Slovenian Instilute for Adult Education IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V SLOVENIJI IZVAJALCI IN PROGRAMI 2003/2004 Poročilo in analiza Poročilo zapisala: Erika Brenk Andragoški center Slovenije Januar 2004 1. Uvodne besede 3 2. Potek dela na projektu 4 2.1 Obveščanje izvajalcev o Pregledu 4 2.2 Zbiranje, evidentiranje in objava podatkov 4 2.3 Promocijske dejavnosti 5 3. Analiza ponudbe izobraževalnih organizacij za odrasle 6 3.1 Obseg izvajalske ponudbe 6 3.2 Izvajalci izobraževanja odraslih po statističnih regijah 7 3.3 Izvajalci izobraževanja odraslih po občinah 9 3.4 Vrste izobraževalnih organizacij 10 3.5 Vrste izobraževalnih organizacij po regijah 11 4. Analiza ponudbe izobraževalnih programov za odrasle 12 4.1 Obseg programske ponudbe 12 4.2 Ponudba programov izobraževanja za odrasle po statističnih regijah 13 4.3 Ponudba programov izobraževanja za odrasle po občinah 15 4.4 Vrste izobraževalnih programov 15 4.5 Programska ponudba po vrstah izobraževalnih organizacij 18 4.6 Področja izobraževalnih vsebin 19 5. Sklepne ugotovitve 21 5.1 Priporočila za nadaljnje delo pri pripravi Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji za šolsko leto 2004/2005 22 6. Priloge 24 1. Uvodne besede Z novim šolskim letom smo v spletnem Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji (www.acs.si/pregled) posodobili in dopolnili podatke o izvajalcih izobraževanja za odrasle in izobraževalnih programih. Zbrali smo najnovejše informacije o številnih izvajalcih izobraževanja, ki bodo v šolskem letu 2003/2004 načrtovali in izvajali izobraževalne programe za odrasle. Veseli nas, da je izbira različnih možnosti izobraževanja in učenja za odrasle tudi letos velika. Našemu povabilu k objavi v spletnem Pregledu so se prijazno odzvali 304 izvajalci. Med njimi je 266 izvajalcev, ki so se v Pregledu predstavili že preteklo leto, 38 izvajalcev pa se predstavlja prvič. Ker izobraževalna dejavnost ne poteka izključno v izobraževalnih organizacijah, nas veseli, da vsako leto večje zanimanje za objavo v Pregledu pokažejo tudi organizacije, ki niso primarno izobraževalne, vendar v svojo dejavnost vključujejo tudi različne oblike izobraževanja odraslih (npr. društva in zveze društev, muzeji, galerije, knjižnice, inštituti, skladi, fundacije, univerze za tretje življenjsko obdobje, centri za socialno delo, zbornice, razvojni centri, posebni izobraževalni centri, službe za izobraževanje in samostojni izobraževalni centri v podjetju in druge organizacije). Izvajalci zbrani v Pregledu so evidentirani iz celotne Slovenije, in sicer iz 12 slovenskih regij ter 56 občin. Ob pestri ponudbi raznovrstnih izvajalcev izobraževanja lahko tudi letos v Pregledu ponudimo vsem željnim novega znanja bogato paleto raznovrstnih izobraževalnih programov, namenjenih pridobitvi višje formalne izobrazbe, boljšemu opravljanju del in nalog na delovnem mestu ter osebnostnemu razvoju in aktivnejšemu delovanju v sodobni družbi. Izobraževalne možnosti so tudi letos velike in raznolike, saj je na voljo prek 4.800 izobraževalnih programov. Obsežna programska ponudba nudi izobraževalne vsebine z najrazličnejših področij človekovega delovanja in zanimanja. Pregled omogoča uporabniku enostaven in hiter način iskanja informacij o izobraževalnih možnostih. Možno je ločeno iskanje informacij o izvajalcih in o programih izobraževanja po različnih kriterijih - nazivu izvajalca, kraju izvajalca, regiji, nazivu programa, vsebini in drugih kriterijih. Ta način iskanja informacij omogoča uporabniku večjo preglednost nad zbranimi podatki, predvsem pa hiter in enostaven dostop do želene informacije. Za celovitejšo informacijo o izobraževalni ponudbi smo v Pregled dodali še dodatne vire informacij - o svetovalnih središčih, borzah znanja, središčih za samostojno učenje, centrih za informiranje in poklicno svetovanje, pojasnila in navodila za vpis v različna izobraževanja in druge informacije, ki omogočajo uporabniku popolnejše seznanjanje o izobraževalnih možnostih. Prepričani smo, da bodo zbrani podatki prispevali k večjemu vključevanju odraslih v različne oblike izobraževanja in večji zavezanosti vseživljenjskemu učenju, pomembno podporo pa naj bi nudili tudi strokovnjakom pri svetovalni dejavnosti na področju temeljnega in nadaljnjega izobraževanja odraslih. Izsledki opravljene analize mreže izvajalcev izobraževanja in izobraževalnih programov pa naj bi pripomogli pri ustreznejšem nadaljnjem načrtovanju razvoja izobraževalne ponudbe za odrasle na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju ter pri razvoju ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanja odraslih, tudi glede na države Evropske unije ter države kandidatke za vstop v Evropsko unijo. 2. Potek dela na projektu 2.1 Obveščanje izvajalcev o Pregledu Začetna naloga pri izpeljavi vsakoletnega projekta je obveščanje izvajalcev o Pregledu ter povabilo k objavi in predstavitvi njihove načrtovane izobraževalne ponudbe. Izvajalcem predstavimo temeljni pomen in vlogo spletnega Pregleda, ki jo ima na področju izobraževanja in učenja odraslih, kakšne informacije zajema, komu so te informacije namenjene ter način uporabe Pregleda. K ponovni objavi v Pregledu povabimo vse izvajalce, ki so se predstavili že preteklo šolsko leto, in jih naprosimo, da posodobijo in dopolnijo že objavljene podatke z novostmi za novo šolsko leto. Hkrati pa o možnosti brezplačne objave in predstavitve obvestimo tudi nove izvajalce, ki jih evidentiramo skozi celo leto. Izvajalce obveščamo po pošti ali elektronski pošti, preko spletne strani Andragoškega centra Slovenije, Novičk, teleteksta ter drugih medijev javnega obveščanja (krajevnih glasil, regionalnih časnikov, revijah idr.). Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se vedno več izvajalcev informira o možnosti predstavitve v Pregledu tudi po priporočilu drugih izvajalcev ali znancev, ki so pohvalili naš Pregled. 2.2 Zbiranje, evidentiranje in objava podatkov Zbiranje in evidentiranje podatkov predstavljata najobsežnejši nalogi na projektu, saj obsegata več mesecev intenzivnega dela z izvajalci. Pomembno je, da pri zbiranju in evidentiranju podatkov ne prihaja do napak, saj le-te v množici prejetih podatkov naknadno težje odkrijemo. Pri posredovanju podatkov prek interneta mnogi izvajalci potrebujejo še dodatna pojasnila in navodila. Zato vsako leto poleg podrobnih navodil za vnos podatkov v elektronske obrazce na internetu pripravimo tudi dodatna navodila za posredovanje podatkov prek interneta, ki jih pošljemo izvajalcem v dopisu skupaj z njihovimi gesli za vstop v spletno vnosno aplikacijo. Prizadevamo si, da nam čimveč izvajalcev posreduje podatke prek interneta, saj je računalniška izmenjava ter evidentiranje podatkov preko elektronskih medijev hitrejše in enostavnejše. To nam vsako leto bolje uspeva, saj je v letošnjem letu ta način posredovanja podatkov izbrala že večina izvajalcev (233 izvajalcev oziroma 76,6 % vseh izvajalcev). Po številnih pohvalah izvajalcev lahko rečemo, da so spletno vnosno aplikacijo dobro sprejeli. Aplikacija omogoča izvajalcem, ki so v Pregledu predstavljali svojo izobraževalno ponudbo že preteklo šolsko leto, da preverijo svoje lanskoletne podatke, jim pripišejo morebitne spremembe ter jih dopolnijo z novostmi, ki bodo veljale v novem šolskem letu. V primeru, da izvajalec nima dostopa do interneta, obstaja alternativna možnost, da nam podatke posreduje preko tiskanih vprašalnikov po pošti ali elektronski pošti. Po končanem zbiranju podatke prenesemo v prilagojeni računalniški aplikaciji (ANA in ANR), ki omogočata ločeno evidentiranje podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih. Ti dve aplikaciji nam z različnimi poizvedbami ter izpisi po različnih kriterijih omogočata lažje pregledovanje in dopolnjevanje prejetih podatkov. Zaradi hitrejšega odkritja morebitnih napak večino podatkov običajno preverimo in po potrebi dopolnimo že takoj po prejemu, kljub temu pa je potrebno pred končno objavo s pomočjo različnih poizvedb mnogo podatkov še dodatno preveriti in uskladiti z izvajalci. Podatke objavimo na spletni strani Andragoškega centra Slovenije v spletnem Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja odraslih, na naslovu: www.acs.si/pregled, kjer lahko uporabnik ločeno išče ustrezne informacije o izvajalcih in programih izobraževanja po