LETO II. LJUBLJANA, 1. MARCA 1924. Štev. 10. VlAgOČNSNA ZA'JVGOSLA-Vl)0 ČETRTLETNO DIN 85-CELOLETNO DIN 60/2A INOZEMSTVO 1E DODATI MOSTNINO/OGLAJI PO CENSKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO DIN » 50, VREDNI^TVOIN-VPIHAVA* V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAlO/ANONlMNl DOPISI SE NE PRIOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V GOTOVINI ¥35&Sa^i£3EEiZZSE&8Sa Orjuna in politična situacija. Glavni odbor Oriune je na svoji redni seji, ki se ie vršila v Beogradu dne 24. febr., z ozirom na napetost sedanje politične borbe ponovno začrtal svoje stališče: »Orjuna pozdravlja vse napore, da se zruši korupcija in plemenska politika, ki jo izva ajo sedanji vlastodržci, ali istočasno izjavlja, da z največ lo opreznostjo in rezervo zasleduje akcijo opozicij on a In ega bloka, ker Orjuna ne vidi v nobeni sedanji politični formaciji garancije ?a i vedho nesebične nacijonalne politike v korist jedinstvene jugoslovanske države. Dr. ljubo Leontič: OR. JU. NA. ORJUNA bodi glasnik zmage — kadar postanejo naše tri besede, ORganizacija Jugoslovanskih JSlAcionalistov, dejstvo: 1. ORGANIZACIJA zavesti in mišljenja poedinca, da dovede celoto do uspešnega dela v določeni smeri! Tudi če bi bila organizacija sama sebi svrha, »organizacija zbog organiziranja,« imela bi razlog obstanka v današnjem obilježju. Ker naše povojno obilježje — je kaos zahtev; amorfna masa brez občutka za mero in brez smisla za red; z življenjem brez ritma in z izražanjem brez stila; ko pocdinec ne ve, kaj hoče, masa pa niti kaj hoče, ne kaj noče; kjer je disciplina in morala težko kompromitirana, a religija in filozofija površna in primitivna. Nekaj pa je v njem velikega in pozitivnega, to je naravna sila nervov, to je rasno zdravje. Tu so neusahljivi vrelci ljubezni do življenja in do zemlje, neobdelan materijal za ustvarjanje — čudežev. Samo treba je postopati vešče in sistematično. Razlog organiziranja posameznika leži v stremljenju, da bode njegovo delovanje v skladu z njegovo zavestjo in mišljenjem. Smisel • or^an>zac!Ji pa daje stremljenje, da se to delovanje dovede v sklad s težnjami celote. 1 o je mogoče doseči le, če bo čutenje in mišienje posameznika kot začetnika in vodnika delovanja usmerjeno jasnemu od celote in za celoto določenemu končnemu cilju. Takrat bo posameznik sam izbiral prikladna sredstva, da svoje sile nacionalno - ekonomsko uveljavi za korist skupnih teženj. Združen z drugimi, sebi jednakimi ali pa vsaj sličnimi, pristopal bo po najkrajši poti k oživotvorjenju skupnih idealov. Občutek važnosti svoje lastne bitnosti in zavest vrednosti njegovega sodelovanja pri delu celote ustvarjajo pogoj discipline organiziranega poedinca. Vztrajati na označenem mestu in stremeti v določeni smeri zdaleka ne znači brezzavestnega pokoravanja brutalni sili, ki negira voljo. Ravno nasprotno znači to največjo manifestacijo samozavesti in najodločnejšo afirmacijo volje. Ker se veže enota s celoto. In rezultanta vseh sil je sredstvo, sinteza vseh teženj pa svrha. Organizacija se ne more ocenjevati po matematični formuli, niti meriti kotom geometrične oblike in tudi ne polumerom mehaničnega gibanja. Ona je preveč sestavljena, da bi se mogla izražati s številko, kvadratom ali — vzvodom. Ali tudi to so elementi, ki imajo svoj pomen za organizacijo, kot ima svoj pomen svetel gumb na paradni uniformi in posvečeni simbol bojnega prapora. Kakor romantični glasnik sugestivnega' in fanatičnega bodrenja, tako tudi realistična ideologija strogo odrejenega programa. Vse to je važno in ima pomen v toliko, v kolikor v pravem času in na pravem mestu podpira ustvarjanje dela. To občutiti, razumeti in pripraviti znači veščobo organizacije, a zbrati, urediti in prirediti za vporabo — to je sistem organizacije. In še nekaj je — kar obdaja organizacijo brez ozira na njeno svrho. s sijajem poezije. V pojmu in dejanju organizacije sta dva mo-nienta: statični in dinamični. Oba prihajata do izraza v samostojnem delovanju poedinca in v njegovem sodelovanju s celoto. Ohranitev reda in delitev dela se ne sme smatrati samo za tehnično funkcijo po-edinega organa in vsega organizma, niti ne kot delitev ljudskega delovanja po kategorijah: na konservativno, to je ohranitev doseženih telesnih in duševnih vrednot in na progresivno, to je povdarjanje in ustvarjanje novih moralnih in materijelnih dobrin; temveč tudi kot najvišji smisel obstanka; afirmacija reda, harmonije, ter negacija nereda In kaosa. Zmaga dela nad nedelavnostjo, triumf življenja nad smrtjo. 2. JUGOSLOVANSKA ZAVEST, t. j. spoznanje objektivno do- gnane resnice narodnega jedinstva srpskega, hrvaškega in slovenskega plemena in subjektivna zavest pripadnosti tej (jugoslovanski) narodni celoti; O narodnem edinstvu Srbo-Hrvatov-Slovencev ne razpravljamo. Teoretično — je to za nas neoporekljiva dogma, praktično — vprašanje časa. Torej — potrpljenje, dokler tudi širši sloji ne pridejo do spoznanja znanstvenih rezultatov, da niso plemenske razlike med Srbi-Hrvati-Slovenci take, da bi mogli objektivno potegniti jasno črto, ki bi oddelila eno pleme od drugega tako, da bi vsako zase dobilo specifične znake točno razlikovane nacijonalne individualnosti. To spoznanje podpira tudi dejstvo neuspelosti separatističnih tendenc, da bi se Potegnile teritorijalne meje med srbsko- hrvaškim - slovenskim ozemljem. To spoznanje mora utrditi tudi zavest, da je nemogoče med plemena porazdeliti narodno dedščino: