta- tion in development and use of winter centers was directed to less suitable sites that are not easily accessible. We have no well rounded, functionally connected winter centers with suitably laid out ski-fields. The directives of social and economic development foresee a construction of 150 to 270 hectares of new ski-fields annually. We shall have to reach into new, un- spoiled areas and also develop - in a coordinated manner - ski areas which have been developed inadequately. The basic goal is preservation of landscape values and maintenance of all natura! systems according to the principles of natura! self - preservation. Only such a goal renders possible a continuous long-term plan- ning. The purpose of the study is to introduce a landscape planning method by which it is possible to establish the suitability levels for skiing in any given area and to forecast the expected impacts on the natura! systems. The results obtained should be used as a basis of ski-field planning in mountainous areas. The methodology is based on interdisciplinary research and findings of scientists as well as experts. Direct conclusions can be reached on the basis of new as- sumptions, knowledge and set connections. Our methodology has therefore been based on data collected for the landscape in the Krvavec area, of which a good third had already been developed for skiing. The remaining two thirds are con- sidered for intensive development of winter tourism. The sites already develo- ped clearly differ in respect to attractiveness for skiing. The impacts of ski- field development are also already distinguishable. The data collected in the Krvavec area cover ecological as well as social-eco- nomical factors. Among the ecological factors the following have been conside- red: relief, geological substratum, climate, soil types, vegetation (in the form of description of plant communities) and the wildlife. The social-economical data are limited to the present land use, ownership, structure of land holdings and history as well as to the trends of development, protected areas and various other pressures on the landscape. Ecological factors are presented in a descriptive form and on the maps in such a manner as to render possible landscape analysis with regard to a given prob- lem. The relief is dealt with in a more detailed way with respect to various inclinations, aspect, altitude and configuration of the slopes. Due to the uniform geological substratum (dolomitized limestone, limestone) the slopes are rather smooth or slightly undulated. Western and southwestern slopes at an altitude of 1200 to 1971,5 meters predominate. The inclination of these slopes varies from 5 to 60 percent with only 13 percent of the area exceeding this inclination. The soils belong to various types of rendzinas. Young, brown type of soils de- veloped only on a small portion of the area. The development of soils was most- ly influenced by the geological substratum, relief as well as by the management 303 of the vegetation cover. Due to the fact that the man' s influence upon this area is very old, various developmental form s of plant successions developed in clo- se connection to the soils. These succesions are very significant indicators of environmental variables. 18 plant community units have been determined and suc- cessions have been indicated as well. Due to the summer and winter tourism the wildlife, primarily chamois and heat- -cock, partly disappeared from the central area. Not only their numbers but al- so their quality are lower. The basic activities in the area are grazing, hunting and forestry. The land is publicly owned (former common grounds) and only 13 percent of the area is pri- vately owned. In recent years, however, certain areas have been taken by the summer and winter tourism for the construction of the infrastructure as well as by the construction of summer-cottages. Within the area there are protected archaeological and settlement sites (Gradiš- če, Jezerca, Kriška planina) as well as the broader and the stricter protective zone of water springs