različnih kriterijih. Poleg možnosti iskanja podatkov o izvajalcih ter programih izobraževanja po različnih kriterijih (nazivu izvajalca, kraju in regiji, v katero spada izvajalec, imenu programa, poklicni/strokovni izobrazbi, kraju izvajanja, regiji izvajanja programa in vsebinskem področju), lahko uporabnik v Pregledu omeji iskanje le na javnoveljavne programe in programe za pridobitev formalne izobrazbe, dodatne informacije pa lahko poišče tudi za vpis v visokošolsko izobraževanje, v višje strokovno izobraževanje, poklicno-tehniško izobraževanje, ter o javno veljavnih izobraževalnih programih za odrasle, poklicnih in maturitetnih tečajih. Na voljo so še informacije o središčih za samostojno učenje, kjer se lahko odrasli samostojno (brezplačno) učijo (npr. tujih jezikov, računalništva idr.); o borzah znanja, kjer lahko posamezniki svoje znanje posredujejo drugim, ki to znanje iščejo, oziroma lahko sami pridobijo nova znanja; o svetovalnih središčih in centrih za informiranje in poklicno svetovanje, ki delujejo po Sloveniji in kjer usposobljeni svetovalci brezplačno svetujejo odraslim pri njihovem nadaljnjem izobraževanju in učenju. Prepričani smo, da vsi ti zbrani podatki prispevajo k boljši informiranosti posameznika o izobraževalnih možnostih ter omogočajo celovitejši vpogled v ponudbo izobraževanja in učenja, ki je na voljo odraslim. 2.3 Promocijske dejavnosti Po objavi podatkov na spletni strani sledijo različne promocijske dejavnosti. Prizadevanja za obveščanje širše in strokovne javnosti o pomenu in namenu spletnega Pregleda predstavljajo pomemben del pri izpeljavi projekta. Seznanjanje prebivalstva o Pregledu je nepogrešljiva naloga, saj izkušnje kažejo, da je velik del prebivalstva še vedno nezadostno informiran o obstoju in namenu Pregleda ter o možnostih, ki jih ponuja uporabnikom. Prav tako menimo, da je uporaba Pregleda premalo izkoriščena tudi s strani strokovnjakov, ki se ukvarjajo z informativno-svetovalno dejavnostjo na področju izobraževanja odraslih, (npr. različni svetovalno-informacijski centri, kadrovske službe v podjetjih, uradi za delo, regionalne razvojne agencije idr.). Zato si bomo tudi v bodoče prizadevali, da projekt predstavimo različnim strokovnim institucijam, ki delujejo na področju izobraževanja ter svetovanja odraslim na različnih posvetih, delavnicah, konferencah in srečanjih, najširšemu delu prebivalstva pa bomo skušali približati Pregled prek različnih obvestil v javnih občilih (s prispevki v tiskanih medijih, radijskih in televizijskih postajah, teletekstu, spletnih straneh idr.). Ponovno smo načrtovali tudi pripravo knjižnega kazala ali celo informativne zloženke, v kateri bi predstavili temeljni pomen in namen Pregleda, način uporabe ter možnosti, ki jih ponuja uporabnikom. Žal nam omejena finančna sredstva na projektu onemogočajo uresničitev tega načrta. 3. Analiza ponudbe izobraževalnih organizacij za odrasle 3.1 Obseg izvajalske ponudbe Tudi letos se lahko pohvalimo, da nam je v Pregledu uspelo zbrati in predstaviti velik del izvajalcev, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji. Podatke so nam posredovali 304 izvajalci, od teh se jih je 266 ali 88 % predstavilo že v lanskoletnem Pregledu, 38 ali 12 % izvajalcev pa se letos predstavlja prvič. Obseg evidentiranih izvajalcev se običajno med letom še dodatno spreminja, saj nam spletna aplikacija omogoča stalno dopolnjevanje baze podatkov o izvajalcih in s tem objavo novih podatkov. Poudariti moramo, da se izvajalci sami odločijo, ali bodo svojo izobraževalno ponudbo predstavili v Pregledu, zato smo še posebej zadovoljni, da je odziv izvajalcev vsako leto večji. Za objavo v Pregledu se običajno ne odločijo izvajalci, ki pripravljajo in izvajajo interna izobraževanja, namenjena le določnim ciljnim skupinam, oziroma izvajalci, ki zaradi premajhnega števila udeležencev na njihovih preteklih izobraževanjih v tem letu ne nameravajo več izvajati izobraževanj, izvajalci, ki pripravljajo lastne kataloge in druga promocijska gradiva in se za dodatne predstavitve svoje izobraževalne ponudbe ne odločajo, našteli pa bi lahko še druge vzroke. Kljub temu pa menimo, da predstavitev v Pregledu mnogim izvajalcem predstavlja pomembno dodatno promocijo lastne dejavnosti. Da se interes izvajalcev za predstavitev v Pregledu iz leta v leto povečuje, dokazuje tudi grafična ponazoritev števila evidentiranih izvajalcev po letih (Graf 1), kjer lahko vidimo, da je po triletnem obdobju strmega naraščanja števila zbranih izvajalcev sledilo obdobje rahlih nihanj v številu evidentiranih izvajalcev, od leta 1998 dalje pa ponovno beležimo vsakoletni porast števila evidentiranih izvajalcev. 3.2 Izvajalci izobraževanja odraslih po statističnih regijah Izobraženost prebivalstva je eden ključnih dejavnikov regionalnega razvoja. Žal se še premalo zavedamo, da se naša skupna prihodnost skriva v izrazitem povečanju naložb v znanje in v vseživljenjsko učenje. In prav naložbe v znanje prebivalstva se med posameznimi regijami precej razlikujejo, kar razvojne zaostanke med regijami samo še povečuje. Te ugotovitve potrjujejo tudi izsledki vsakoletne analize podatkov v Pregledu o evidentiranih izvajalcih po regijah, kjer ugotavljamo, da se izobraževalne možnosti za odrasle med posameznimi regijami zelo razlikujejo in da obstajajo v državi številne bele lise s skromno izobraževalno ponudbo za odrasle. Pri analizi obsega izvajalske ponudbe po posameznih regijah vidimo (Graf 2), da so v skoraj vseh »problematičnih regijah«, regijah s slabšim gospodarskim razvojem, z visoko stopnjo brezposelnosti, regijah z depopulizacijo (Zasavska, Notranjsko-kraška, Koroška, Spodnjeposavska, Pomurska regija) možnosti za izobraževanje odraslih slabše kot v razvitejših regijah. Odrasli imajo tudi letos največjo izbiro za izobraževanje in učenje v Osrednjeslovenski regiji, kjer je število evidentiranih izvajalcev največje (137 izvajalcev), daleč zadaj ji sledijo Podravska regija (34 izvajalcev), Gorenjska (31 izvajalcev) in Savinjska regija (27 izvajalcev), Jugovzhodna Slovenija (15 izvajalcev), Goriška in Obalno-kraška regija (12 izvajalcev), Pomurska regija (11 izvajacev), še skromnejše možnosti za izobraževanje in učenje pa imajo odrasli v Spodnjeposavski in Koroški regiji (8 izvajalcev), Notranjsko-kraški regiji (5 izvajalcev) in Zasavski regiji (4 izvajalci). Spodbudna pa je ugotovitev, da se je število izvajalcev v primerjavi s preteklim letom skoraj v vseh regijah povečalo, največ v Osrednjeslovenski regiji za 7 izvajalcev, Jugovzhodni Sloveniji za 4 izvajalce, v Goriški, Pomurski, Koroški regiji po 2 izvajalca, v Savinjski, Notranjsko-kraški in Spodnjeposavski regiji pa po 1 izvajalec. Žal se je v dveh regijah število evidentiranih izvajalcev zmanjšalo -v Podravski regiji za 6 izvajalcev in Gorenjski regiji za 2 izvajalca, v dveh regijah je ostalo nespremenjeno -v Obalno-kraški in Zasavski regiji (Priloga 1). Graf 2: Število evidentiranih izvajalcev po regijah Velike razlike med regijami se pokažejo tudi pri analizi števila odraslega prebivalstva1 (prebivalstvo staro 15 let in več) na enega izvajalca. Obseg izvajalske ponudbe ne presega državnega povprečja, ki znaša 5.585 prebivalcev na enega izvajalca izobraževanja le v dveh regijah, v Osrednjeslovenski regiji (3.059 prebivalcev na izvajalca) in v Gorenjski regiji (5.360 prebivalcev na izvajalca), v ostalih regijah pa število prebivalcev na izvajalca presega državno povprečje. Še posebej slab položaj je v Pomurski regiji (9.621 prebivalcev na izvajalca) in v Zasavski regiji (9.892 prebivalcev na izvajalca), kjer znaša število prebivalcev na izvajalca že precej nad državnim povprečjem (Tabela 1). Regija Prebivalci nad 15 let Število Število prebivalcev na izvajalcev izvajalca Osrednjeslovenska 419.078 137 3.059 Gorenjska 166.174 31 5.360 Spodnjeposavska 59.305 8 7.413 Obalno-kraška 91.484 12 7.624 Jugovzhodna Slovenija 115.624 15 7.708 Koroška 62.454 8 7.807 Savinjska 217.440 27 8.053 1 Vir: Statistični urad RS, dne 31. 3. 