narodne pesmi, slovstvo, umetniška dela in ves ostali inventar umstvenega nasledstva. Ker če govorimo o razdelitvi naroda, je treba rešiti tudi vprašanja, kot n. pr. komu če pripasti Kraljevič Marko, Dositej, Strossmayer, Cvijič, Meštrovič? Brez rešitve teh vprašanj ne more biti govora o delitvi skupnosti. Naj skusi te glave stoglavega jugoslovanskega zmaja posekati separatistični — jezik. Proces popolne asimilacije bo završil politično ujedi-njenje in skupno življenje Srbov-Hrvatov-Slovencev v eni državi, ki je zmožna strniti in pretopiti v amalgam celo razne rasne elemente, ka- moli izgladiti in izenačiti neznatne plemenske razlike enega in istega naroda. Zlasti če se državna politika zavestno in sistematično stavi v službo jugoslovanskemu nacijonalnemu programu. Vsekakor pa tie smemo in ne moremo čakati prekrižanih rok mogoče še devet vekov, da epigoni istočnih in zapadnih skolastikov rešijo malenkostno vprašanje — veznika, »i«. Ne samo v zavesti istini-testi fakta, da so Srbi-Hi vati Slovenci etniško eno, temveč uverjeni o pomembnosti tega dejstva za našo politično sigurnost, za gospodarski interes, za socijalni, moralni in intelektualni napredek in za kulturno ustvarjanje, ne bodemo samo brez kompromisov izpovedavali in propagirali jugoslovansko unitaristično idejo, temveč bodemo vodili tudi nepomirljiv boj proti vsakemu poizkusu, da bi se razpravljalo o narodnem edinstvu in ss manjšala ali cepila narodna država. Z enakim občutkom ljubezni do vsega dobrega in lepega in z enakim občutkom mržnje do vsega slabega in grdega v vsem narodu hočemo brez ozirov na pleme in vero, na razrede in stranke, delovati pozitivno na to, da se ujedinijo srbsko-hrvatske-slovenske sile v eno rezultanto in da se njihova zavest in mišljenje združi v eno težnjo: za oživotvorjenje naše, narodne, celokupne in edinstvene, svobodne in neodvisne, moderne in napredne Jugoslavije. Državno ime Jugoslavija, naziv naše države Srbov-Hrvatov-Slovencev nikakor ne poinenja negacije plemenskih imen. To skupno, državno ime je samo logična izpeljava načela narodne enotnosti, na katerem temelji naša država. V tem imenu prihaja do popolnega izraza načelo ravnopraviiosti naših treh plemen, kakor tudi svrha, v katero je bila država osnovana: zgodovinska naloga, namenjena jugoslovanski državi v daljni bodočnosti, na Balkanu in v Slovanstvu. Jugoslovansko ime ima svojo sijajno zgodovino in slavno tradicijo v domovini in v tujini. Poleg tega je argument, ki vrže vse druge, to.^da seje jugoslovanskega imena oprijela v dnevni praksi velika večina našega naroda in vse inozemstvo brez izjeme. Celo oni, ki ga teoretično zanikujejo, se ga poslužujejo v govoru in v pisavi iz enostavnega razloga, ker je praktičnejše, kot pa zveriženi uradni naziv, smešen v izgovoru in neprikladen v tisku. »Mi nismo samo Južni Slovani — mi Iiočemo biti Jugoslovani!« Tako smo povdarjali že pred vojno razliko med Srbo-Hrvati-Slovenci in Bulgari, ki so tudi južni Slovani. Tako smo, polagajoči v to ime tudi dinamični moment edinstvene volje, dajali izraza našim težnjam po osvobojenju in ujedinjenju — ne oziraje se na naivne ugovore pedantnih filologov, ki so sicer tudi s filologičnega stališča neosnovani. Plemenska imena so vezana na lepe tradicije, ali tudi na — potvorbe plemenske zgodovine. Vsekakor so pa to dejstva, ki se ne smejo prezirati, kakor bi bilo tudi pogrošno pripisovati jim večji pomen, kot ga morejo imeti za nadaljni razvoj naše politike in kulture. V novem ozračju se poraja nov naraščaj, a staiejše generacije izumirajo zajedno s svojimi starimi orijentacijami. V sedanjem prehodnem stadiju bomo najbrže primorani, da dobojujemo še en. in to zadnji boj, ki ga nam bodo po vsej verjetnosti usilili v očigled svojemu poginu predstavniki idej, obsojenih na smrt. Dasi smo drugače tolerantni in pripravljeni h koncesijam, v kolikor ne tangirajo osnovnih načel našega programa, se ne obotavljamo opozoriti že sedaj vse one, ki bi se osmelili majat! na osnovnicah naše države, da so v njenih temeljih grobovi najboljših in najpošteuejših sinov našega naroda in da se vsako oskrunjenje tega svetega panteona herojev in mučenikov plača z življenjem. Vedno pripravljeni žrtvovati svoje življenje za Veliko Delo, za katero so dali svoje življenje naši tovariši, govorimo tudi v imenu mrtvih. Z njimi je na naši strani pravica in krivica. Takih sentimentalnih argumentov sicer v resnici ne uvažuje realna politika. Toda mi trdimo, navzlic ne-junaški dobi, ravno tako, kot smo pred vojno nasprotovali realistični 'politiki voditeljev domovine, tlačene od avstrijske velesile, mi trdimo, da ni skupščine, ki bi imela kvorum v vprašanju integritete naše države. niti ni mogoče našo, na tak način kvalificirano večino, preglasovati s katerokoli »glasovalno mašino«. V tem našem nezlomljivem sklepu je predpogoj naše končne in popolne zmage. 