for water supply Cerklje-Kamnik-Vodice-Mengeš. The northwestern part of the area has been included into the proposed landscape re- serve Karavanke-Kamnik Alps. In analysing the space we have started with the demands set by a given use or with the consequences for the landscape caused by a given developing activity. Therefore the analysis has been conducted in two directions: - establishing the levels of suitability (attractiveness) of the areas for alpine skiing; - establishing the possible effects on the natural systems. In development of winter tourism the alpine skiing requires greater interferen- ces with the space - due to the construction of ski-fields and other inventory. However, it has to be considered that it is the alpine skiing that is the carrier of all the winter tourism. Only certain areas are suitable for skiing. Therefore we have tried to find and to define the standarda in terms of environmental fac- tors such as: inclination, configuration of the slopes, altitude, aspect, vegeta- tion and soil. The variable of inclination ranges within the limits of skiing difficulty levels and has been further divided by its significance - in accordance with the percentage ratios of potential skiers. The variable of slope configuration accounts for all the regularities and irregula- rities of the slopes which influence the development of a ski-field. Altitude and aspect affect the duration of snow cover as well as the quality of snow. They have been divided by altitudinal intervala and by aspect. The most important are the highest areas with a northern aspect. 304 The vegetation has been shown in terms of plant communities which have been combin~d with respect to the kind of vegetation and to the percentage of cover. The plant communities of pastures without the shrub or tree vegetation are the most important ones. They do not only represent stable soils but can also be used for grazing. The levels of suitability for skiing have been determined according to the attrac- tiveness model which has been elaborated and tested. The model weighs the abo- ve variables in the following manner: inclination 30 percent, configuration of slo- pes 20 percent, altitude 15 percent, aspect 15 percent, vegetation 10 percent, soil 10 percent. The model uses: l. Square grid with a cell size of 1 hectare. The value of each cell has been computed mathematically. 2. Graphical method with transparent overlay maps containing individual variab- les. Here the mathematical model serves only as a means of dividing the areas by suitability levels. With regard to skiing the areas have been divi- ded as highly suitable, suitable, partially suitable, and unsuitable. Ski-field development affects a whole series of natural systems. It is difficult to evaluate the effects as they interact. There is, however also lack of exact quantifying methods. The study has been limited to the most important impacts, such as the ones affecting erosion, water regime, vegetation, forestry, avalanches, wildlife and especially the cultural landscape. In order to study these effects one has to iden- tify the purposes or the values of individual natural systems which can be defi- ned by spatial factors. In analysis graphical methods of overlays have been used. They determine the significance of a given variable in generating a given effect and also the level of significance with regard to the sensitivity of the variable considered. The levels of impacts on the natural systems have been established by overlay- ing transparent maps of individual variables divided by sensitivity and by the mathematical model in the same manner as the suitability for skiing (definition of the system, selection and division of variables, setting up a model of vul- nerability, testing the model and grouping of given values by the level of signi- ficance). In order to achieve a better clearness, the following three-level scale of impor- tance has been used for each impact: - highly significant impact - significant impact - partly significant impact In the Krvavec area the impacts on natural