2003 Podravska Goriška Notranjsko-kraška Pomurska 274.899 102.670 43.412 105.832 39.567 1.697.939 34 12 5 11 4 304 8.085 8.556 8.682 9.621 9.892 5.585 Zasavska Skupaj Tabela 1: Število odraslih prebivalcev na izvajalca izobraževanja po regijah in v Sloveniji 3.3 Izvajalci izobraževanja odraslih po občinah Kljub nenehnemu poudarjanju, da je potrebno omogočiti odraslim izobraževanje v njihovem lokalnem okolju, povečati različne izobraževalne možnosti ter tako spodbujati odrasle k večjemu vključevanju v izobraževanje, ugotavljamo, da dostopnost do izobraževanja v lokalnem okolju še precej odstopa od teh pričakovanj. Po spoznanju, da je izobraževalna ponudba za odrasle zelo neenakomerno razporejena po posameznih regijah, ugotavljamo tudi, da so možnosti za izobraževanje odraslih skromne tudi v večini slovenskih občin. V Pregledu so izvajalci izobraževanja evidentirani le v 56 slovenskih občinah, kar pomeni, da kar 137 občin nima evidentiranega nobenega izvajalca. V 24 občinah je evidentiran le po en izvajalec, v 12 občinah po 2 izvajalca, v ostalih občinah pa sta evidentirana več kot dva izvajalca (Tabela 2). Ti podatki kažejo na dejstvo, da so možnosti izobraževanja odraslih v njihovem lokalnem okolju še vedno omejene in da se odrasli lahko izobražujejo le v večjih, razvitejših občinah, kjer je tudi izbira med različnimi izvajalci večja (npr. ljubljanska, mariborska, celjska, kranjska, novomeška občina), medtem ko v številnih manjših in manj razvitih občinah po Sloveniji za vlaganje v intelektualni kapital svojega prebivalstva žal še vedno nimajo dovolj velikega interesa. Evidentirane občine Število občin Število izvajalcev Ljubljana 1 121 Maribor 1 27 Celje 1 13 Kranj 1 12 Novo mesto 1 10 Nova Gorica 1 9 Velenje 1 8 Škofja Loka 1 7 Koper-Capodistria, Murska Sobota 2 po 6 Domžale, Krško 2 po 5 Bled, Postojna, Radovljica 3 po 4 Kamnik, Lendava-Lendva, Ptuj, Ravne na Koroškem, Sežana 5 po 3 Brežice, Črnomelj, Jesenice, Kočevje, Litija, Piran-Pirano, Radlje ob 12 po 2 Dravi, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Trbovlje, Tržič, Zagorje ob Savi Ajdovščina, Brezovica, Gornja Radgona, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Izola- 24 po 1 Isola, Laško, Lenart, Medvode, Metlika, Muta, Ormož, Radenci, Rogaška Slatina, Ruše, Sevnica, Slovenska Bistrica, Šentjernej, Šentjur, Tolmin, Trebnje, Vrhnika, Žalec Tabela 2 : Število evidentiranih izvajalcev po občinah 3.4 Vrste izobraževalnih organizacij Kot smo že v uvodu omenili, izobraževalna dejavnost za odrasle ne poteka izključno v izobraževalnih organizacijah, temveč tudi v organizacijah, kjer je izobraževanje odraslih le dopolnilna dejavnost (npr. društvih in zvezah društev, muzejih, galerijah, knjižnicah, inštitutih, skladih, fundacijah, centrih za socialno delo, zbornicah, razvojnih centrih in drugih organizacijah). Tudi letos se lahko pohvalimo, da se v Pregledu predstavlja raznovrstna paleta izvajalcev izobraževanja, ki ponujajo pestre izobraževalne vsebine. Izvajalce izobraževanja smo zaradi lažje analize pri evidentiranju razporedili v 21 kategorij, nato še v 6 ožjih kategorij: ■ zasebne izobraževalne organizacije, ■ formalne izobraževalne ustanove (srednje šole, enote pri srednjih šolah, višje in visoke strokovne šole, fakultete in umetniške akademije), ■ ljudske univerze, ■ društva in zveze društev, ■ službe za izobraževanje in samostojni izobraževalni centri v podjetju, ■ »drugi izvajalci« (muzeji, galerije, javni zavodi, knjižnice, inštituti, skladi, fundacije, univerze za III. življenjsko obdobje, centri za socialno delo, zbornice, razvojni centri, posebni izobraževalni centri idr.). Rezultati opravljene analize so pokazali, da se struktura izobraževalnih organizacij za odrasle v primerjavi s preteklim letom ni bistveno spremenila (Graf 3). Prevladujejo zasebne izobraževalne organizacije (98 izvajalcev ali 32,2 %), sledijo jim ustanove s področja formalnega izobraževanja (92 izvajalcev ali 30,3 %), med katere smo uvrstili srednje šole (51 ali 16,8 %), enote za odrasle pri srednjih šolah (17 ali 5,6 %), višje strokovne šole (13 ali 4,3 %), fakultete in umetniške akademije (8 ali 2,6 %) ter visoke strokovne šole (3 ali 1 %). Pomembno vlogo na področju izobraževanja odraslih zavzemajo tudi izvajalci, ki jih zaradi raznovrstnosti kar težko združimo v eno skupino. Poimenovali smo jih »drugi izvajalci izobraževanja odraslih« (48 ali 15,8 %). V to skupino smo uvrstili muzeje in galerije (11 ali 3,6 %), splošnoizobraževalne knjižnice (8 ali 2,6 %), javne zavode (8 ali 2,6 %), univerze za tretje življenjsko obdobje (4 ali 1,3 %), sklade in fundacije (3 ali 1 %), inštitute (4 ali 1,3 %), zbornice in združenja (2 ali 0,7 %), centre za socialno delo (2 ali 0,7 %), posebne izobraževalne centre (2 ali 0,7 %), razvojne agencije (1 ali 0,3 %) in izvajalce, ki jih nismo mogli uvrstiti v nobeno kategorijo (3 ali 1 %). Pomembne ponudnice formalnega in neformalnega, splošnega izobraževanja za odrasle so tudi ljudske univerze. V Pregledu je evidentiranih 37 ljudskih univerz iz cele Slovenije, kar predstavlja 12,2 % vseh evidentiranih izvajalcev. Vedno več zanimanja za izobraževanje odraslih kažejo tudi društva in zveze društev (19 ali 6,3 %), ki nudijo odraslim bogato in pestro ponudbo tako strokovnega kot splošnega neformalnega izobraževanja z najrazličnejših področij. Nekoliko manjši delež v Pregledu tvorijo izobraževalni centri v podjetju (5 ali 1,6 %) in službe za izobraževanje v podjetju (5 ali 1,6 %), ki skrbijo za izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih. Njihova izobraževanja so pretežno internega značaja, zato se redkeje javljajo za objavo v Pregledu. Zavzemajo pa pomembno vlogo na področju izobraževanja odraslih, saj se mnoga podjetja zavedajo, da stalno izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih predstavlja temelj poslovnih strategij ter vir trajne konkurenčne prednosti podjetja (Priloga 2). Izobraževalni centri in službe za Društva in zveze društev 6% izobraževanje v podjetju 3% Zasebne Ljudske univerze organizacije 33% 12% fc^-^ Drugi izvajalci 16% 'i Formalne izobraževalne ustanove 30% Graf 3: Izvajalci izobraževanja po vrstah ustanove 3.5 Vrste izobraževalnih organizacij po regijah V prikazu zastopanosti različnih vrst izobraževalnih organizacij po posameznih regijah lahko vidimo, da so možnosti odraslih za izobraževanje v raznovrstnih izobraževalnih organizacijah v nekaterih regijah omejene. V razvitejših regijah se lahko odrasli izobražujejo v raznovrstnih organizacijah, medtem ko imajo odrasli iz manj razvitih regij pri izbiri vrste izvajalca manj možnosti. Izsledki letošnje raziskave so pokazali, da imajo odrasli največjo izbiro med raznovrstnimi izobraževalnimi organizacijami v Osrednjeslovenski regiji, saj lahko izbirajo med 19 vrstami izvajalcev, in sicer zasebnimi organizacijami, srednjimi šolami in enotami za odrasle pri srednjih šolah, ljudskimi univerzami, višjimi in visokimi strokovnimi šolami, fakultetami in akademijami, pestra izobraževalna dejavnost pa poteka tudi v društvih, zvezah društev, muzejih, galerijah, knjižnicah, institutih, zbornicah, univerzi za tretje življenjsko obdobje in številnih drugih ustanovah. Največji izbor raznovrstnih izvajalcev ponuja Ljubljana. Dobro je z raznovrstnimi izvajalci izobraževanja zastopana tudi Savinjska regija, kjer je evidentiranih 11 različnih vrst izobraževanih ustanov. Odrasli lahko izbirajo med srednjimi šolami in enotami za odrasle pri srednjih šolah, zasebnimi organizacijami, ljudskimi univerzami, univerzami za tretje življenjsko obdobje, višjimi strokovnimi šolami, knjižnicami, galerijami in muzeji, društvi in drugimi ponudniki izobraževanja. Velik izbor raznovrstnih izvajalcev izobraževanja imata tudi Podravska in Gorenjska regija (9 vrst izvajalcev). Odrasli se lahko izobražujejo v zasebnih izobraževalnih ustanovah, srednjih šolah in enotah za odrasle pri srednjih šolah, ljudskih univerzah, višjih strokovnih šolah, fakultetah, društvih in zvezah društev, knjižnicah, muzejih in galerijah in pri drugih ponudnikih izobraževanja. Najpestrejša ponudba izvajalcev je v Mariboru. Z raznovrstnimi izvajalci sta dobro zastopani tudi Jugovzhodna Slovenija in Obalno-kraška regija, kjer je evidentiranih po 8 različnih vrst izvajalcev. Izbor je možen med zasebnimi organizacijami, ljudskimi univerzami, srednjimi šolami in enotami za odrasle pri srednjih šolah, fakultetami, višjimi in visokimi strokovnimi šolami, društvi in zvezami društev, knjižnicami. V ostalih regijah je izbira raznovrstnih izobraževalnih organizacij skromnejša (Priloga 3). 