Izkopavanja zad n jik let na Slovaškem so prinesla nova o d k ritja in opazo­ vanja, ki so po eni stran i poglobila poznavanje paleolitskih naselitev, po drugi stran i pa sprožila nova v p rašan ja. Za n a jb o lj pereč problem slovaškega paleo­ litika im a avtor v p rašan je vzhodnega solutréena, tako im enovanega szeletiena. L ahko rečemo, da je to v p rašan je pereče tu d i za srednjeevropski prostor in za paleolitik sploh. V začetku svoje razprave govori av to r na splošno o stra tig ra fiji in krono­ logiji zgornjega pleistocena. P ri tem je važno, da je vzel za osnovo popolno razčlenitev pleistocena, da to rej izh aja iz predpostavke treh w ürm skih sunkov in dveh vm esnih presledkov. K olikor m orem o presoditi iz literatu re , k i jo imamo n a razpolago, je to tu d i stališče večine d rugih češkoslovaških znanstvenikov. Po tem splošnem pregledu stratig rafsk ih in kronoloških problem ov preide na opis in razlago slovaških najdišč s posebnim ozirom na so lu tréen (szeletien). P ride do zaključka, da je v Zahodni E vropi m oustérien tra ja l d a lj časa in da se je aurignacien p o jav il k asneje k ak o r v S red n ji Evropi. V Z ahodni E vropi se pojavi solutréen šele po zgornjem aurignacienu, m edtem ko je vzhodni solutréen mnogo starejši in je že istočasen s starim in sred n jim aurignacienom . Z aradi tega in tudi zaradi m orfoloških razlik v in d u striji je m nenja, d a je preim eno­ vanje te vzhodne solutréenske skupine v szeletien, po prvem n ajdišču v jam i Szeleta n a M adžarskem , upravičeno. D alje ra z p ra v lja avtor o k u ltu rn i o stalin i szeletiena in jo razdeli na štiri razvojne stopnje. P ri tem opozarja še n a dejstvo, da se je p o ja v il solutréen n ae n k rat brez predhodnih k u ltu r, m edtem ko p ri szeletienu razvoj jasno vi­ dimo. En del arte fa k to v je gotovo m oustérienski, drugi del pa je staro in srednje- aurignaški. Kot au rig n ašk a prim es so važne koščene konice m ladečkega tipa. Ta tipološka m ešanica, ki jo sp rem ljajo še listaste konice, je posebna značilnost szeletiena. Očitno pa je, da p rev la d u je m oustérienska k u ltu ra, in zato avtor misli, da se je razvil szeletien neposredno iz m oustériena in le pod vplivom aurignaciena. To se ujem a tudi s kronološko ugotovitvijo, da začne szeletien v W l—W2 in se s tem navezuje na m oustérien, ki je na Slovaškem tr a ja l do konca W l. N adaljuje se szeletien preko W2 v drugi interstadial, ni pa še mogoče postaviti točne zgornje m eje. V sekakor zanim iva razp rav a je važna tudi za nas, k er iniam o v kam eni in d u striji C rkvine II ob U sori v Bosni n e k a j artefaktov, ki jih m orem o k lasi­ ficirati kot listaste konice. Č eprav je n ah ajališče p rec ej odd aljen o od doslej znanega obm očja szeletiena, je vendar m nogo v erje tn eje, da p rip ad ajo , če sploh so paleolitski, te j k u ltu ri, kak o r pa solutréenski k u ltu rn i skupini. Na koncu so še trije k ra tk i sestavki. P rvega »B iritualne pohrebište v Se- redi« o b jav lja L. K raskovskâ. N a najdišču, ki je bilo odkrito slučajno leta 1940 in delom a uničeno, sta bili še dve m anjši izkopavanji. N ašli so skeletne in žarne grobove. Po opisu m ateriala av to r še tipološko in kronološko opredeli najdišče. O h ra n je n e so p rv in e domače k u ltu re, k i je k a ra k teriz ira n a s halštatsko k e ra ­ miko, razen tega p a je zastopana tudi tu ja k eram ik a kušanovickega tipa, t. i. skytohalštatska. Po p rim erjav i z grobiščem v D olnych K rškanoch p rih a ja do zaključka, da je tre b a grobišče v Seredi postaviti v četrto sto letje pred našim štetjem . V naslednjem (Praveké nâlezy z A ndača) n ašteva Jožef K udlaček n e k a j novih prazgodovinskih najdišč in ra z p ra v lja o njih. D elu je dodanih m nogo slik. Z adnja poročata B. N ovotny in J. P ačit o n ajd b i lesenega žleba v B ratislavi, ki je v erjetn o že iz časov zgodovinskega razv o ja m esta. N arejen je iz borovega lesa : Pinus nigricans. y in M. B rodar Vilém Hrubÿ: Staré Mèsto, velkom oravské pohrebište na Valäch, Česko- slovenskâ akadeinie vëd, M onum enta arhaeologica III, A rchaeologicky Ü stav ČSAV, P ra h a 1955, 540 strani z ruskim in nem škim povzetkom , 101 tabla, 3 plani in večje število risb v tekstu. Č eškoslovaška ak ad em ija znanosti je v seriji svojih izdaj o b jav ila m ono­ grafijo Vilema H ru b eg a o enem od slovanskih grobišč v S tarem Mestu. Sam a p u b lik acija je ta k šn e narave, da bo vedno služila kot dragocen pripom oček p ri razisk o v an ju staroslovanske arheologije. Poleg d etajln eg a opisa grobov in opisa objektov jo sprem ljajo nazorne risbe in vrsta tabel. Res je ta k šn a publi­ k a c ija draga, ven d ar pa p red sta v