systems can be defined by different variables: 305 - in case of erosion the three most important factors to be considered as variab- les are: inclination (50 percent weight), vegetation (30 percent weight), soils (20 percent weight); - in assessing the impact on water regime the following four factors have to be taken into account: vegetation (50 percent), inclination (30 percent), soils (10 percent) and vegetation patterns (10 percent). - in case of impact on vegetation only two variables can be used: the kind of vegetation and the soil type. Vegetation has been divided by sensitivity into five groups and the soil into three only. Thus we can obtain the levels of sig- nificance directly by means of the graphical niethod as described, by assig- ning a 60 percent weight to vegetation and 40 percent to the soils. - in case of impacts on avalanches the inclination (60 percent), vegetation (20 percent), aspect (10 percent) and wind frequency (10 percent) have to be con- sidered. - in assesing the impact on forestry the site (50 percent), stand condition (30 percent), and accessibility (20 percent) have to be taken into account. These factors only show the importance of the impact on the wood producing func- tions of the forests. The influence on other functions has been considered by the analysis of other impacts. - in case of the impact on wildlife we have found that the impact leve! can be only determined for a smaller area and for the game species alone. It is ba- sed on game inventory and also on the basis of the sites preferred by very sensitive, sensitive and little sensitive game species. There are not enough data availabie for all the animal species. - in assessing the impact on cultural landscape we have tried to evaluate the level of landscape significance by considering the level of naturalness of ve- getation, the intensity of land use, various protected areas, natural structu- res and cultural monuments. Thus we have also obtained the significance of the impact on the parts of the landscape which form smaller, rounded water- shed areas suitable for development of a functional recreation system for al- pine skiing. The main idea has been to obtain relative values of individual parts of the landscape. The most significant parts of the landscape should be included into the further development in a form that would be changed as lit- tle as possible. The general map of impacts on natural systems clearly shows the gradation of space with respect to significance of all impacts possible. like in the case of individual impacts, the general map shows the gradation by level of significan- ce of all the impacts as well. By means of spatial analysis in the manner described and by considering the specifics and demands of skiing, the following starting points can be given for a dynamic, coordinated ski-field pianning: 1. spatial protection of all the most important landscape values 306 2. suitable choice of ski-field sites by means of a landscape analysis based on: a) prognosis of impacts on natura! systems b) establishing the suitability level from the developer' s point of view 3. securing the landscape maintenance on the natura! basis 4. orientation for speci.al additional measures. On the basis of landscape analysis the expected impacts have been shown for the ski-runs in the Krvavec area that had been planned already. By means of the starting points mentioned above, the planned ski-runs have been selected and for- med by priority. It bas been found that a coordinated land use in the area would require the fol- lowing: - in some places the already planned ski-runs will have to be changed or even abandoned; - in other places larger areas could be used for ski-fields; - in comparison to the prepared plan of development, the total area of the ski- fields will have to be reduced by approximately 20 percent; The spatial analysis and planning of skiing areas on the basis of the given star- ting-points are the task as well as the duty of the entire planning of the future development in the mountainous regions. Such an analysis should also serve as means of presenting and evaluating possible impacts upon the landscape, caused by our interventions. 