4. Analiza ponudbe izobraževalnih programov za odrasle 4.1 Obseg programske ponudbe Poleg porasta evidentirane izvajalske ponudbe v letošnjem letu beležimo tudi ponovni porast evidentirane programske ponudbe (Graf 4). V Pregledu je izbranih 4.860 izobraževalnih programov, kar je za 393 programov več kot preteklo leto. To število se bo med letom še dodatno povečevalo, saj nam izvajalci pogosto posredujejo dopolnjene podatke o svoji ponudbi tudi med letom. Z veseljem ugotavljamo, da je obseg evidentirane programske ponudbe za odrasle po letu 1996 v porastu, kar je tudi posledica vse večjih potreb po novih znanjih in usposobljenostih odraslih. Leto Graf 4: Število evidentiranih izobraževalnih programov po letih 4.2 Ponudba programov izobraževanja za odrasle po statističnih regijah Kljub bogati in raznovrstni programski ponudbi za odrasle ugotavljamo, da je le ta zelo neenakomerno razporejena po državi. To nam nazorno prikazuje tudi grafični prikaz števila evidentiranih programov po posameznih regijah (Graf 5), kjer vidimo, da je večina programske ponudbe (44 %) dostopna le v eni, najrazvitejši regiji - Osrednjeslovenski, daleč zadaj pa ji sledijo Savinjska (9,8 %), Gorenjska (9 %), Podravska regija (8,6 %) in Jugovzhodna Slovenija (7,6 %), še manjša je ponudba v Goriški (4,3 %), Obalno-kraški (4,2 %), Pomurski (4,1 %), Koroški regiji (3,2 %). Skromne izobraževalne možnosti za odrasle tudi letos beležimo v Notranjsko-kraški regiji (1,9 %), Zasavski (1,6 %) in Sponjeposavski regiji (1,5 %). V primerjavi s podatki preteklega šolskega leta opazimo, da se je obseg programske ponudbe povečal skoraj v vseh regijah, največ v Osrednjeslovenski regiji (za 188 programov), v Savinjski regiji (za 71 programov), v Koroški regiji (za 69 programov) in v Pomurski regiji (za 49 programov), v preostalih regijah je porast števila programov manjši. V treh regijah beležimo zmanjšanje obsega programske ponudbe, in sicer v Gorenjski regiji (za 36 programov), v Podravski regiji (za 28 programov) in v Spodnjeposavski regiji (za 11 programov) (Priloga 4). 2.400 -2.200 -2.000 -1.800 -1.600 -1.400 -1.200 -1.000 - 400 -200 -0 - 2.139 476 436 420 371 211 205 200 157 n,n,n 92 80 73 j? C> -V rfi' silo- scf jst2>- ,sll<- * J^ J^ J* v o <,0 * ^o Regija Graf 5: Število evidentiranih izobraževalnih programov po regijah Natančnejšo sliko ponudbe izobraževalnih programov za odrasle po regijah nam da število odraslih prebivalcev v regiji2 (v starosti nad 15 let) na en izobraževalni program. Ugotovimo lahko, da obseg programske ponudbe za odrasle ne presega povprečja za državo, ki znaša 349 prebivalcev na en izobraževalni program, le v dveh regijah, v Osrednjeslovenski regiji (196 prebivalcev na en izobraževalni program) in v Jugovzhodnem delu Slovenije (312 prebivalcev na en izobraževalni program). Število prebivalcev na izobraževalni program v ostalih regijah državno povprečje precej presega, predvsem zaskrbljujoče stanje je v Pomurski regiji s 529 prebivalci na en izobraževalni program, v Podravski regiji s 655 prebivalci na program in v Spodnjeposavski regiji že z 812 prebivalci na program (Tabela 3). Glede na ugotovitve iz preteklega šolskega leta se je stanje najbolj izboljšalo v Notranjsko-kraški regiji, kjer je prišlo lani 576 prebivalcev na en program, letos 472 prebivalcev; v Goriški regiji, kjer je prišlo lani 593 prebivalcev na program, letos 487; v Pomurski regiji, kjer je prišlo lani 700 prebivalcev na en program, letos le 529; najbolj pa izstopa Koroška regija, kjer je prišlo lani 707 prebivalcev na en program, letos pa le 398 prebivalcev. 2 Vir: Statistični urad RS, dne 31. 3. 2003 Regija Prebivalci nad 15 Število programov Število let prebivalcev na program Osrednjeslovenska 419.078 2.139 196 Jugovzhodna Slovenija 115.624 371 312 Gorenjska 166.174 436 381 Koroška 62.454 157 398 Obalno-kraška 91.484 205 446 Savinjska 217.440 476 457 Notranjsko-kraška 43.412 92 472 Goriška 102.670 211 487 Zasavska 39.567 80 495 Pomurska 105.832 200 529 Podravska 274.899 420 655 Spodnjeposavska 59.305 73 812 Slovenija 1.697.939 4.860 349 Tabela 3: Število odraslih prebivalcev na izobraževalni program po regijah in v Sloveniji 4.3 Ponudba programov izobraževanja za odrasle po občinah Po spoznanju, da je izvajalska ponudba za odrasle zelo neenakomerno razporejena po posameznih slovenskih regijah, lahko ugotovimo, da se velike razlike v obsegu programske ponudbe kažejo tudi med občinami. Da obstaja majhen interes za izobraževanje odraslih v večini občin po Sloveniji, pokaže že podatek, da so v Pregledu izvajalci izobraževanja evidentirani le iz 56 slovenskih občin od skupaj 193 občin v državi. Primerjava števila evidentiranih po občinah iz preteklega in letošnjega leta kaže, da se interes občin za izobraževanje odraslih ni bistveno povečal, saj število občin, ki nudijo odraslim različne izobraževalne možnosti ostaja približno enako tudi v letošnjem letu. Možnosti za izobraževanje odraslih v njihovem lokalnem okolju so zato pogosto skromne. Večji del izobraževanja za odrasle poteka v večjih, razvitejših občinah, kot so Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Kranj, Celje, Velenje, Nova Gorica, manjše in manj razvite občine pa izobraževanju svojih prebivalcev ne namenjajo veliko pozornosti (Priloga 5). Po obsegu programske ponudbe tudi letos izrazito izstopa ljubljanska občina, kjer se izvaja kar 1.969 izobraževalnih programov oziroma 41 % vseh izobraževanj za odrasle. Daleč zadaj sledijo mariborska občina z 292 programi, novomeška občina z 271 programi, celjska občina s 185 programi, velenjska občina s 165 programi, kranjska s 155 programi, murskosoboška občina s 134 programi, koprska s 125 in novogoriška s 110 programi, v ostalih občinah pa je število evidentiranih programov manjše. 4.4 Vrste izobraževalnih programov Programe izobraževanja za odrasle smo razporedili v tri vrste, in sicer med programe namenjene pridobitvi formalne izobrazbe, programe namenjene usposabljanju in spopolnjevanju za potrebe dela in programe namenjene splošnemu, neformalnemu izobraževanju in učenju odraslih. Opravljena analiza podatkov je pokazala, da se struktura evidentiranih programov v primerjavi s preteklim letom ni spremenila. Dobri dve tretjini vseh programov je namenjenih splošnemu, neformalnemu izobraževanju in učenju odraslih, ostali programi pa pridobitvi višje formalne izobrazbe ter usposabljanju in spopolnjevanju za delo (Graf 6). Pri razvrščanju programov v posamezno vrsto smo tudi letos pogosto naleteli na dilemo, v katero vrsto uvrstiti določen program, saj je program lahko namenjen bodisi izobraževanju za lastni osebni razvoj bodisi za potrebe dela, ki ga opravljamo. V današnjem času, ko je znanje vse pomembnejša vrednota, dobiva tudi neformalno izobraževanje in učenje vse večji pomen. Strokovne podlage nacionalnega programa izobraževanja odraslih neformalno izobraževanje opredeljujejo kot prednostno področje, ki poudarja, da bo država z razvijanjem splošnih neformalnih programov omogočila večini prebivalcev izobraževanje za zvišanje izobrazbene ravni funkcionalne pismenosti, za izboljšanje kakovosti življenja, obveščenosti, kulturne in civilizacijske ravni, za ohranjanje kulturne tradicije in narodne identitete ter za sobivanje različnih kultur in varovanja okolja3. Vse pogosteje se tovrstno izobraževanje, ki poteka zunaj ustaljenih formalnih sistemov, prepleta z izobraževanjem za potrebe dela, kajti potrebe po novih znanjih na delovnem mestu, spretnostih in veščinah se neprestano večajo in spreminjajo. Zato ne preseneča, da večji del evidentiranih programov v Pregledu lahko uvrstimo med neformalno, »zunajšolsko« izobraževanje. Tovrstno izobraževanje zajema programe z najrazličnejših področij, in sicer jezikovnega izobraževanja, računalniškega izobraževanja, osebnostne rasti, vzgoje in izobraževanja, ročnih del, umetnosti in kulture, komunikacije, zdravstvene vzgoje, državljanske 3 Nacionalni program izobraževanja odraslih: Strokovne podlage. Zv. 2, str. 33 Programi za pridobSev izobrazbe 16% Programi usposabljanja in spopolnjevanja 14% Programi neformalnega splošnega izobraževanja 70% Graf 6: Struktura evidentiranih izobraževalnih programov vzgoje, zaposlovanja, gostinstva in turizma, kmetijstva, varstva okolja, sindikalnega dela in drugih področij (Priloga 6). V tej raznovrstni ponudbi tudi letos izrazito izstopa ponudba programov jezikovnega izobraževanja (javnoveljavnih in brez javne veljave), saj povpraševanje