3. NACIONALIZEM, ki vsebuje edinstveno voljo Jugoslovanov, da drže v svoji suvereni posesti vse ozemlje, na katerem prebivajo Srbi-Hrvati-Slovenci kot kompaktna celota in da to svojo državo urede na način, da bodo slehernemu njenemu prebivalcu, kot svobodnemu človeku in ravnopravnemu članu zadovoljnih socijalnih razredov, podani enaki predpogoji za dosego in uživanje z njegovim delom, doseženih materijalnih in normalnih dobrin. Vse to v svrho, da se s tem omogoči čim večja piodukcija v vseh panogah gospodarstva in s tem iudi čim uspešnejše sodelovanje vseh članov zajednice za napredek civilizacije in ustvarjanje moderne jugoslovanske kulture. Našo državo je stvorila zmaga v vojni, ki se je vršila v znamenju osvobojenja narodov. Pri snovanju novih, narodnih držav na ruševinah starih fevdalnih konglomeratov, zgodile so se v mirovnih pogodbah krivice slabejšim narodom od močnejših. Tudi naša država je prikrajšana vsled zatajenega principa pravica proti nasilju, ki so ga zavezniki povdarili na svojih vojnih zastavah. Mi se ne bomo pomirili s tem zatajevanjem — dokler ne bo provedeno popolno osvobojenje celokupnega našega naroda. Ujedinjenje Srbov-Hrvatov-Slovencev niti v mejah sedanje države SHS ni izvedeno. A krivda ne leži samo na separatistih, ki se temu zavestno upirajo, niti samo na defetistih, ki s svojo negativno kritiko vbrizgavajo narodnemu organizmu strup razdirajoče apatije in paralizirajo njegove odporne in kohezivne državotvorne sile. Predvsem leži krivda na onih. ki so idejo pred narodno maso kompromitirali in oslabili njeno privlačno silo z licemernim izpovedavanjem jugoslovanske vere ali pa z nepravilnim objašnjevanjem in nedoslednim uveljavljanjem jugoslovanskega integralnega političnega in sintetičnega kultur-nega programa. Ne sme se pa pozabljati, da ni jugoslovanska ideja monopol niti kake osebnosti, niti organizacije, niti stranke, niti plemena. Ona je produkt zgodovinskih teženj po svobodi vsega naroda. Jugoslovanski program ni identičen z nobenim strankarskim programom, najmanj pa s programi, ki so podprti s plemenskimi separatističnimi hotenji, ali pa lis II vi izplača uprava l;sta dotičnemu ki najde v listu besedo kuluk Besedo je treba sestaviti iz treh delov, ki morajo biti v treh besedah ia v eni vrsti sledeče: ku-ltE-k Rešitve je vposlati najkasneje do 6. marca, ker se vrši isti dan ob 12 uri žrebanje Uprava SLUŽBO pomožnega uradnika, inkasanta, event. tudi sluge pri privatnem podjetju išče dobro izvežhana pisarniška mod (r»dio-telegrafist). Ponudbe pod »NASTOP TAKOJ“ na upravo „Orju»e“. Orjunaši! Podpirajte ! Naročajte ! Berite ! Pobeda — sPut Vidovdan — Novi Sad Sumadijska Orjuna — Kragujevac Trgovci, obiščite M. siafnr. Kfii Bleščim ii Prsgil Pojasnila in legitimacije daje Čehoslovaškl konzunt Aloma Comjanj Ljubljana. Ljubljana. POZORI Več otroških vozičkov, kolesa z go m o se poceni prodajo že od Din 250*—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatek za kavo. PRAVA NARODNA JED so bile že pred vojno testenine »PEIral;< globoke brazde v mozgu in kosteh, da ustvari moč značaja m silo temperamenta, bo blaga melodija naše lirike, mehka linija narodne ornamentike, topli kolorit nežnega ženskega veziva poplemenil j n.nhijeno dušo mtšega naroda trpinov. — Rojen na strmi skali, bičani po nevihtah, trd kot dinarski kremen, ki krije božansko iskro, da raz-M. mi požar nove svetlobe in toplote, vstaja jugoslovanski vite/, lep ia uiočaa, brez strahu in trepeta, iz stoletnega Markovega sna, da v.: .pa v ritmu zmagovite davorije preko zlatega praga v novo dobo. Južni Slovani, v svoji usojeni vlogi stražarjev na razpotju vekov in --v tov. ne bodo več sprejemati kot edino nagrado za svoje junaške napore milostljivi privilegij, da se srebajo kapljice iz izpraznjenega bokala carske vojne salve, na katero je pritrdil kulturni zapad titula*mul bosc jin proti barbarskemu vzhodu dekoracijo antemulare christlanltatis. V suvereni posesti monumentalnega mostu med dvema vlaslima bo vršila Jugoslovanska Nacija s svojo lastno kulturo zgodovinsko vlogo noMcinika, da vsemu človeštvu doprinese svoj dolžni delež za stavbo veHčanstvenega in večnega Hrama Mira. Epilog k našim mešam. Z rimskim paktom je naša država dobila na zemljevidu končnove-ljavno svoj okvir, meje, ki nas je vanje utesnila tuja satnopašnost in v še večji meri naša lastna nezmožnost. Dejstva govore, kričijo o naši nezmožnosti in jih ni mogoče utajiti, kakor ni mogoče skriti šila v vreči. ! S Koroško smo igrali igro, ki bi jo bili morali dobiti na celi črti. Ne smemo pozabiti, da je na samo ple- j biscitno nedeljo dopoldne delegat : naše vlade g. Jovanovič pri tedanji deželni vladi za Slovenijo, ki je bila zmago-zavestna in je zmage pijana že mislila na Celovec, predlagal i onemogočenje plebiscita. Bil je ta ' »srbski« diplomat edini dobro infor- j mirani človek od vseh naših teda- ; njih oblastnikov, jasno mu je bilo, da 1 bomo izgubili plebiscit, zato je namignil, da bi bilo dobro onemogočiti ’ plebiscit z izzvanjem lokalnih nemi- ! rov. Priporočal je že -preje sporazum z Avstrijo, pa je od slovenske strani vedno dobil kategoričen od-kaz. Vladali so nam tedaj jadni di-letantje, ki niso imeli niti tistega proverbijelnega malega zrnca vla-dalske soli, ki je potrebna za vladanje. Prvič smo tedaj Slovenci sami vladali — beograjska vlada nam je dala popolnoma prosto roko — prvič smo sami o sebi odločali in doživeli poraz, ki se ne da popraviti drugače, kakor da cel jugoslovanski narod z orožjem v roki izbriše z lica zemlje sramotni čin prve, popolnoma avtonomne vlade. To dejstvo govori razločno proti naši avtonomiji in Srbi so storili prav, da so nam pustili svobodne roke, kajti njim bi se kompromis z Avstrijo, po katerem bi nam ostal naš plebiscitni pas, štel za izdajstvo. Vedno bi se jim očitalo, da so izdali Celovec in Gosposveto. Zločinci, ki so s kaznivo nevednostjo, gnusno korupcijo in gorosta-sno lahkomiselnostjo zakrivili izgubo one krasne zemlje preko Karavank, na hodijo med nami bogati iz agitacijskih