307 10. LITERATURA 1. BARNICK, H.: Wie viele Schifahrer sind notig, um eine Seilforderanlage be- triebsmassig gut auszulasten? Schul und Sportstatenbau. (1971), No. 3, s. 23-24. 2. BARNICK, H.: Beitrage zur Planung von Seilbahnen und Liften. Berichte zur Raumforschung und Raumplanung. vol 15 (1971), No. 2, s. 16-25. 3. BECHMANN, A., KIEMSTEDT, H.: Die Landschaftsbewertung fiir das Sauer- land als ein Beitrag zur Theoriediskussion in der Landschaftsplanung. Raum- forschung und Raumordung. vol. 32 (1974), No. 5, s. 190-202. 4. BIEBERHALS, E. , KIEMSTEDT, H. , SCHARPH, H. : Aufgaben und Instrumen- tarium okologischer Landschaftsplanung. Raumforschung und Raumordung, vol. 32, (1974), No. 2, s. 76-88. 5. CHAPPIS, L.: Highland area, development study methodology. Urbanisme, (1972), N. 116, s. 70-74. 6. DANZ, W., HERINGER, J.: 6kologische Modellanalyse zur Planung von Win- tersportgebieten. Garten und Landschaft, (1973), No. 11, s. 561-563. 7. DOLGAN, D.: Smučanje gibalo zimskega turizma. Turistični vestnik (1974), štev. 1, s. 13-15. 8. ENGLER, A.: Einfluss des Waldes auf den Stand der Gewasser, Ziirich, Ko- misionsverlag von Beer 1919. 9. GALJOT, B.: Vpliv zimskega turizma na divjad na območju Krvavca (rokopis), Kranj, 1975. 10. GAYL, A.: Plazovi. Prevedel Pavle Šegula, Ljubljana, Planinska založba pri PZS, 1973, s. 1-127. 11. GAŠPERŠIČ, F.: Cilji v sistemu načrtovanja v gozdnem gospodarstvu. Univer- za v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Republiški seminar iz gojenja gozdov, Postojna, 1975. 12. GREBE, R.: Ideenwettbewerb Naherholungzentrum "Dechendorfer Weiher bei Erlangen". Garten und Landschaft, vol. 48, No. 7, (1973), s. 347-351. 13. HEIDTMANN, E. : Die okologische Raumgliederung fiir die okologische Pla- nung Natur und Landschaft, vol. 50, (1975), No. 3, s. 72-74. 14. HERCOG, L.: Die Jagd im Gebirge, 2. ed. Miinchen, F. c. Mayer Verlag, 1963. 15. HOFFMANN, A.: Planiranje za varstvo narave in turizem. Krajinsko plani- ranje, zbornik št. 5, Biotehnična fakulteta Ljubljana, 1972. 16. JELOČNIK, M.: Šola smučanja z vidika alpske smučarske tehnike. Telesna kultura, vol. 22, (1974), štev. 4, s. 5-6. 308 1 7. JERŠIČ, M. : Snežna odeja in reliefne značilnosti glavna dejavnika za razvoj zill)-Skega turizma. Turistični vestnik, vol. 14, (1966), št. 5, s. 192-201. 18. KARL, H.: Rekultivierungen von Skipisten und Pflegemassnahmen in Sommer. Natur und Landschaft vol. 49, (1974), No. 3, s. 63-64. 19. KIEMSTEDT, H.: Moglichkeiten zur Bestimmung der Erholungseignung in un- terschiedlichen I.andschaftsraumen. I.andschaftspflege und Naturschutz (1968), štev. 3, s. 85-100. 20. K0EP, W.: Alpen-Umwelt ohne Zukunft? - Entwicklung und Zwischenergeb- nisse des Forschungsprojekts Achenkirch Erich Schmidt Verlag (1975). 21. KOŠIR, ž. : Gozdnovegetacijska karta in njena uporaba v gozdarstvu. Gozdar- ski vestnik, voL 33, (1975), štev. 8, s. 249-259. 22. KRAGH, G.: Das Verfahren der Landschaftsplanung Ermittlungen, Analyse, Bewertung, Zeilsetzung, Entwurfslosung, Durchfiihrung. Natur und I.andschaft, vol. 41, (1966), No. 11, s. 245-246. 23. KRAUS, O.: Owlogische Auswirkungen des Turismus und des Erholungswe- sens im Bereich von Strassen und anderen Verkehrseinrichtungen. Natur und Landschaft vol. 41, (1966), No. 11, s. 239-244. 24. KRAUSE, E. : Zur Methodik der Erholungsplanung aro Beispiel der Damer Berge. Natur und I.andschaft, vol. 46, (1971), No. 7, s. 176-183. 25. LANGER, H. : Die okologische Gliederung der Landschaft und Ihre Bedeutung fiir die Fragestellung der Landschaftspflege, Stuttgart, 1970. 26. LERCHENMULLER, L.: Wintersportzentren als Erosionsherde. Garten und Landschaft, (1973), No. 11, s. 564-,.567. 27. L0VINGER, R.: Ski Bums and Hard Rock Miners. Landscape Architecture, (1972), No. 1, s. 135-143. 28. MAYS, C., C0RKILL, A., SEDD0N, J.: When Somebody Says Jetport, The Puhlic Says Auch: A Reporton the 0range County Impact Hearing in New York, Landscape Arcitecture, (1973), No. 4, s. 276-283. 