po tovrstnem izobraževanju med odraslimi vse bolj narašča. Prevladujejo jezikovni programi brez javne veljave (36,5 % ponudbe neformalnega izobraževanja oz. 25,6 % celotne programske ponudbe v Pregledu), nekoliko manj je javnoveljavnih jezikovnih programov (19,2 % ponudbe neformalnega izobraževanja oz. 13,5 % celotne programske ponudbe v Pregledu). V ponudbo jezikovnega izobraževanja spadajo tako programi za popolne in delne začetnike na osnovni ravni, kot programi za kandidate, katerih znanje že ustreza višji ravni. Prevladujejo programi angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika. Obsežna je tudi ponudba računalniškega izobraževanja (16,5 % neformalnega izobraževanja oz. 11,5 % celotne programske ponudbe v Pregledu), ki poleg osnovnega, splošnega računalniškega izobraževanja zajema tudi strokovnejše, bolj specializirano računalniško usposabljanje in spopolnjevanje. Precej manj obsežni sta ponudbi programov formalnega izobraževanja za odrasle ter programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo (Priloga 6). V ponudbi programov, ki omogočajo odraslim pridobitev višje formalne izobrazbe, so zbrani programi osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega in visokošolskega izobraževanja, univerzitetnega izobraževanja, podiplomskega izobraževanja in izobraževanja za poklicni tečaj. Najbogatejša je ponudba srednje poklicnega izobraževanja (38,3 % ponudbe programov za pridobitev izobrazbe oz. 6,2 % celotne ponudbe v Pregledu), in sicer za programe iz strojništva, Trgovec, Gostinska dela; sledi ponudba srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja (20,8 % ponudbe programov za pridobitev izobrazbe oz. 3,4 % celotne ponudbe v Pregledu) za programe Ekonomski tehnik, Gostinski tehnik ter srednje poklicno-tehniškega izobraževanja PTI (19 % ponudbe programov za pridobitev izobrazbe oz. 3,1 % celotne ponudbe v Pregledu) za programe Ekonomski tehnik, Strojni tehnik, Elektrotehnik, Gostinsko-turistični tehnik. Programska ponudba usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela zajema programe poklicnega in strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja (javnoveljavne programe in programe brez javne veljave), programe specializacije (javnoveljavne programe in programe brez javne veljave), programe usposabljanja in spopolnjevanja po predpisih, ki jih določa zakon, programe za opravljanje delovodskih, poslovodskih in mojstrskih izpitov, programe za podjetnike ter programe priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Tudi v letošnjem letu je največ programov poklicnega in strokovnega usposabljanja, brez javne veljave (60,2 % oz. 8,3 % celotne ponudbe v Pregledu). Gre za vsebinsko raznovrstne programe, ki so namenjeni začetnemu poklicnemu usposabljanju (npr. Voznik viličarja, Turistični vodnik, Usposabljanje za računovodje, Usposabljanje za komercialista idr.). Obsežna je tudi ponudba programov usposabljanja in spopolnjevanja po zakonskih predpisih (15 % oz. 2,1 % celotne ponudbe), in sicer Voditelj čolna, Higienski minimum, Varstvo pri delu, ter ponudba programov poklicnega in strokovnega spopolnjevanja brez javne veljave (15 % oz. 2,1 % celotne ponudbe). Razmerje med evidentiranimi javnoveljavnimi izobraževalnimi programi, ki jih izvajajo izvajalci vpisani v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ter programi, ki ne omogočajo pridobitev javno veljavne listine, je tudi v letošnjem letu enako kot preteklo leto. Dobri dve tretjini celotne programske ponudbe v Pregledu predstavljajo programi brez javne veljave, slabo tretjino pa javnoveljavni programi. 4.5 Programska ponudba po vrstah izobraževalnih organizacij Kot smo omenili v poglavju 3.4, smo evidentirane izvajalce izobraževanja odraslih glede na vrsto izobraževalne organizacije razporedili v 6 ožjih kategorij - zasebne izobraževalne organizacije, formalne izobraževalne ustanove, ljudske univerze, društva in zveze društev, službe za izobraževanje in samostojni izobraževalni centri v podjetju ter »druge izvajalce izobraževanja odraslih«. Programska ponudba raznovrstnih izvajalcev izobraževanja je tudi letos pestra in raznolika (Tabela 4). Večji del programske ponudbe zasebnih organizacij, ki prevladujejo na področju ponudnikov izobraževanja odraslih, je namenjen splošnemu, neformalnemu izobraževanju odraslih (88 %), predvsem jezikovnemu in računalniškemu izobraževanju, bogata pa je tudi izobraževalna ponudba s področja osebnostne rasti, komunikacije ter vzgoje in izobraževanja. Manjši poudarek namenjajo ponudbi programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo (8,6 %) ter ponudbi programov za pridobitev izobrazbe (3,1 %). Med programi usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela je največja ponudba programov poklicnega in strokovnega usposabljanja, ki Javnoveljavni programi 30% javne veljave 70% Graf 7: Razmerje med javnoveljavnimi programi in programi brez javne veljave nimajo javne veljave, v ponudbi formalnega izobraževanja pa programov srednjega poklicnega izobraževanja ter programov višjega strokovnega izobraževanja. Raznovrstno programsko ponudbo na področju izobraževanja odraslih nudijo tudi ljudske univerze. Prevladujejo programi neformalnega, splošnega izobraževanja (68 %), predvsem jezikovno in računalniško izobraževanje, pestra pa je tudi ponudba programov s področja ročnih del, vzgoje in izobraževanja ter umetnosti in kulture. Obsežna je ponudba formalnega izobraževanja (17,6 %), kjer prevladujejo triletni programi srednjega poklicnega izobraževanja, pri ponudbi programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo (14,5 %) pa prevladujejo programi poklicnega in strokovnega usposabljanja, ki nimajo javne veljave. Ponudba formalnih izobraževalnih ustanov je usmerjena predvsem v formalno izobraževanje odraslih (70,3 %), del njihove programske ponudbe pa je namenjen tudi neformalnemu izobraževanju odraslih (15,1 %) ter usposabljanju in spopolnjevanju odraslih za boljše opravljanje delovnih nalog (14,6 %). Večji del izobraževalne ponudbe ostalih evidentiranih izvajalcev izobraževanja odraslih (društva, službe za izobraževanje in samostojni izobraževalni centri v podjetju ter »drugi izvajalci«) je namenjen predvsem neformalnemu izobraževanju odraslih z najrazličnejših področij ter usposabljanju in spopolnjevanju odraslih za potrebe dela. Vrsta izobraževalne ustanove Vrste izobraževalnih Zasebne Ljudske Društva, Formalne Službe za Drugi Skupaj programov organizacije univerze zveze izobraževalne izob. in izvajalci društev ustanove samostojni izob. centri v podjetju Programi za pridobitev 60 310 0 401 3 9 783 izobrazbe Programi usposabljanja 169 255 13 83 80 73 673 in spopolnjevanja za delo Programi splošnega 1.732 1.196 34 86 87 269 3.404 neformalnega izobraževanja Skupaj 1.961 1.761 47 570 170 351 4.860 Tabela 4: Število izobraževalnih programov po vrstah izobraževalnih programov in ustanov 4.6 Področja izobraževalnih vsebin Tudi letos nudi Pregled vsem željnim novih znanj pestro paleto izobraževalnih vsebin z najrazličnejših tematskih področij, ki posegajo na vsa področja človekovega delovanja in zanimanja. Po vsebinah smo programe razvrščali v dve klasifikaciji izobraževalnih vsebin, in sicer v obstoječo klasifikacijo izobraževalnih vsebin in mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education). Pri obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin smo programe razvrstili v 86 tematskih področij oziroma 14 ožjih tematskih področij: splošnoizobraževalno, ekonomsko-poslovno-organizacijsko, pravno-upravno, trgovsko-gostinsko, pedagoško, družboslovno, umetniško, zdravstveno, biotehniško, raziskovalno-inovativno, šport in okolje, tehniško, osebne storitve, drugo. Pri razvrščanju programov po mednarodno priznani standardni klasifikaciji izobraževanja ISCED-97 pa v 10 ožjih tematskih področij: [0] Splošni programi, [1] Izobraževanje, [2] Humanistika in umetnost, [3] Družbene vede, poslovne vede in pravo, [4] Znanost, matematika in računalništvo, [5] Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo, [6] Kmetijstvo in veterina, [7] Zdravstvo in sociala, [8] Osebne storitve in [9] Drugo. Tudi letos smo bili pri razvrščanju programov v posamezna tematska področja mnogokrat v dilemi, v katero področje umestiti program, saj so vsebine programov pogosto tako razvejane, da