fondov, iz moke in žita in nihče jih po porazu ni poklical na odgovor za njih zlodela. Narod se nauči vladati, ko čuti udarce svGjih pogrešek na lastni koži, zato je morda dobro, da doživlja hude poraze. V album slovenskih avtonomistov zapišemo: Koroška je bila naša, dokler so jo držali Srbi, ko smo jo prevzeli mi, smo jo sramotno zapravili! Drugi veliki poraz, ki smo ga doživeli po vojni, je rešitev jadranskega problema. Tudi tega bi bili Srbi rešili tako ugodno, kolikor so kdaj dopuščale razmere. Ponujena nam je bila Wilsonova linija in Srbi so silili, da se naj ponudba sprejme takoj in z obema rokama brez obotavljanja. Analogno, kakor v koroški zadevi, smo bili zopet mi Slovenci, ki smo ob krepki asistenci Hrvatov uložili svoj energični in samozavestni, toda smešni in široko-ustni veto. Popustili so Srbi, da se do planili k nam z ogromnimi novci in si tako zasigurali gospodujočo pozicijo v lesni stroki, ki so jo že imeli in ki si jo žele nazaj. Vlada lahko sklene pogodbo kakršno hoče, na nas pa je. ali bo imel naš krvni sovražnik kaj dobička od nje, ali ne. V eminentnem življen-skem interesu je, da onemogočimo Slovenci sami izvajanje pogodbe v korist Italijanom, kajti ni sile na svetu. ki bi nas megla pi isiliti, da pustimo Italijane medse in da kupujemo njihovo blago. Očrnela pogorišča naših »Narodnih domov« v Primorju so še vedno odprt račun, ki ga moramo Italijanom poravnati. Poravnali pa bomo ta račun naj-laglje na ta način, da proglasimo za Slovenijo vsesplošen bojkot italijanskega blaga. To je živec, kjer bomo zadeli najbolj gorečega fašista tako zelo, da si bo premislil še kdaj požigati nam naše domove. Kljub Rapallu, kljub fašistovske-mu terorju, kljub rimskemu paktu, vidimo v Ljubljani trgovce, ki izla- ne zamerijo bratom, ki »so vedno najbolje informirani in ki poznajo razmere« in ti slavni poznavalci razmer so spei pokazali svojo goro-stasno nevednost, otročjo lahkomiselnost in operetno umetnost politike, ki bi bile smešne, da nimajo tako bridkih posledic. Zopet nam pišejo račun za našo nesposobnost na naši lastni koži! Pol Istre, vsa Kranjska, in ves Kvar-ner, Opatija in Reka bi bili naši, če bi šlo po »balkanskih« metodah Srbov. Moralo pa je iti po »evropskem« načinu Slovencev in Hrvatov, zato smo padli tako globoko, da smo veseli celo Baroša, enega pomola in enega skladišča. Še sreča, da je tako, kakor tisti, ki se je slabo oženil! Pri vsem tem pa se dobijo pri nas ljudje, ki še vedno poudarjajo našo kulturno, politično zrelost in visoko civilizacijo našega ludstva in zahtevajo zanj avtonomije, federacije, republikanske samovlade in ne vemo česa še. Ali naših bratov še ni dosti v robstvu na severu in jugu, ki jih je vanje pahnila naša ne- gajo v svojih izložbah bahato svoje sposobnost, da hočete na vsak način blago italijanskega izvora. nadaljevati svoje metode? Ali naša politična nesposobnost — kolikokrat bomo morali zasati to besedo, da bo zaiegla separatistom? — še ni zadostno dokumentirana? Ali bi res radi videli Italijane na Biedu in v Trbovljah, Nemce v Mariboru in Madžare ob Sotli? Ali naj človek, ki ljubi to zemljo in ljudstvo, ki je iz njega izšel, res obupa nad pametjo tega ljudstva, kakor je moral obupati nad pametjo njegovih vodi- teljev? Iz teh dveh sramotnih porazov izvaja misleč človek samo eno: Boj avtonomiji, boj federaciji in boj vsakemu separatizmu, boi na življenje in smrt! Jugoslovenski nacionalisti se v polni meri zavedajo, da je samo v integralnem ujedinjenju vseh treh mogoče obdržati našemu narodu to, kar si je priboril s krvjo in smrtjo, trplenjem in mukami stotisočev, da je samo v njem najti jamstva za uspešno dovršitev osvobodilnega dela na severu in na zapadli, ki nas čaka. Zato se bomo z vso ijutostjo, ki je zmore naš temperament, uprli in ustavili vsakemu poskusu in nadaljevanju razdora, ki so mu posledica vsenarodne katastrofe tako groznega obsega, kakor sta koroški in jadranski poraz. To je naš epilog h končnoveljav-ni ureditvi naših državnih meja. Mi ne mečemo očitkov starcu, ki mora podpirati pakt, ki ga ni zakrivil, ker vemo, da bi bilo drugače, da njegova beseda ni našla gluhih ušes. Ugotavljamo poraz in njegove vzroke in gremo s stinjenimi zebmi in mrkimi očmi na delo za osvoboditev zasužnjenih bratov, da nas usodna ura ne zaloti nepripravljenih. Zaprisegli smo boj do iztrebljenja vsem sovražnikom našega naroda, notranjim in zunanjim! Mirna penetracija. Zemlje lačni tujec nam je oropal naše Primorje, odkoder edino smo imeli dohod v širni svet. Trst in Reka s svojimi zgrajenimi pristanišči, ki so se gradila z našimi žulji in z našimi davki, sta zapadla v oblast tujcu, ki ima luk odveč in ki si je zaželel še luk na tostranskem bregu Jadrana, da popolnoma izpodveže žile našemu narodnemu gospodarstvu, da kontrolira vsako kilo našega Izvoza in uvoza in da terja od vsega tega blaga svoj davek. ^ Posrečilo se mu je, pomagali smo mu do uspeha na vso moč, zdaj pa nadaljuje svoj ziriagonosni pohod, ki mu je nadel ime mirne gospodarske penetracije na Balkan. Grozi nam trgovinska pogodba z Italijo, ki bo na stežaj odprla vrata Italijanom k nam. Kakor kobilice se bodo vsuli k Italijan Stacul ima v svoji izložbi vse mogoče likerje in vina italijanskih tvrdk iz Zadra, Padove in Parme, sadne konserve in sardine iz dežele, kjer oranže cveto, dasi imamo na izbiro domačih tvrdk, ki izdelujejo prvovrstna vina, likerje, sadne in ribje Kvnserve. Da nasiplje peska v oči. „•?. " loži tudi