29. MARQUARDT, K. H.: Die Bedeutung des Klimas fiir die Erholungsnutzung offentlicher Griinanlagen und Walder. Natur und Landschaft, vol. 49, (1974), No. 3, s. 68-71. 30. MASTERL, M.: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Tu- ristični vestnik, vol. 14, (1966), štev. 5, s. 201-214; štev. 6, s. 241-251; vol. 15, (1967), štev. 1, s. 3-15; štev. 2, s. 73-77; štev. 3, s. 109-118; štev. 4, s. 150-161. 31. MASTERL, M. : Ali dovolj skladno razvijamo turistične zmogljivosti za dvo- sezonsko obratovanje in ali dovolj skrbimo za ekonomiko turizma? Turistič­ ni vestnik, vol. 22, (1974), štev. 5, s. 147-150. 32. MC HARG, I.: An ecological Method for Landscape Arcitecture. Landscape and Architecture, (1967), No. 1, s. 105-122. 309 33. MC HARG, I.: Design with Nature. Garden City, New York, 1969. 34. MITSCHERCLICH, G.: Wald, Wachstum und Umwelt, 2. ed. Frankfurt am Main. I. D. Sauerliinder' s Verlag, 1971. 35. MITTEINLUNGEN DER FORSTLICHEN BUNDES VERSUCHAUSTALT MARIA- BRUNN: Inhalt: Ckologische Untersuchungen in der subalpine Stufe zum Zwe- cke der Hochlagenausfforstung, 2. ed. Wien, 1963. 36. ODUM, P. E. : Ckologie, BLV Verlagsgesellschaft, Miinchen, 1972. 37. OGRIN, D.: Gozd in podoba krajine, Gozdarski vestnik, vol. 28, (1970), štev. 1-4, s. 47-59. 38. OGRIN, D.: Planiranje odprtega: prostora - podiplomska predavanja, Bioteh- niška fakulteta Ljubljana, leto 1973 in 1974. 39. OLSCHOWY, G. : (jber Belastung und Nutzung der Vegetation. Natur und Landschaft, vol. 47, (1972), No. 8, s. 217-220. 40. OLSCHOWY, G.: Gesetze, Programme und Berichte iiber Erholung und Frei- zeit in Bund und Landern. Natur und Landschaft, vol. 49, (1974), No. 8, s. 222-224. 41. PERSOGLIO, I.: Sukcesije (rokopis). 42. PINTAR, J.: Načrtovanje smučišč. Gozdarski vestnik, vol. 32, (1974), štev. 6, s. 205-221. 43. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ: Urbanistični načrt Krvavec, 1973. 44. RAHENKAMP, J., SACHS, W., WELLS, R.: A Strategy for Watsershed De- velopment. Landscape und Architecture, (1971), No. 4, s. 227-234. 45. RAINER, F. : O vplivu gozdov na vodni režim, Ljubljana. Založila uprava za napredek v proizvodnji pri planinski komisiji LRS, 1950. 46. SALZMANN, A.: Bewaltigung des Schimassenbetriebs an Schiliften, Schul und Sportstatenbau, (1971), No. 3, s. 19-22. 47. SAVEZ INŽENIRA I TEHNIČARA INDUSTRIJE ZA PRERADU DRVETA: Utvr- djivanje i društveno vrednovanje opštekoristnih funkcija šuma, Beograd, 1971. 48. SCHENK, N.: Skisport aus wasserwirtschaftlicher Sicht. Garten und Land- schaft, (1971), No. 11, s. 568-576. 49. SCHIECHTL, H. M.: Die Begriinung von Schiabfahrten. Schul und Sportstiiten- bau, (1971), No. 3, s. 10-12. 50. SCHIECHTL, H. M.: Sicherungsarbeiten im Landschaftsbaum. Miinchen, Ver- lag G. D. W., Colwey, 1973. 51. SELJAK, G. : Travniška vegetacija Porezna, diplomsko delo, Biotehniška fa- kulteta, 1974. 52. SOPPER, W. E. , LULL, H. W. : Proceeding of a National Science Foundation, advanced Science, Seminar held at Pennsylvania State University, l. ed. Great Britain, Belfast, 196 7. 310 53. STEINITZ, C. : Študije o vrednotenju zemljišč. Podiplomska predavanja, Bio- telmiška fakulteta Ljubljana, april 1974. 54. STOLZENWALD, R. H.: Die Bewertung der Erholungseigung als eine Grundla- ge fiir Planung und Betriebsfiihrung in Stadtnahmen Erholungswaldern. Natur und Landschaft, vol. 49, (1974), No. 8, s. 219-222. 55. STUART, D. G. : Im.pacts of Large Recreational Developments upon Semi Pri- mitive Environements. The Gallation Canyon Case Study Montana State Uni- versity Bozeman, 1974. 56. TOTH, R.: Criteria in Land Planning and Design. Landscape and Architec- ture, (1971), No. 10, s. 43-46. 57. TOZD ŽIČNICE TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA: Investicijsko tehnični elaborat TOZD ŽIČNICE TRANSTURIST, 1974. 58. URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE: Alpski turistični center BOVEC,. Ljubljana. 59. URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE: RTC Velika planina, Ljubljana, 1974. 60. URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE: Turistični center Soriške planine, Ljubljana, 1974. 61. URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE: Zimski turizem, Ljubljana, 1970. 62. VOGT, V.: Anlage von Skiabfahrten Grundsatze, Garten und Landschaft; (1973), No. 11, s. 557-560. 63. WILLSON, A. G. : Modeli urbanog planiranja, preveo arh. Miodrag Ferenčak, Urban Studies, vol. 5, (1968), No. 3. 64. STRITAR, A.: Rabe tal (podiplomska predavanja), Biotehniška fakulteta Ljub- ljana, 1972, 1973. 65. WOLFANG, H. F.: Erfahrungen bei Bau von Schiabfahrten. Schul und Sport- statenbau, (1971), No. 3, s. 5-9. 66. ZALOKAR, D.: Izgradnja zimskih turističnih centrov v nekaterih sosednjih državah. Turistični vestnik, vol. 15, (1967), štev. 6, s. 243-245. 67. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA PROJEKTNI BIRO: Kranjska gora-Vršič. Naloga: Prikaz naravnih danosti obstoječih razmer v povirju Pišnice, Ljub- ljana, 1975. 68. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO SRS: Predvidena He Kobarid v sloven- skem krajinskem prostoru, Ljubljana, 1970. 69. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO SRS: Ocena možnih lokacij za rafinerijo nafte v okolici Ljubljane s stališča varstva okolja, posebej varstva narave, Ljubljana, 1972. 70. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO SRS: Naravovarstvena valorizacija območ­ ja ITS cone Ljubljana, Moste, Zalog, Dolsko . . . Ljubljana. 311 71. ZEMLJIČ, M. : Erozijski pojavi v Sloveniji. Gozdarski vestnik, vol. 30, (1972), štev. 8, s. 233-238. 11. PREGLED PRILOGE VKLJUČENE V DELU, KI SO VLOŽENE V ORIGINALU* ZA ŠTUDIJSKO OBMOČJE KRVAVEC (M 1:10. 000) l. Nadmorska višina 2. Strmina pobočij 3. Orientacija pobočij 4. Oblikovitost pobočij 5. Vrsta tal 6. Fitocenoze 7. Živalstvo 8.· Družbenoekonomski dejavniki 9. Naravne strukture 10. Primernost za smučanje - izračun po 1 ha celicah 11. Primernost za smučanje - spremenljivka strmina 12. Primernost za smučanje - spremenljivka oblikovitost pobočij 13. Primernost za smučanje - spremenljivka orientacija pobočij 14. Primernost za smučanje - spremenljivka nadmorska višina 15. Primernost za smučanje - spremenljivka vegetacija 16. Primernost za smučanje - spremenljivka vrsta tal 1 7. Primernost za smučanje - združena karta spremenljivk 18. Primernost za smučanje - stopnje pomembnosti 19. Vpliv na erozijo - spremenljivka strmina 20. Vpliv na erozijo - spremenljivka vegetacija 21. Vpliv na erozijo - spremenljivka tla 22. Vpliv na erozijo - združena karta spremenljivk 23. Vpliv na erozijo - stopnje vpliva 24. Vpliv na vodni režim - spremenljivka vegetacija 25. Vpliv na vodni režim - spremenljivka strmina 26. Vpliv na vodni režim - spremenljivka tla 27. Vpliv na vodni režim - spremenljivka razporeditev 28. Vpliv na vodni režim - združena karta spremenljivk 29. Vpliv na vodni režim - stopnje vpliva 30. Vpliv na vegetacijo - spremenljivka vegetacija 31. Vpliv na vegetacijo - spremenljivka tla 32. Vpliv na vegetacijo - združena karta spremenljivk 33. Vpliv na vegetacijo - stopnje vpliva 34. Vpliv na snežne plazove spremenljivka strmina 35. Vpliv na snežne plazove spremenljivka vegetacija 36. Vpliv na snežne plazove - spremenljivka veter * Vse priloge so v delu: Pogačnik, J., magistrska naloga 1976, Biotehniška fa- kulteta, Ljubljana. 312 37. Vpliv na snežne plazove spremenljivka orientacija 38. Vpliv na snežne plazove - združena karta spremenljivk 39. Vpliv na snežne plazove - stopnje vpliva 40. Vpliv na gozdarstvo - spremenljivka rastišče 41. Vpliv na gozdarstvo - spremenljivka zarast 42. Vpliv na gozdarstvo - spremenljivka strmina 43. Vpliv na gozdarstvo - združena karta spremenljivk 44. Vpliv na gozdarstvo - stopnje vpliva 45. Vpliv na živalstvo - stopnje vpliva 46. Vpliv na kulturno krajino - združena karta spremenljivk 47. Vpliv na kulturno krajino - stopnje vpliva 48. Zbirna karta vplivov na: erozijo, vodni režim, vegetacijo, snežne plazove, gozdarstvo, živalstvo 49. Pomembnost vseh vplivov - stopnje vplivov 50. Načrtovane smučarske proge, UN RTC Krvavec, 1973 51. Alternativni predlog za smučišča na Krvavcu Dodatek: Prozorni foliji priloge štev. 50 in 51, ki omogočata preveritev rezulta- tov. 313