bi program hkrati lahko umestili v več različnih tematskih področij. Rezultati analiz so pokazali, da se vsebinska ponudba izobraževalnih programov za odrasle med posameznimi let bistveno ne spreminja. Razporeditev programov po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin je pokazala (Tabela 5), da v letošnji izobraževalni ponudbi ponovno prevladujeta dve tematski področji, in sicer splošnoizobraževalno področje (43,4 %) in tehniško področje (24,2 %). V splošnoizobraževalnem področju so zajete vsebine jezikovnega izobraževanja (39,1 %), osebnostne rasti (2,2 %), splošnega izobraževanja (1,7 %) ter vsebine za tretje življenjsko obdobje (0,3 %). V tehniškem področju so tudi letos najpogostejše vsebine računalništvo in informatika (11,9 %), obdelava in predelava kovin (2,3 %), gradbeništvo (1,1 %), varstvo pri delu in požarna varnost (1 %), tekstil (0,9 %), promet (0,9 %), notranji transport, špedicija in skladiščenje (0,7 %), lesarstvo (0,6 %), ter številne druge izobraževalne vsebine. Tudi letos so v izobraževalni ponudbi skromneje zastopana ostala tematska področja: ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje (7,1 %), področje umetnosti (4,9 %), pedagoško področje (4,6 %), trgovsko-gostinsko področje (4,5 %) ter druga področja (Priloga 7). Tematsko področje Število programov % splošnoizobraževalno 2.110 43,4 tehniško 1.177 24,2 ekonomsko-poslovno-organizacijsko 343 7,1 umetniško 240 4,9 pedagoško 223 4,6 trgovsko-gostinsko 220 4,5 družboslovno 208 4,3 zdravstveno 103 2,1 biotehniško 89 1,8 pravno-upravno 47 1,0 drugo 35 0,7 osebne storitve 34 0,7 šport in okolje 26 0,5 raziskovalno-inovativno 5 0,1 Skupaj 4.860 100,0 Tabela 5: Razvrstitev programov po tematskih področjih Razporeditev programov po ISCED klasifikaciji je ponovno izpostavila eno tematsko področje - humanistika in umetnost (44,2 %), v katerem prevladujejo vsebine jezikovnega izobraževanja (37,8 %), sledita tematski področji družbene, poslovne vede in pravo (11,9 %) ter znanost, matematika in računalništvo (11,6 %). Deleži ostalih tematskih področij so manjši (Tabela 6). Ugotovimo lahko, da je ponudba izobraževanja in učenja za odrasle usmerjena predvsem v določene izobraževalne vsebine (tuji jeziki, računalništvo, tehnika, ekonomija), primanjkuje pa drugih izobraževalnih vsebin (ročna dela, zdravstvo, kmetijstvo, gostinstvo, turizem, varstvo okolja idr.), ki bi popestrile vsebinsko ponudbo izobraževanja odraslih (Priloga 8). Tematsko področje Šifra Število programov % Humanistika in umetnost [2] 2.150 44,2 Družbene vede, poslovne vede in [3] 579 11,9 pravo Znanost, matematika, računalništvo [4] 563 11,6 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo [5] 434 8,9 Osebne storitve [8] 377 7,8 Splošni programi [0] 366 7,5 Izobraževanje [1] 203 4,2 Zdravstvo in sociala [7] 122 2,5 Kmetijstvo in veterina [6] 62 1,3 Drugo [9] 4 0,1 Skupaj 4.860 100,0 Tabela 6: Razvrstitev programov po ISCED klasifikaciji 5. Sklepne ugotovitve Ob zaključku analize naj povzamemo najpomembnejše ugotovitve, ki zaznamujejo ponudbo izobraževanja in učenja odraslih v šolskem letu 2003/2004. Čeprav se Slovenija uvršča med države z nizko stopnjo udeležbe odraslih v izobraževanju, ugotavljamo, da je obseg izvajalske in programske ponudbe za odrasle vsako leto večji. Z veseljem ugotavljamo, da nam je tudi letos v Pregledu uspelo predstaviti večji del izvajalcev, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji, ter njihovo programsko ponudbo. Predstavlja se prek 300 različnih izobraževalnih organizacij in drugih organizacij, ki niso primarno izobraževalne, v svojo dejavnost pa vključujejo tudi izobraževanje odraslih (društva, zbornice, združenja, knjižnice, muzeji, galerije idr.), z več kot 4.800 izobraževalnimi programi. V primerjavi s preteklostjo, ko je bilo izobraževanje usmerjeno bolj institucionalno, danes ugotavljamo, da na področju izobraževanja odraslih vse bolj prevladujejo zasebne izobraževalne organizacije, zasebne šole, ki postajajo pomembne ponudnice izobraževalnih storitev. Kljub bogati izobraževalni ponudbi za odrasle pa v posameznih delih države še vedno ne obstaja dovolj velik interes za izobraževanje odraslih. Izvajalska in programska ponudba sta še vedno zelo neenakomerno razporejeni po državi, zato obstajajo številne »bele lise« s skromnimi izobraževalnimi možnostmi za odrasle. Odrasli se lahko izobražujejo le v večjih in razvitejših regijah, kjer je izbira med različnimi izvajalci ter raznovrstnimi izobraževalnimi programi relativno velika, medtem ko imajo odrasli v manj razvitih regijah po Sloveniji za izobraževanje zelo malo možnosti. Podobna slika se kaže tudi na ravni občin, saj so v Pregledu izvajalci izobraževanja evidentirani v manj kot tretjini slovenskih občin. Možnosti za izobraževanje odraslih v njihovem lokalnem okolju so tako zelo skromne. Večji del izobraževanja poteka v večjih, razvitejših občinah, manj razvite občine pa za izobraževanje svojih prebivalcev ne namenjajo veliko pozornosti. Struktura evidentiranih izobraževalnih programov kaže, da pridobiva splošno, neformalno izobraževanje odraslih vse večji pomen. Področje splošnega neformalnega izobraževanja je zelo obsežno, izjemno razčlenjeno in raznovrstno področje izobraževanja odraslih. Predstavlja največji in po svoji naravi najbolj značilen del izobraževanja odraslih. Neformalno izobraževanje poteka na številnih področjih življenja in zajema skoraj vse vsebine človekovega delovanja in zanimanja, saj deluje kontinuirano skozi vse življenje in daje znanje, ki se ga ne pridobi v šoli, ampak tudi v družini, med prijatelji, na ulici. V Pregledu predstavlja tovrstno izobraževanje kar dve tretjini celotne programske ponudbe za odrasle. Precej manjša je ponudba programov usposabljanja in spopolnjevanja delovne sile ter programov formalnega izobraževanja. Bogata programska ponudba nudi odraslim pestro paleto izobraževalnih vsebin, ki posegajo na skoraj vsa področja človekovega delovanja in zanimanja. Kljub obsežnosti programske ponudbe pa ugotavljamo, da je ponudba izobraževanja in učenja za odrasle usmerjena predvsem v določene izobraževalne vsebine (tuji jeziki, računalništvo, tehnika, ekonomija), manj pa je drugih izobraževalnih vsebin (ročna dela, zdravstvo, kmetijstvo, gostinstvo, turizem, varstvo okolja idr.), ki bi še popestrile vsebinsko ponudbo izobraževanja odraslih. 5.1 Priporočila za nadaljnje delo pri pripravi Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji za šolsko leto 2004/2005 Vsako leto večji odziv izvajalcev za objavo v Pregledu ter številne pohvale uporabnikov Pregleda so nas spodbudile, da si bomo tudi v bodoče prizadevali, da bo Pregled pripomogel k večjemu seznanjanju odraslih o izobraževalnih možnostih, ki so jim na voljo, ter spodbujanju odraslih k večjemu vključevanju v izobraževanje in k vseživljenjskem učenju. Pregled bo tudi v bodoče nudil ustrezno podporo informativno-svetovalni dejavnosti na področju izobraževanja odraslih ter služil kot pomemben vir informacij širši strokovni javnosti, ki se ukvarja z vodenjem in upravljanjem človeških virov. Še naprej se bomo trudili, da bo Pregled pomemben vir pri ažuriranju in dopolnjevanju baz podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih odraslih (npr. Statističnemu uradu RS), pri ustreznem nadaljnjem načrtovanju razvoja izobraževalne ponudbe za odrasle na lokalnem in regionalnem nivoju ter pri pripravi ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanja odraslih. Pomemben vir podatkov pa lahko predstavlja tudi drugim projektom, ki potekajo na Andragoškem centru Slovenije, kot na primer Teden vseživljenjskega učenja, projekt ISIO, Nacionalni program izobraževanja odraslih in drugim. Okrepili bomo promocijske dejavnosti, saj izkušnje kažejo, da je velik del prebivalstva še vedno nezadostno informiran o obstoju in namenu Pregleda ter o možnostih, ki jih ponuja uporabnikom, menimo pa tudi, da je o Pregledu še premalo seznanjena tudi strokovna javnost, ki deluje na različnih področjih (npr. izobraževanje, zaposlovanje, kadrovanje, na področjih regionalnega in lokalnega razvoja idr.). Projekt bomo predstavili različnim strokovnim institucijam na različnih posvetih, delavnicah, konferencah in srečanjih, najširšemu delu prebivalstva pa bomo skušali približati Pregled prek različnih obvestil v javnih občilih (s prispevki v tiskanih medijih, radijskih in televizijskih postajah, teletekstu, spletnih straneh idr.). Prizadevali si bomo tudi, da bi ponovno pripravili knjižno kazalo ali celo informativno zloženko, ki bi informirala o pomenu in namenu Pregleda tako strokovno kot najširšo javnost. Ker želimo, da bi Pregled zajel čim širši del mreže izobraževalnih organizacij, ki načrtujejo, organizirajo in izpeljujejo izobraževanje odraslih, bomo tudi v prihodnje skozi celo leto spremljali in evidentirali nove ponudnike izobraževanja odraslih in jih naslednje šolsko leto povabili, da predstavijo svojo izobraževalno dejavnost v Pregledu. Pri spremljanju in evidentiranju novih izvajalcev bomo namenili še večji poudarek tistim delom države, ki so v Pregledu slabo zastopani z različnimi izvajalci izobraževanja odraslih. 