nekoliko izdelkov _.u:>čih tvrdk. Trgovina 1 Stacul ji ..aiijanska, lastnik je Italijan, uvaža večinoma italijansko blago, Na žalost pa je . tudi slovenskih tvrdk, ki se ne sra-. mujejo iztožiti klobukov z označbo »Borsalino antica casa«, ali platna z j označbo »tela italiana«. Popisali bomo v našem listu vse te zavedne i tvrdke, ki podpirajo naše zaklete sovražnike in defiliralc bodo v rubriki sramotni oder našega lista, aa vidimo, kdo je naš in kdo ni. Ko smo izdali prvi poziv na bojkot italijanskega blaga, so nekateri kratkovidni prebrisanci potrgali z blaga italijanske znake in trdili ku-povalcem, da je blago pristno češkega izvora. Italijansko blago so ae pozna samo po označbi, ampak tudi po tem, da se ne nosi. ampak da je zanič, zato ne verjamemo zatrjeva-I nju ljudi, ako smo pred par tedni vi-j deli v izložbi isto blago z italijansko | označbo. Na italijansko nasilje moramo odgovoriti z odločnim bojkotom. Italijansko blago naj nima odjemalcev niti med našimi trgovci, niti med konsumenU. Orjuna bo organizirala gospodarski odpor, ki bo Italijane najmanj toliko bolel, kot boli nas njihovo nasilje. Pričakujemo od narodnega ob- i činstva, da nas bo v tem boju pod-. piralo, kajti naš narodni in gospodarski interes zahteva, da se za vedno otresemo tuje suprcmucije in ukrenemo vse potrebno, da ostane gospodarska penetracija samo pobožna želja potomcev rimske volkulje. L. Novak. Ljubosumnost. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil dr. \ Franc Bradač. Splošna knjižnica st. nam ljudje, ki doma v brezmejnem srdu do vsega jugoslovanskega požigajo naše kulturne ustanove, ubijajo fizično hi moralno naše ljudi, k nam pa hodijo služit težke tisočake kot _____ Pionirji itahjanske gospodarske pe- 6." vXjubl]an7 i924. Natisniia in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 6, vez. Din 11. — Splošna knjižnica tu zopet nudi hva-I iežno delo našim odrom. »Ljubosum-* nost« je veseloigra v najboljšem po-I menu besede. Lahkotna, živahna, i nikjer spolzka, a vseskozi vedra in I zanimiva se bo gotovo prikupila na-; Šim diletantom. Uprizoritev ne zahteva v nobenem oziru posebnih žrtev. Kajti scenerija je priprosta, oseb malo, pa tudi karakterizacija posameznih je izvedena s tako jas-1 nostjo, da se igralcem skoro ne mo-! re ponesrečiti. netracije. Ze pred vojno smo opazili, da je bilo vse, karkoli je v zvezi z lesno trgovino, skoro izključno monopolna last italijanskih prekupcev. Po prevratu so se te razmere deloma izboljšale. vendar že čutimo, kako se zopet skušajo vriniti k nam ti izse-sovalci, ki jim je Jugoslavija tako močno zoperna in ki so jim naše šume tako všeč. Dosedaj so se naše oblasti upirale izdajanju koncesij tujcem, ako pa se sklene nameravana trgovinska pogodba, preti naši lesni stroki zopet ista usoda. Italijani bo- DšSniška glavnica: Din 50,000.000. Rc^arvni zekiadi: ca. Dfn 10,000.000. g So priporoča za. vas v bančno stroko spadajoče posla. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: 1.JUBLJAKA, DUNAJSKA CSSTA. Podružnice: Brežic«, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, črnomtlii fflelkovlč, Split, Gorica, Novi Sni!, Trst. Brzojavni naslov: Banka 3 jubljsna. Telefon štev.» 281, 418, 502, SOS In 504. Hitrost le krepost. Vsaka država ima svoje posebnosti, ki širijo njen sloves po svetu. Tudi Jugoslavija, ali če hočete kraljevina SHS. A med te posebnosti čisto gotovo ne spada točno in hitro uradno poslovanje najvišjih upravnih oblastev. Pač pa smo postali po celem svetu znani vsled skrajne zanikar-ne uprave in takih gorostasnosti v uradnem poslovanju, da bi se jih sramovali še slavni Abderiti. Dasi ne manjka dokazov eksaktnosti in hitrosti našega SHS uradnega Šarca, dogajajo se še dnevno novi slučaji, ki postavljajo v resno nevarnost starožidovski vir o največji hitrosti. Zelo značilen primer ekspresnega poslovanja se je dogodil med drugim tudi ljubljanskemu oblastnemu odboru. Kot je znano, se je t. m. vršila v Celju oblastna skupščina. Dasi od sedanje režimske vlade nismo pričakovali bogzna kake naklonjenosti, smo vseeno vložili prošnjo za znižano vožnjo, katera se dovoljuje danes že za vsako romanje in vsak izlet. Ce drugega ne, smo hoteli vsaj preizkusiti, kak obraz nam pokaže železniško miril-sterstvo skozi slavne Hribarjeve paradne hlače. (Hribar namreč uživa »pokoinino« v podržavljenem Vodstvu južne železnice! Op. uredništva). In slika, ki si jo je izstavilo naše slavno ininistcrstvo, je vredna slovesa, ki ga uživa naša državna uprava po kulturnem svetu. Na prošnjo, oddano 9. januarja, smo prejeli 23. februarja sledečo rešitev: Minlstarstvo saobračaja kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaea. Br. 1874/24. Beograd, 9. februara 1924. Mesnoj opštini Ljubljana. Da izvoli saopštiti Organizaciji Jugoslovenskih nacijonalista Ljubljana, da Ministarstvo saobračaja nije odobrilo povlasticu za učešnike Skupštine u Celju dne 2. II. o. g. po molbi od o. januarja 1924, br. 9, Jer za to nema zakonske in finau-cijske mogučnosti. Po naredbi Ministarstva saobračaja Načelnik Adtnin, Pravnog Odelenja podpis: nečitljiv. Toraj na vlogo, ki je bila vložena 9. januarja in prosi za znižanje vožnje za 2. februarja odgovori g. načelnik administrativnog pravnog oddelenja 9. februarja. Da je njegova rešitev brezsmiselna, ker je med tem lahko že zadnji udeleženec celjske skupščine peš prišel domov, to njega ne moti, ker glavno je, da je vloga rešena. Kedaj, to je gospodom v