lja za decenije in decenije, ak o ne za stoletja arheološki vir, k i ga k asneje bodisi zarad i p ro p ad an ja originalnega m a teria la ali z a ra d i k ak ršn ih koli drugih vzrokov ni mogoče več obnavljati. Y teni pogledu vidim o ravno p ri češkoslovaških p u b lik a cijah arheološke vsebine, da so vedno o b ja v lje n e ne samo z razum evanjem in lju b ezn ijo do predm eta, tem več tudi tak o , da so v ir za n a d a ljn je raziskovanje po drugih znanstvenikih. Tem u se v resnici ni p o treb n o čuditi, sa j je arh eo lo g ija na Č eškoslovaškem ena n ajp o ­ m em bnejših sestavin nacionalne zgodovine, ki jo poleg tega tu d i zelo visoko cenijo. Želeti bi pač bilo, da bi tudi p ri nas že prišlo do tega p rep riča n ja . Č eprav je avtor v pričujočem delu objavil samo eno grobišče, grobišče »na Valach«, na katerem je danes znanih 1479 grobov, je vendar toliko novih tipo­ loških m om entov in posebnosti v m a teria ln i kulturi, da je n a te m elju tega g rad iv a mogoče zastaviti tudi druga v p rašan ja. A vtor posveča rav n o tipološkim posebnostim veliko pažnjo. Y zvezi s tem pa obravnava tudi izvor posam eznih tipov, trgovino, ekonom iko in. socialno stru k tu ro prebivalcev. Med ogrom nim številom skeletnih pokopov n av a ja avtor ko m aj pet neuni- čen ih žganih pokopov. D om neva pa, d a jih je bilo prvotno večje število, ki so bili pa k asn eje p ri pokopavanju n eu p ep eljen ih m rličev uničeni. Seveda pa so to le domneve, ki delno tem elje n a te ren sk ih opazovanjih, v e n d a r p a n jih število k lju b tem u ni posebno veliko. Č asovno d atira avtor n a jsta re jše tu k a jšn je pokope po P o u lik u v VI.—VIL stoletje, m lajše pa celo pod konec VIII. stoletja. Grobovi te v rste so bili povsem prep ro sti. Veliko raznolikost p a im am o p ri skeletnih pokopih. A vtor deli vse te pokope na to, ali so bili pokopani v prosto zem ljo, d alje ali so bili podloženi z deskam i, ali so bili obdani z deskam i, ali so bili p o k riti z deskam i, ali so pa bili pokopani v k rstah razne oblike in se­ sta v ljen ih n a razne načine. Tako ra z lik u je avtor pet glavnih tipov, p ri k aterih je p a tudi do d v an ajst raznih v a ria n t in še vrsta podvariant. Č eprav so vse variante, ki jih n av a ja avtor, mogoče, se v en d ar v zbuja resno v p raša n je, ali so vse te oblike res bile tudi u p o rab ljen e n a tem grobišču. To v p ra ša n je se po­ sta v lja posebno zaradi tega, k er se les zelo slabo o h ran i in k e r pušča v resnici tudi zelo slabo sled, ali pa celo nikakršno, tako da je točna ugotovitev, kakšne so bile deske in k ak o so stale, po d an ašn jih načinih raziskovanja sk o raj n e ­ mogoče. Ne m islim tu k a j iz re k ati n ez au p a n ja av to rju , vendar so p a vsi prim eri re k o n stru iran i s takšno preciznostjo in s takšnim i detajli, da že sam i po sebi vzbujajo dvom v absolutno resničnost. Mnoge rekonstrukcije se m i zaradi tega zde d o k aj idealizirane. Glede n a število pokopov v eni grobni jjami razlik u je av to r 3 tipe, in sicer grobove z enim pokopom, dvojtne grobove in grobnice. V z a d n jih je bilo po­ kopanih sicer v skupni grobni jam i večje število oseb, vendar je pa vsaka bila v svoji k rsti. K ot četrti tip pa n a v a ja av to r kupe človeških kosti, ki so bile n ajd en e na razn ih m estih (vsega 47 prim erov). Takšne m om ente p rip isu je avtor vzroku k asn ejših pokopov, p ri čem ur so se kosti starejšeg a groba zbrale na enem m estu. Zanim iv je tu d i av to rjev poskus časovnega u g o ta v lja n ja pokopov glede na le tn i čas po orientaciji skeletov. A vtorjev poskus, k i ga sicer p ri­ občuje z rezervo in vprašanjem , je popolnom a podoben domnevi, k i jo je izrazil že B. Š k erlj (A rheološki vestnik 1932, 108 sl.). Po te j dom nevi je mogoče po orien taciji posam eznih skeletov ugotoviti tu d i letni čas, ko so ti b ili pokopani. Zelo zanim iva je tudi lega skeletov »na Valach« glede n a lego rok, d alje na lego nog in tu d i lego telesa. H ru b ÿ je m ogel ugotoviti k a r 22 različnih leg. A vtor sklepa d alje tudi, da so n e k d a j bile na grobovih m anjše gom ile, k o t zunanji z n a k grobov, k atereg a je b a je ugotovil tu d i n a tem grobišču. Med raznim i tipološkim i posebnostm i, k i obsegajo razne o b je k te orožja, o ro d ja in n ak ita, je potrebno om eniti posebno nek atere predm ete, predvsem ostroge in jezičk e pasic, ki so bile o rn am e n tiran e v tauziji. A vtor sklepa, da so ta k šn i predm eti tu je g a izvora in da so b ili n ap ra v ljen i v karolinških delavnicah. Na grobišču so ugotovili tudi cerkvico, k atere začetek d atira av to r n ekako v čas po 863. letu, n jen p ro p ad pa okoli le ta 900. Jos. Korošec