6. Priloge Priloga 1: Število evidentiranih izvajalcev v letih 2002/03 in 2003/04 po regijah Regija Število izvajalcev v Število izvajalcev v letu 2002/03 letu 2003/04 Osrednjeslovenska 130 137 Podravska 40 34 Gorenjska 33 31 Savinjska 26 27 Jugovzhodna Slovenija 11 15 Obalno-kraška 12 12 Goriška 10 12 Pomurska 9 11 Koroška 6 8 Spodnjeposavska 7 8 Notranjsko-kraška 4 5 Zasavska 4 4 Skupaj 292 304 Priloga 2: Število izvajalcev po vrstah ustanove Vrsta ustanove Število izvajalcev % Zasebna organizacija, 98 32,24 zasebna šola Srednja šola 51 16,78 Ljudska univerza 37 12,17 Društvo, zveza društev 19 6,25 Enota za odrasle pri srednji 17 5,59 šoli Višja strokovna šola 13 4,28 Muzej, galerija 11 3,62 Javni zavod 8 2,63 Knjižnica- 8 2,63 splošnoizobraževalna Fakulteta, umetniška 8 2,63 akademija Izobraževalni center v 5 1,64 podjetju Služba za izobraževanje v 5 1,64 podjetju Univerza za III. življenjsko 4 1,32 obdobje Inštitut 4 1,32 Sklad, fundacija 3 0,99 Visoka strokovna šola 3 0,99 Druge organizacije 3 0,99 Center za socialno delo 2 0,66 Posebni izobraževalni center 2 0,66 Zbornica, združenje 2 0,66 Razvojna agencija 1 0,33 Skupaj 304 100,00 Priloga 3: Število izvajalcev po vrstah ustanove v regiji OSREDNJESLOVENSKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 56 40,88 Srednja šola 14 10,22 Društvo, zveza društev 12 8,76 Enota za odrasle pri srednji šoli 7 5,11 Muzej, galerija 7 5,11 Javni zavod 6 4,38 Ljudska univerza 6 4,38 Fakulteta, umetniška akademija 4 2,92 Inštitut 4 2,92 Služba za izobraževanje v podjetju 4 2,92 Druge organizacije 3 2,19 Samostojni izobraževalni center v podjetju 3 2,19 Knjižnica-splošnoizobraževalna 2 1,46 Oddelek fakultete, umetniške akademije 2 1,46 Višja strokovna šola 2 1,46 Zbornica, združenje 2 1,46 Posebni izobraževalni center 1 0,73 Univerza za III. življ. obd. 1 0,73 Visoka strokovna šola 1 0,73 Skupaj 137 100,00 PODRAVSKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 11 32,35 Srednja šola 8 23,53 Ljudska univerza 4 11,76 Višja strokovna šola 4 11,76 Enota za odrasle pri srednji šoli 2 5,88 Javni zavod 2 5,88 Društvo, zveza društev 1 2,94 Fakulteta, umetniška akademija 1 2,94 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 2,94 Skupaj 34 100,00 GORENJSKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 10 32,26 Ljudska univerza 5 16,13 Srednja šola 5 16,13 Enota za odrasle pri srednji šoli 3 9,68 Muzej, galerija 3 9,68 Knjižnica-splošnoizobraževalna 2 6,45 Center za socialno delo 1 3,23 Univerza za III. življ. obd. 1 3,23 Višja strokovna šola 1 3,23 Skupaj 31 100,00 SAVINJSKA REGIJA Število % izvajalcev Srednja šola 6 22,22 Zasebna organizacija, zasebna šola 6 22,22 Ljudska univerza 5 18,52 Univerza za III. življ. obd. 2 7,41 Višja strokovna šola 2 7,41 Društvo, zveza društev 1 3,70 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 3,70 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 3,70 Muzej, galerija 1 3,70 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 3,70 Služba za izobraževanje v podjetju 1 3,70 Skupaj 27 100,00 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Število % izvajalcev Ljudska univerza 3 20,00 Zasebna organizacija, zasebna šola 3 20,00 Društvo, zveza društev 2 13,33 Srednja šola 2 13,33 Višja strokovna šola 2 13,33 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 6,67 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 6,67 Visoka strokovna šola 1 6,67 Skupaj 15 100,00 GORIŠKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 4 33,33 Enota za odrasle pri srednji šoli 3 25,00 Ljudska univerza 2 16,67 Srednja šola 2 16,67 Višja strokovna šola 1 8,33 Skupaj 12 100,00 OBALNO-KRAŠKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 3 25,00 Ljudska univerza 2 16,67 Srednja šola 2 16,67 Društvo, zveza društev 1 8,33 Fakulteta, umetniška akademija 1 8,33 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 8,33 Posebni izobraževalni center 1 8,33 Visoka strokovna šola 1 8,33 Skupaj 12 100,0 POMURSKA REGIJA Število % izvajalcev Srednja šola 5 45,45 Ljudska univerza 3 27,27 Društvo, zveza društev 1 9,09 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 9,09 Sklad, fundacija 1 9,09 Skupaj 11 100,0 KOROŠKA REGIJA Število % izvajalcev Ljudska univerza 3 37,50 Srednja šola 3 37,50 Center za socialno delo 1 12,50 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 12,50 Skupaj 8 100,00 SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 3 37,50 Srednja šola 2 25,00 Ljudska univerza 1 12,50 Sklad, fundacija 1 12,50 Višja strokovna šola 1 12,50 Skupaj 8 100,00 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA Število % izvajalcev Ljudska univerza 2 40,00 Društvo, zveza društev 1 20,00 Srednja šola 1 20,00 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 20,00 Skupaj 5 100,00 ZASAVSKA REGIJA Število % izvajalcev Ljudska univerza 1 25,00 Razvojna agencija 1 25,00 Sklad, fundacija 1 25,00 Srednja šola 1 25,00 Skupaj 4 100,00 Priloga 4: Število evidentirane programske ponudbe v letih 2002/03 in 2003/04 po regijah Regija Število programov Število programov v letu 2002/03 v letu 2003/04 Osrednjeslovenska 1.951 2.139 Savinjska 405 476 Gorenjska 472 436 Podravska 448 420 Jugovzhodna Slovenija 356 371 Goriška 173 211 Obalno-kraška 192 205 Pomurska 151 200 Koroška 88 157 Notranjsko-kraška 75 92 Zasavska 72 80 Spodnjeposavska 84 73 Skupaj 4.467 4.860 Priloga 5: Število evidentiranih programov po občinah Občina Število programov Ljubljana 1.969 Maribor 292 Novo mesto 271 Celje 185 Velenje 165 Kranj 155 Murska Sobota 134 Koper-Capodistria 125 Nova Gorica 110 Škofja Loka 84 Postojna 73 Trbovlje 72 Slovenj Gradec 69 Sežana 68 Kočevje 67 Krško 67 Črnomelj 65 Domžale 65 Radovljica 65 Žalec 59 Ravne na Koroškem 58 Ptuj 56 Bled 52 Lendava-Lendva 46 Slovenske Konjice 44 Jesenice 40 Tržič 40 Ajdovščina 39 Slovenska Bistrica 37 Idrija 32 Trebnje 32 Tolmin 30 Ormož 29 Radlje ob Dravi 26 Gornja Radgona 19 Ilirska Bistrica 19 Kamnik 15 Rogaška Slatina 13 Litija 10 Piran-Pirano 9 Zagorje ob Savi 8 Šentjur 7 Ig 6 Medvode 5 Muta 4 Ruše 4 Brežice 3 Izola-Isola 3 Laško 3 Sevnica 3 Lenart 2 Metlika 2 Brezovica 1 Radenci 1 Šentjernej 1 Vrhnika 1 Skupaj 4.860 Priloga 6: Struktura evidentiranih izobraževalnih programov Programi splošnega Število % % celotne neformalnega izobraževanja programov ponudbe ponudbe v neformal. Pregledu izobraž. Programi jezikovnega 1.242 36,49 25,56 izobraževanja, ki nimajo javne veljave Javnoveljavni programi 655 19,24 13,48 jezikovnega izobraževanja Programi računalniškega 560 16,45 11,52 izobraževanja Programi neformalnega 199 5,85 4,09 splošnega izobraževanja s področja vzgoje in izobraževanja Programi neformalnega 147 4,32 3,02 splošnega izobraževanja s področja ročnih del Programi neformalnega 128 3,76 2,63 splošnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture Programi neformalnega 125 3,67 2,57 splošnega izobraževanja s področja komunikacije Programi neformalnega 114 3,35 2,35 splošnega izobraževanja s področja osebnostne rasti Programi neformalnega 66 1,94 1,36 splošnega izobraževanja s področja zdravstva Drugi programi splošnega 41 1,20 0,84 neformalnega izobraževanja Programi za državljansko vzgojo 31 0,91 0,64 Programi s področja zaposlovanja 29 0,85 0,60 Programi neformalnega 27 0,79 0,56 splošnega izobraževanja s področja gostinstva in turizma Programi neformalnega 17 0,50 0,35 splošnega izobraževanja s področja kmetijstva Programi neformalnega 15 0,44 0,31 splošnega izobraževanja s področja varstva okolja Maturitetni tečaj 8 0,24 0,16 Usposabljanje za