Beogradu vseeno in tako srno mi lepo službenim potom potom rnestne občine ljubljanske izvedeli dne 23. t. m., da nam za 2. t* m., to je pred tremi tedni, ni dovoljeno znižanje vožnje. Hvala Bogu in našemu mlnister-stvu je bila prošnja neugodno re-špna, ker v nasprotnem slučaju bi si ne vedeli pomoči, kako naj 24. izkoristimo vozne olajšave za 2. Vsaka stvar, tudi uajneumnejša, ima le svojo dobro stran. Gornja poleg drugega tudi to, da je javnosti podan nov dokaz o vzornem poslovanju naših najvišjih upravnih oblasti, ki vsako figo rešujejo v zadnji instanci, rešijo jo pa nikoli ali pa prepozno. Če bo konsolidacija naših upravnih razmer tako »brzo« napredovala, bodemo celo državo morali spremeniti v norišnico, ali pa zahtevati reformo § 104. srbskega kaz. zak., katera bi ščitila državljane takih bistrih rešitev, kot je gornja. Sicer pa, Alade in SHS. ii musaKiCA Aiirjocmskugv Misli in zriia k ratifikaciji jtalijansko-jugoslo-vanskega sporazuma. (Konec.) Pač, še nekdo je glasoval za prijateljstvo z Italijo, bili so to poslanci turške narodnosti — naš dični džemijet. Predno so pa dali duška svojemu »notranjemu prepričanju«, So Pa morali radikali zadovoljiti njih užaljeno narodno samoljubje, stvar je bila sledeča: V onem koncu naše domovine, kjer ima pravico ® človek s puško in močno roko, je zandarmerija zasledila turškega razbojnika z njegovo bando in ga obkolila v neki kuli. Nastal jc ! ' ekom katerega je orožnišlvo iz Prizrena, ki je bilo prisiljeno rabiti celo topove. Ko se je znočilo, je pa naenkrat iz zasede napadla cela vas vojsko in žandarmerijo. Jasno je bilo, da so bile žrtve tu in tam. Na strani upornikov tudi dva otroka. Ko so bili vaščani ugnani razbojniških kačakov nikjer več ni bilo. Mesto, da bi bila ogorčena oblast, ogorčeni so dični Turki. Kako si upa jugoslovanski vojak, ki je samo zato tu, da ga vsak turški capin lahko ubija, streljati na svoje napadalce. Posebno če pripadajo ti Turkom, ki so danes vendar v vladi. Tega mnenja je bil tudi minister Vujičič in ker so njemu turški glasovi ljubši kot Reka. je na dan, ko se je razpravljalo o pogodbi, na dclgo in široko obljubljal, kako bo strogo postopal. In ker je eden turških poslancev dopoludne zaspal, je hotel minister popoludne svoje svečane obljube ponavljati. A poslanci, ki dopcludne niso izjemoma spali, so mu to preprečili. * Tako je sporazum srečno pod streho in Italijani so lahko veseli radikalov in z njimi združenih zaščitnikov kačaških razbojnikov. Pogrešajo samo Nemce, pa ti so za enkrat izjavili, da niso interesirani na Reki. In če bi se zanimali za stvar, ki ni združena z njih interesi — potem bi pač ne bili več Nemci. * Mussolini se smeje, Pašič si pa obeta pomirjenja in najboljših od-nošajev med obema narodoma. Tudi za zasužnjene brate ga ne skrbi, ker on in njegova farnih ja so dobili baje v Trstu zelo lepe šopke in fašisti so ga pozdravljali celo v Postojni. Dr. Vilfan in drugi slovenski poslanci v Trstu so mu pa znani že iz predvojne Avstrije — kot nergači. * Usoda Primorskih Slovencev se pa tudi že boljša. Kakor poroča »Edinost« so na Opčinah priredili dne 10. t. m. tamošnji fašisti ples v proslavo jugoslovensko - italijanskega sporazuma. Plesali so pod italijansko in jugoslovensko zastavo. Godci so svirali italijansko himno, jugoslovenske pa niso mogli, ker je — niso znali. Pač pa so za-svirali »Po jezeru«. Tudi dobro. B !a je vsaj dobra volja, če je bilo namreč vse to iskreno mišljeno in ne morda v kake druge posebne namene! To bi mislil — razven Paši-ča in njegovih tudi vsak drug človek, če bere v istem listu pod za-glavjem »V' znamenju sporazuma?« sledečo zgodbo iz Marezig. V soboto se je — v družbi svojih očetov in sorodnikov — viačalo domov iz koprskih zaporov tistih 7 mladeničev, ki so bili zaprti zaradi znanih dogodkov povodom zadnjih volitev. (Fašisti so takrat napadli s streli vas in ker so se domačini v obupu branili s kamenjem, je bilo 7 njih obsojenih na težko ječo, fašisti pa oproščeni. Orjuna je svoj čas priobčila tudi sliko teh žrtev. — Op. ured.). Na potu pa jih je čakala gruča fašistov ter jih sprejela s streli iz revolverjev in s kamenjem. Napadeni mladeniči so se šli naslednji dan pritožit k orožnikom v Marezigah. Sedaj pa čujte, kaj se je zgodilo potem! Orožniki so pozvali k sebi napadalce, ki so se spremenili v — tožitelje, češ, da so bili oni napadeni!! Izdalo je. Orožniki so fašiste izpustili in zaprli napadene mladeniče z njih stariši vred! Vsa vas je bila razburjena. Zbrala se je depu-tacija, ki se je podala k orožnikom, da bi pojasnila dogodek. Orožniki pa so jim grozili in jih vrgli na cesto. Vsa vas je bila potrta'. Ženske in otroci so jokali. Oče enega mladeničev se je hotel obesiti od žalosti. To so zopet malo drugačni uspehi Pašičeve pogodbe. Tu ni bilo ne napitnic ne šampanjca in mesto rož so bile kroglje. Za pomirjanje se vzgaja ljudi v ječah. * Kaj si potem oni mislijo o svojih »svobodnih« bratih in njih slavnih »srbskih« diplomatih, to vprašanje je seveda malo bolj kočljivo. In človeka, ki se mu nista duša in srce še spremenila v centralo osebnega koristolovstva in politične konjunkture, boli to vprašanje tako. da ne more napisati mirne roke kritičnega članka o italijansko-SHSov-slcem sporazumu. Mesto peresa, grabi pest, palico in mesto mirnih besedi lete iz ust psovke. Mogoče je dobro tudi to! Ker prej ne bo rešeno to vpra- šanje, da bo dvignjena desnica padla na glave onih, ki so to storili in da bodo