Kraniske vesti. —r— 600.000 K sl je dal votiratl od zvestih svojih oprod v deželnem odboru deželni glavar vojvodine kranjske dr. Ivan Šušteršič, da jih po njetnu lastnl previdnostl porabi ne za stradajcče kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo, temveč za trdni temelj in krepak razvoj svoje kmetiške stranke. Silno se premagujemo, da ne imenujemo takega brezvestnega razmetavanja in zapravljanja deželnega denarja s pravim imenom. Ob času, ko kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo gineva v bedi in stiski in zahteva odpomoči v 12. uri, pa sipljejo deželni denar skozi okno za lastne strankarske svrhe! Koliko časa bo vlada še mirno gledala tako gospodarstvo! —r— »Resnica" ne pove vse resntce. V poglavju »Ovaduštvo in podobne reči" piše zadnja nResnica": BOdkar je stopil na čelo sedanji deželni giayar, je s svojimi zvestimi sotrudniki uredil deželne finance in prejšnji primanjkljaji so se spremenili v prebitke. Kranjska dežela ima eno najbDljše urejenih samopravnih gospodarstev." Tako se baha kranjski deželni glavar z urejenim deželnim gospodarstvom, in njegov sodrug dr. Lampe je z&trjeval samemu cesarju, da so kranjske deželne finance urejene, da so blagajne polne in vse v najlepšem redu. Če pa pogledamo od druge strani to stvar, s katero se ponašata deželni glavar in njegov namestnik, pa labko trdimo, da bi se je morala — sraraovati. Čegav denar je po večini tisti denar, s katerim sta uredila deželne finance? To je učiteljski denar! Učiteljske rodovine sta prikrajšala v zadnjih letih za miljone kror.: denar iz malega finančnega načrta, ki je namenjen za podporo bednemu učiteljstvu, porabljata že več let v druge svrhe; deaar, ki bi se moral porabiti že od 1. 1914 za regulacijo učiteljskih plač, je šel za Završnico, deželne avtomobile in deželne krave; pobasati sta hotela in spraviti v deželno blagajno tudi državni pnspevek, ki ga je dunajski parlament naklonil učiteljstvu, a ker jima to ni obveljaio, sta ustavila v teh strašnih časih ubogemu učiteljstvu draginjske doklade, da saj to ostane v deželnem žaklju in se s temi tisočaki položi zlat temelj njuni kmetiški stranki. Tako spravljajo na Kranjskem v red deželne finance in dežeino samoupravno gospodarstvo. In s takim gospodarstvom, ki se ga drže solze ubogih učiteljskih rodovin, se še bahate merodajni osebi v deželnem dvorcu in trdite, da je vzorno! Ne, dokler se polnijo deželne blagajne s tisočaki, ki se po krivici zadržujejo in odtrgujejo deželnemu kulturnemu delavstvu, dokler pustite, da trpi to delavstvo pomanjkanje na vsem, česar je za žtvljenje potrebno, toliko časa ne morete govonti o dobrem gcspodarstvu: vi delate feto za letom dolgove, ki jih bote moraii plačaii učiteljstvu. Delate pa tudi zoper nauke naše vere ki jo imate vedno na jezlku; ti nauki ob- sojajo in zavračajo vsako storjeno krivico. Vsaka krivica se pa maščuje prejalislej, in to nas tolaži! —r— Pa zopet poreko, da hujskamo učlteljstvo. Uciteljski Tovariš je napisal v 25. štv. z dne 14. decembra 1917 iz priloge k skupni številki 11. in 12. lanskega letnika Hsta BVzajemnost", glasilo slovenJ ske duhovščine, te - le besede: ^Ali more kdo odobravati, da so pri uciteljskih podporah Slovence ločili katoliške od nekatoliških, nemškim pa razdelili vsem, naj je bil katoličan, liberalec ali ateist. V dno duše nas mora biti sram, da je slovenska katoliška stranka mogla kaj tako nečuvenega zagrešiti". — Ali mislite, da se deželni odbor kranjski sramuje takega nečuvenega postopanja in se kesa storjene krivice ? Prav nič! Sicer bi ne delal krivice še nadalje. Da trdimo resnico, nam izpričuje to-le: Pred leti je dovolil deželni zbor kranjski ljubljanskemu uciteljstvu 50% stanarinsko doklado. To doklado dobivajo vsi nemški učitelji in učiteljice na ljubljanskih nemških ljudskih šolah, naj so katoličani, liberalci ali ateisti", slovenske učitelje pa pravicoljubni deželni odbor še vedno loci v »katoliške" in ^nekatoliške", Bkatoliškim", da celo doklado, »nekatoliškim" pa — nič. —r— Novcletno napredovanje. Iz II. plačilnega razreda so pomaknjeni v I. plač. razred: nadučiielj Fran Črnagoj (z veljavnostjo od 1. januarja 1917), nadučitelj Fran Lovšin in nadučitelj Fran Rant; iz III. plač. razr. v II. plač. razr.: učiteljica Albina Golobar. učitelj Fran Mercina, učiteljici Margareta BeletovaŽeletova in Franja Bezeljakova-Bayerjeva, nadučitelj Janko Poiak, učiteljici Leopoldina Vcrtelova - Tomšičeva in Marija Antončičeva, nadučitelj Josip Zupančič in učitelj Ivan Schneidek; iz IV. plač. razr. v III. plač. razr.: učitelja Leopold Baebler in Ivan Jocif, učiteljice Elza Luschinova, Marija Sodnikova, Vilma Benigerjeva, Frida Hafnerjeva, Matilda Vrbičeva Jagrova m Leopoldina Abramova, nadučitelj Leopold Levstik, učitelj Josip Dolgan, učiteljice Marija Jugovičeva, Ana Jakova in Marija Zakrajškova, učitelja Karel Sovre in Viktor Volk, učiteljica Alojzija Baševa in Antonija Stancerjeva, nadučitelj Karel Straus in učitelj Vilko Mazi. —r— Iz ljudskešoiske službe. Učiteljska kandidatka Frančiška Baragova je nameščena za suplentko v Šiški, Herma Dietzova v Leskovcu in Marija Podbojeva na dekliški Ijudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani; bivši suplent na Koroški Beli Viljem Grundner je imenovan za začasnega učitelja na Bledu; Franciška Strenarjeva, uciteljica v Kalu je dobila dopust, nadomešča je bivša začasna uciteljica -v Mošencah Ana Turšič; obolelo učiteljico Ano Gollijevo v Zgor. Logatcu nadomešča Ivana Krannerjevav obolelo ueiteljico Josipino Jagrovo v Čatežu pa Erna Turkova; umrlega nadučitelja Srecko Malenška v Zgor. Tuhinju nadomešča abs. učit. kandidatka Terezija Podržojeva; obolelega nadučitelja Josipa Ažmana v Breznici nadomecča Ana Lazarjeva; stalni učiteljici Mariji Zupančič-Uršicevi je povrjeno začasno vodstvo ljudske šole v Št. Vidu pri Vipavi; suplentka Ivana Čarmanova je imenovana za začasno učiteljico v Št. Jnriju — šolski ekraj Ijub. okolica — in učiteljici Angeli Cerarjevi je povrjeno vodstvo na tej šoli.