sindikalno delo 0 0,00 0,00 Skupaj 3.404 100,00 70,00 Programi za pridobitev Število % % celotne izobrazbe programov ponudbe ponudbe v formal. Pregledu izobraž. Srednje poklicno izobraževanje 300 38,31 6,17 Srednje strokovno in tehniško 163 20,82 3,35 izobraževanje Srednje poklicno-tehniško 149 19,03 3,07 izobraževanje Višje strokovno izobraževanje 53 6,77 1,09 Osnovna šola 33 4,21 0,68 Visoko strokovno izobraževanje 22 2,81 0,45 Nižje poklicno izobraževanje 18 2,30 0,37 Poklicni tečaj 17 2,17 0,35 Podiplomsko izobraževanje 17 2,17 0,35 Srednje splošno izobraževanje 10 1,28 0,21 Univerzitetno izobraževanje 1 0,13 0,02 Skupaj 783 100,00 16,00 Programi usposabljanja in Število spopolnjevanja za delo programov % ponudbe usposablj. in spopol. za delo % celotne ponudbe v Pregledu Programi poklicnega in 405 60,18 8,33 strokovnega usposabljanja, ki nimajo javne veljave Spopolnjevanje in usposabljanje 101 15,01 2,08 po zakonskih predpisih Programi poklicnega in 101 15,01 2,08 strokovnega spopolnjevanja, ki nimajo javne veljave Programi za podjetništvo 20 2,97 0,41 Programi za opravljanje 18 2,67 0,37 mojstrskih, delovodskih ali poslovodskih izpitov Programi specializacije, ki nimajo 12 1,78 0,25 javne veljave Javnoveljavni programi 9 1,34 0,19 poklicnega in strokovnega spopolnjevanja Javnoveljavni programi 5 0,74 0,10 poklicnega in strokovnega usposabljanja Programi za priprave na 2 0,30 0,04 preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) Javnoveljavni programi 0 0,00 0,00 specializacije Skupaj 673 100,00 14,00 Priloga 7: Področja izobraževalnih vsebin Področja izobraževalnih vsebin: Šifra Število programov % splošno izobraževalno področje: splošno izobraževanje 00 84 1,73 osebnostna rast 71 108 2,22 jeziki 87 1.902 39,14 tretje življenjsko obdobje 99 16 0,33 izobraževalni sejmi, razstave in sejmi 08 0 0,00 Skupaj 2.110 43,42 ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje: ekonomika 38 113 2,33 poslovno-finančna dejavnost, knjigovodstvo in računovodstvo 39 86 1,77 podjetništvo in obrt 41 15 0,31 marketing 45 14 0,29 vodenje (menedžment) 46 62 1,28 zavarovalništvo in bančništvo 48 1 0,02 študij dela in časa 62 21 0,43 projektno delo 64 4 0,08 administrativna dejavnost 69 27 0,56 Skupaj 343 7,06 pravno-upravno področje: trg dela 43 31 0,64 pravo 68 7 0,14 delo pravosodnih in državnih organov 77 9 0,19 Skupaj 47 0,97 trgovsko-gostinsko področje: trgovina 49 89 1,83 gostinstvo in turizem, kuhanje, peka 51 131 2,70 Skupaj 220 4,53 pedagoško področje: psihologija, pedagogika, andragogika 72 211 4,34 otroško varstvo 85 12 0,25 Skupaj 223 4,59 družboslovno področje: sindikat 74 0 0,00 verstva in teologija 70 0 0,00 komuniciranje 73 135 2,78 sociologija 75 2 0,04 družboslovje 76 31 0,64 knjižničarstvo in dokumentalistika 86 13 0,27 politično izobraževanje 98 27 0,56 Skupaj 208 4,28 umetniško področje: kultura 81 45 0,93 literatura 88 24 0,49 dramska umetnost 89 1 0,02 glasba 90 15 0,31 risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, oblikovanje, aranžiranje 91 86 1,77 fotografija, kinematografija, video 92 12 0,25 ples 93 1 0,02 ročna dela 95 56 1,15 Skupaj 240 4,94 zdravstveno področje: zdravstvena dejavnost 83 103 2,12 Skupaj 103 2,12 biotehniško področje: kmetijstvo in živilstvo 01 44 0,91 vrtnarstvo in hortikultura 02 30 0,62 sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelarstvo 03 8 0,16 lov in ribolov 04 1 0,02 gozdarstvo 05 5 0,10 veterinarstvo 06 1 0,02 Skupaj 89 1,83 raziskovalno-inovativno področje: astrologija 10 2 0,04 raziskovalna dejavnost 59 2 0,04 uvajanje inovacij in racionalizacij 63 1 0,02 Skupaj 5 0,10 šport in okolje: šport in telesna kultura 96 9 0,19 varovanje okolja 97 17 0,35 Skupaj 26 0,53 tehniško področje: krznarstvo 13 0 0,00 papirništvo 14 0 0,00 geodezija 35 0 0,00 PTT in telekomunikacije 53 0 0,00 gasilstvo 67 0 0,00 rudarstvo in geologija 07 8 0,16 metalurgija 09 3 0,06 tekstil 11 44 0,91 usnjarstvo, obutev in galanterija 12 2 0,04 grafična dejavnost 15 7 0,14 kemija 16 15 0,31 farmacija 17 4 0,08 nekovine 19 1 0,02 obdelava in predelava kovin 21 112 2,30 varilstvo 22 30 0,62 splošna elektrotehnika 24 17 0,35 elektroenergetika 25 29 0,60 elektronika, avtomatika, robotika 26 28 0,58 lesarstvo 28 30 0,62 delo pri energetskih napravah 30 15 0,31 vzdrževanje strojev in naprav 31 9 0,19 pnevmatika in hidravlika 32 22 0,45 gradbeništvo 34 55 1,13 arhitektura 36 6 0,12 komunalne storitve 37 5 0,10 promet 52 46 0,95 notranji transport, špedicija in skladiščenje 54 35 0,72 matematika in statistika 57 6 0,12 računalništvo in informatika 58 576 11,85 standardizacija in kakovost 61 18 0,37 varstvo pri delu in požarna varnost 66 49 1,01 tehnična kultura 94 5 0,10 Skupaj 1.177 24,22 osebne storitve: osebne storitve 82 6 0,12 higiena in vzdrževanje čistoče 84 28 0,58 Skupaj 34 0,70 drugo: usposabljanje za delo 47 31 0,64 obrambne in notranje zadeve 78 2 0,04 varovanje premoženja 80 2 0,04 Skupaj 35 0,72 Priloga 8: Področja izobraževalnih vsebin po klasifikaciji ISCED Področja izobraževalnih vsebin Šifra Število programov % Programi temeljnega izobraževanja 010 65 1,34 Opismenjevanje in računanje 080 17 0,35 Osebnostni razvoj 090 284 5,84 Izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede 140 13 0,27 Poučevanje in usposabljanje 141 5 0,10 Izobraževalne vede 142 103 2,12 Predšolska vzgoja 143 18 0,37 Osnovnošolsko izobraževanje 144 21 0,43 Poučevanje posameznih predmetov 145 1 0,02 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje 146 26 0,53 Izobraževanje učiteljev v izobraževanju odraslih 147 16 0,33 Umetnost 210 6 0,12 Upodabljajoča umetnost 211 37 0,76 Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti 212 20 0,41 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija 213 15 0,31 Oblikovanje 214 23 0,47 Obrtne tehnike 215 110 2,26 Humanistika 220 25 0,51 Religija 221 0 0,00 Tuji jeziki 222 1.807 37,18 Materni jezik 223 93 1,91 Zgodovina in arheologija 224 13 0,27 Filozofija in etika 225 1 0,02 Družbene in vedenjske vede 310 3 0,06 Psihologija 311 7 0,14 Sociologija in antropologija 312 7 0,14 Socialna in kulturna geografija 313 29 0,60 Politologija in državljanska vzgoja 314 28 0,58 Ekonomija 315 112 2,30 Novinarstvo in reporterstvo 321 3 0,06 Knjižničarstvo, informatika, arhivistika 322 13 0,27 Poslovne in upravne vede 340 1 0,02 Trgovina na debelo in drobno 341 92 1,89 Marketing in oglaševanje 342 14 0,29 Finance, bančništvo, zavarovalništvo 343 8 0,16 Računovodstvo in davkarstvo 344 77 1,58 Poslovodenje in upravljanje 345 139 2,86 Tajniška in referentska dela 346 39 0,80 Pravo 380 7 0,14 Znanost, matematika in računalništvo 400 0 0,00 Fizika 441 2 0,04 Študij žive narave 420 1 0,02 Fizikalne vede 440 0 0,00 Kemija 442 0 0,00 Geofizika 443 0 0,00 Matematika 461 3 0,06 Statistika 462 4 0,08 Računalništvo 481 36 0,74 Uporabno računalništvo 482 517 10,64 Tehnika in tehniške obrti 520 10 0,21 Strojništvo in obdelava kovin 521 150 3,09 Elektrotehnika in energetika 522 67 1,38 Elektronika in avtomatizacija 523 34 0,70 Kemija in tehnologija 524 16 0,33 Motorna vozila, ladje, letala 525 11 0,23 Živilska tehnologija 541 31 0,64 Tekstil, konfekcija, obuvala, usnje 542 18 0,37 Materiali (les, papir, plastka, steklo) 543 31 0,64 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 544 9 0,19 Arhitektura in urbanizem 581 1 0,02 Gradbeništvo - visoke in nizke zgradbe 582 56 1,15 Poljedelstvo in živinoreja 621 22 0,45 Hortikultura 622 30 0,62 Gozdarstvo 623 8 0,16 Ribištvo 624 1 0,02 Veterina 640 1 0,02 Zdravstvo 720 9 0,19 Medicina 721 6 0,12 Zdravstvena nega in oskrba 723 25 0,51 Zobozdravstvo 724 1 0,02 Medicinska tehnologija 725 1 0,02 Terapevtika in rehabilitacija 726 56 1,15 Farmacija 727 4 0,08 Varstvo otrok in skrb za mladostnike 761 6 0,12 Socialno delo in svetovanje 762 14 0,29 Storitve (hotelstvo in gostinstvo) 811 73 1,50 Potovanja, turizem, prosti čas 812 41 0,84 Šport 813 5 0,10 Storitve za gospodinjstva 814 47 0,97 Frizerstvo in kozmetika 815 15 0,31 Prevozne storitve 840 79 1,63 Varstvo okolja 850 5 0,10 Veda o okolju 851 0 0,00 Nadzor nad onesnaževanjem okolja 852 12 0,25 Naravno okolje in divje živali 853 2 0,04 Komunalne sanitarne storitve 854 9 0,19 Varovanje oseb in premoženja 861 7 0,14 Varnost in zdravje pri delu 862 82 1,69 Obramboslovje 863 0 0,00 Drugo 999 4 0,08 Skupaj 4.860 100,00