usta Izpregovorila besedo: Poberite se sleparski diplomati, kupčevalcl z narodom! Takrat bo prišel dan notranjega sporazuma in takrat bomo lahko šele mislili o po-mirjenju. A to bo šele v času, ko bo jugoslovanski nacijonallze-m pomedel In očistil hlev, ki so ga gotovi ljudje ustvarili in ognojili od Soluna do Triglava! Ta misel je zrno našega hotenja! Fr. Šl. Boj drapinji. Anketa mestne Orjune Studencl- Maribor. Nerazumljiv) dejstvo je, da se neznosna draginja, ki davi vse sloje v državi, zlasti pa one iz obmejnih pasivnih krajev, nikakor noče zaustaviti vzlic stalnemu dviganju dinarja. Teinu nasproti oblasti ne ukrenejo ničesar, mase pa so obupale že na vsako rešilno akcijo in postajajo apatične napram vsemu. Ta brezbrižnost je dala povod odboru mestne Orjune Studenci- Maribor, da ponovno pokrene to vprašanje. V to svrho je povabil na razgovor zastopnike interesiranih mariborskih organizacij in to trgovsko društvo, obrtniško društvo, društvi javnih in privatnih nameščencev, zvezo jugoslovanskih železničarjev, društvo stanovanjskih najemnikov, zastopnike nabavljalnih zadrug jav-nih nameščencev in železničarjev, društvi poštnih in brz. tel. nameščencev, udruženje jugosl. želez. Či-novnika in udruženje vojnih invalidov. Imenovane organizacije so poslale svoje zastopnike na anketo, ki se je vršila dne 27. t. m. od 8.— pol 12. ure zvečer v lokalih v Narodnem domu. Anketo je otvoril in vodil predsednik ekspoziture br. Dr. Stefančič, ki je v svojem uvodnem nagovoru v splošnih obrisih navedel v poštev prihajajoče faktorje, ki vplivajo na dnevne cene živtjenskih produktov. Er. Škerjanc je v svojem podrobnem z uradnimi številkami podprtem referatu pojasnil naraščanje cen posameznim produktom, ki so poskočile v več slučajih za 100—15Q%> nad zlato pariteto ter je to naraščanje postavil v razmerje z dviganjem naše valute. Nato se je razvila živahna in stvarna debata, v katero so posegli zastopniki posameznih organizacij, zlasti pa zastopnik trgovcev g. Šoštarič in zastopnik nabavljalne zadruge g. sod. svetnik Vidovič, iz debate je bilo posneti, da je glavne vzroke draginji iskati v napačni gospodarski politiki vlade, v visokih carinah in ne sorazmerno razdeljenih davkih, v visokih obrestnih merah bank in v visokem monopolu. Predno misli država s prisilnimi merami odpraviti draginjo, mora iti sama z dobrim vzgledom naprej ter znižati železniške tarife in trošarino itd. Anketa odklanja prisilne policijske mere kot brezuspešne in škodljive in priporoča do ureditve razmer samopomoč v zadrugah. Sklenjeno je, da se predloži spomenica na merodajne faktorje, ki bo podpisana od vseh interesiranih organizacij in sprejeta na javnem shodu, ki se v to svrho vrši dne 9. marca v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vse bratske Orjune poživljamo, da skličejo isiatako protestne zbore proti draginji. £?wlfe«n« ebfnve. Glavni odbor Orjune. Dne 24. februarja se je vršila v Beogradu prva redna seja Glavnega odbora Orjune. Seja je trajala od 10. do 18. In je prinesla Orjuni zelo važne sklepe, ki jih bodemo organizacijam sporočili potom okrožnic. Udeležili so se seje delegati iz Beograda, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, Zagreba, Novega Sada, Splita in delegat Dlrektorija. Tekom razprave je bilo ugotovljeno, da je f nancijske dolžnosti v polni meri izvršil samo ljubljanski oblastni odbor. Vsled tega se nahaja vodstvo v obupnem gmotnem položaju. Da se temu nevzdržnemu stanju odpomore, je sklenil Glavni odbor izvajati vse mere napram organizacijam, ki ne spolnjujejo svojih dolžnosti. Sprejete so končno spremembe pravil. Sprejet je nadalje novi disciplinarni red In določbe o nošnji ozna- kov ra kroju. Dalje je dana ljubljanskemu cdboru polnomoč za ustano- vitev novega oblastnega odbora v Mariboru. Glavni odbor je odlikoval brata Josipa Kukca, člana rakovške Orjune za njegove velike borbene zasluge na nacijonaluem polju z Zelenim zmajem. Sprejet je poslovnik akcijskih čet in program delavskih sekcij. Glavni odbor je nadalje vzel s pohvalo na znanje poročilo ljubljanskega odbora o osnovanju »Ekonomske Orjune« in mu dal tozadevno svoje privoljenje. — Za Velikega Čelnika vseh akcijskih čet je enoglasno izvoljen četni-ški vojvoda Iliia Trifunovič-Birčamn In kapetan v rezervi, ki je izvolitev na mestu sprejel. Razpravljalo in zaključilo se je tudi, da prevzame Orjuna iniciativo za proslavo lOletnice atentata v Sarajevu, kakor tudi iOOOletnice hrvaškega kraljestva. Seja je potekla v popolnem soglasju, na njej so bile rešene za naš pokret najvažnejše zadeve in smo preprčani, da bode udejstvovanje njenih sklepov koristno vplivalo na celokupno organizacijo. IZJAVA GLAVNEGA ODBORA ORJUNE. Z ozirom na različne govorice, ki se v javnosti širijo, da je g. Pavle Jurišič pukovnik v pokoju vodja Orjune, je čutil Glavni odbor na svoji redni seji dne 24. febr. v Beogradu potrebno dati sledečo izjavo: G. pukovnik v pokoju Pavle Jurišič ni bil nikdar član Glavnega odbora Orjune in se vsled tega tudi ne more smatrati voditeljem Or-june. — M C »Ki i I TJ'» l TK—«T,—BM Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani. Poziv. Ekspozitura ljubljanskega oblastnega odbora v Mariboru otvori govorniški in predavateljski tečaj združen s politično šolo za enkrat za člane Orjuna v Studencih in v Mariboru. Tečaj se prične v torek, dne 11. marca 1924 ob 20. uri v prostorih »Narodne čitalnice« in bo trajal približno tri tedne po dva do trikrat na teden. Člani, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se javijo v uradnih urah tajništvu ekspoziture v ponedeljek in v sredo od 19.—20. ure v prostorih »Narodne čitalnice«. Čitateljem in dopisnikom! Ker ni bilo mogoče današnjega uvodnika deliti vsled vezane vsebine v dva dela, smo bili primorani, odložiti radi pomanjkanja prostora mnogo gradiva za prihodnjič. Dopisniki naj nam to oproste, enako čitatelji, ker je_obseg ostalih rubrik na korist uvodnika malo pičel. Prepričani pa smo, da jim bo nudil programatični spis našega glavnega predsednika zadostnega nadomestila za vse drugo. Današnji uvodnik je nekak uvod in dispozicija serije programatičnih člankov, ki nam jih je obljubil dr. Leontič. V svrho lažjega razumevanja smo priobčili članek v slovenskem prevodu, četudi se bojimo, da ni bilo mogoče točno reproducirati vseh fines in blagoglasja pesniškega stila br. pisatelja. Naj nam oprosti tudi on. — Vsem, zlasti pa članom priporočamo, da članek temeljito preštudirajo, ker če imenujemo lahko govor br. Bartuloviča programatičen. je članek br. Leontj-ča evangelij našega nacionalističnega pokreta! Uredništvo. REDUCIRANI URADNIKI, BREZPOSELNI DUŠEVNI IN ROČNI DELAVCI naj nemudoma javijo »Mestni Orjuni« Ljubljana svojo stroko, odnosno kakšna nameščenja bi prevzeli. Važni so tudi točni, zanesljivi podatki glede tujcev, ki odjedajo službe Jugoslovanom. V tem pogledu se podvzatne energična akcija, da se izžene vse zajedavce ter na ta način zajezi brezposelnost, ki grozi tisočerim naših državljanov. Pismene prijave je takoj nasloviti: »Mestna Orjuna« Ljubljana, Narodni dom — osebne informacije pa vsaki dan ob uradnih urah: od pol 7. do 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih od pol 11.—13. ure opoldne. Naši »Feuerwehn«. Kot gobe po dežju rastejo iz tal na naši severni meji pod tem imenom razna potrebna in večkrat nepotrebna društva. Ni naš namen, grajati ustanove, ki res smotreno vrše svojo človekoljubno in prostovoljno prevzeto službo in dolžnosti. Toda po deželi so se ustanovila taka društva zgolj iz potrebe koncentracije in zatočišča po preobratu razkropljenih nemških ovčic, v svrho prirejanja raznih »Baliov«, »Kranzchen«, itd., kjer se nesniiseino popiva pozno v noč. Komaj je prvi, že preže na vseh koncih in krajih, ua »izpumpajo« — iz žepov delavstva in drugih bore prisiužene pare, ua gase — žejo svojih članov. Doma pa družine stradajo... In vse to iz čistega človekoljubja! A če imaš drzno čelo, jim to resnico tudi povedati, te razvpijejo kot sovražnika njihovega blagonosnega dela, javno in iz zasede pa vlivajo nate golide psovk, seveda tudi iz — človekoljuo-ja. In pri tem pa paradiranje v solncu se bleščečih gumbov tdo Manufaktura, moda, IVAN ZAKOTNIK irsstni tesarskS mojster Ljubljana, Dunafska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Pčtrns žage. Tovarna furnirja. ZRNA Ministrova koža. V narodni skupščini je povodom debate o obtožnici proti bivšemu ministru Lazi Markoviču vzkliknil eden govornikov, da ne bodo prej urejene razmere v državi, dokler ne bo visela v parlamentu razpeta koža vsaj enega ministra. — Mi pa dvomimo, če bi to imelo trajen uspeh, ker čisto gotovo bi se pri današnjih razmerah našel drug minister — ki bi kožo svojega tovariša prodal... Rigorozen jurist. Laza Markovič se je zagovarjal v skupščini proti obtožnici, da se je vedno skrajno natančno držal zakonskih predpisov in zato da je moral tudi dvigniti se-kvester nad veleposestvom madžarske banke. Ker je Laza profesor v PRAGI 16.—23. marca 1924 Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. Nad 2000 razstavljalcev. Izredne potovalne ugodnosti 33 > popusta na češkoslovaških železnicah, veljavno tudi za brzovlake. 75°/o znižani vizum za potni list. Pojasnila in legitimacije daje MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE 1 Ljub: jan a, Kongresni trg 8. IjubljasB, Breg 6. SLOGRAD tesna gradbena in industiijska d. d. sl. Inter. 180. Tet. inter. 180, barweg paslija, Baket kit, klei, ®maiae, co« pice in salam&m® Frankopanska ulica 151 Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkaini za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Gradbeno podjetje cimi firnež n$J£»6gjše vrste LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 POZOR! Na drobno in debelo l POZOR t Velika zaloga vsega elektrotehničnega materljala motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije. Elektrotehnično potjetje LEOP. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25, je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskar«iška dela od najpriprostejSpga do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi najveSjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske l‘3te. ilustriranih kuta- AUTOMOBILE kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, ošje, bencin 8** druge pofcrebiffne fena w saSsgl m Ena • v*v več vrst. DVOKOLESA raznih ir.odelov, najnovejši motorčki ameri kanskega tipa ,,SVfiWS“. Velika zaloga pnettma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje, „?R3aUN^“ F. B L. tovarne dvokoles in otroških vožičkov Ljubljana, Karlovška 4. Okusna oprema logov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov Šolski zvezki za dsnovne Sole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice. LJUBLJANA Telefoni: 189, 146, 458, Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. diska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Ferdo Kranjec,