I List I- V I « J * t . m v le ca j LI. I I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskar pošti 'eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. prejemahe za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljnbljan po plača na vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 3. februvarija 1893 Nova večina. koroških oblastev utrjeni. Le toliko lahko opomnimo je ministerstvo notranjih stvarij drugače razsodilo na tožbe občin v Istri. pravica do pritožbe. 1 da pri- Isterskim občinam se ni odrekala Za podlago pogajanjem z raznimi strankami pa mi- roških oblastev Vzlic temu smo pa prepričani, da postopanje ko nisterski predsednik ni vsprejel ustave, temveč je sestavil na željo od zgorej nekak poseben program. glaša, vendar da tem programu se sicer na- razsodijo nam Slovencem v korist se lada hoče držati ustave pred vsem popolnoma samovoljno, temveč se godi da tudi v ministerstvu , da preveč ne pri- Moffoče je pa določa, da se vprašanje o verski šoli odstavi dejo s prejšnjimi odloki navskriž, alii toliko pa lahko dimo da z dnevnega reda in pa, da vlada ne bode izdala nobene ko bi Slovenci gospodi na Dunaji bilo še mnogo ugodnejše edbe ki kako prikratila Nemcem sedanjo posest, odločitvi koroških oblastev. To je se ne pritoževali dalje in bi ostalo pri Za nas Slovence ima posebno poslednja stvar veliko važ- sredstev jedno izmej mnogih nost 5 ker s katerimi se hoče ohraniti nemščina na Ko jednakopravnosti. naš boj se suče pred vsem o naši narodni roškem in Štajarskem, ali pa se celo zopet utihotapiti na mesta, s katerih se Program je popolnoma.prikrojen po želji levičarjev že morala umakniti Tudi odgovarjanje ministra deželne brambe zastran slovenskega polkovnega jezika pri 7. pešpolku je Oni zahtevajo, da se pusti na Koroškem in Štajerskem odpr dosedanje nemško prvenstvo, kar zmatrajo Nemci za svojo moralo vzbuditi naše^ nezaupanje narodno posest. Nemcem niso nai k raj odna posest le nemški štatistiških podatkih skoro tretjina Slovencev Na Koroškem je po in to je 9 temveč tudi nemške šole po slovanskih pokrajinah faktum, katerega je brambeni minister popolnoma prezrl m pa nemški uradi po slovanski zemlji. To posest baje Ti Slovenci imajo pravico zahtevati hoče ovati grof Taaffe Nemcem kakimi besedami da se njih jezik pri je to ravno izraženo v vladnem programu, ne vemo, ali lanov polku ^ravno tako spoštuje, kakor jezik nemških sodeže vsa poročila v tem zmislu se vjemajo, da vladnem programu točka dati slovenskih šol Po ustavi je koroškim Slovencem vlada dolžna iz slovenskih šol pa gotovo ne bodo prihajali fantje, ki bi bolje znali nemščino Tudi so vladni organi takoj pokazali, kako umevajo ščino. Da slovenskih šol še nimamo nego sloven še niso končana to točko novega programa. Pogajanja že so jeli na Koroškem delati ovire slovenskemu urado-vanju v slovenskih občinah. Okrajna glavarstva nečejo vsprejemati od občin več slovenskih vlog in jim le nemški dopisujejo. Občine zahtevajo slovenske dopise. Odgovarja se pa jim, da so podrejene okrajnim glavarstvom v prenesenem delokrogu in se proti njim niti pritoževati ne smejo. Menda so se ko- trebne roška oblastva v tem tega je kr to da se sedanja ustava ne spoštuje. Mi Slovenci donašamo tudi za vojsko zatorej pač smemo želeti, da se vojaška oblastva tudi nekoliko ozirajo na pravice nam v ustavi zagotovljene. Mi dobro vemo i da se na skupno vojsko ne morejo raztegniti zakoni o ustavnih pravicah držav Ijanov vpliv, 9 ali tukaj pa odienjena naredba utegne imeti ta da bi prebivalstvo mislilo da spomnila na neko razsodbo dr- Odp zavnega sodišča, v kateri se je izreklo, da občine nimajo pravice se pritoževati v cestnih stvareh proti deželnemu bi ne smelo biti odbor u, ker so mu v teh stvareh podrejena. Tukaj ne bodömo pretehtovali, v koliko so da so nemške šole po-smovi morejo izhajati pri vojacih. slovenskega polkovnega jezika je torej nekaka ovira Slovencem pri dosegi ustavnih pravic. In baš to zakaj bi Tudi še mi ne moremo pojmiti azlogi koroški pešpolk moral biti nekaka učilnica za nemški jezik I. CS r' } M 4 f. I L V • I .'.i • 'm • $ jb' .U r f. i 4 I r \ «. L 11 »»Ki Ji anje na želje častnikov tudi ni povsem vršiti ustavo Preveliko ozii na pravem mestu. stanu, ali še važnejši so pa za brambo dr Radi priznavamo važnost častniškeg če pa te volje več ne kaže, pa jej nimamo nobenega povoda ska zaupanja. Zagovarjali smo se- odi bi izjeme, ki plačujejo davke in dajo vojake avstrijski danjo vlado, dokler smo videli, da je kazala vsaj neko liko spošto Toda mi dobro vemo. da ni do ustave, ali sedaj je pa več ne mo ki godnih jezikovnih razmer vojaška uprava remo, ker je očitno začela proti jasnim določbam ustave pri koroškem polku, temveč podpirati prvenstvo nemštva. To naj bode vodilo našim velik del te krivde zadene dunajsko vlado. Naj bi vlada poslancem pri njih političnem delovanji. m vojaško vpr merah in prav poučila o koroških preverjeni odnih raz- smemo biti, da njih delovanje ne bode nevspešno, kajti tudi pojasnila, da se bode število nemščine naposled ne dovolj veščih vojakov pri koroškem polku še množilo, pravična. bode pravica zmagala in nasa stvar je ker se bodo v smislu ustav morale pomnožiti enske ker v v jej ljudske šole. Tega pa sedanja vlada ne stori, odprava slovenskega polkovnega jezika pri koroškem polku ugaja, da bi ložje ohranila nemške ljudske šole na Koroškem. Tukaj tudi moramo omeniti, da deželnobrambeni Nekoliko črtic iz delovanja družbe družnic sv. Cirila in Metoda m po minister temveč na interpelacijo ni odgovarjal kot ojak tudi kot član Taalfejeve vlade Ta odgovor je Kakor skrbna mati najraje sliši o svojem najmlajšem detetu, tako naj, da bomo razveselili družbo sv. Cirila in Metoda, pred \ tudi imel kolikor toliko, kakor tudi sem kaj povemo o še le lansko jesen za- gor omenjeno pošto- snovani njeni ustanovi, o otroškem vrtci na Gret panj hoče koroških oblastev, levičarjem pokazati da se lada Trst Preteklo leto 21. grudna, je bila prva božičnica nobene sitnosti ati na njih želje, da torej naj nikakor ne delajo v tem zavodu. Prostorna dvorana otroškega vrtca je bila prenapolnena. Matere so prišle, prepričat se t) napredku Taki dogodki pač morajo naše poslance opominjati svoje dece, čast. dame in gospodje iz mesta so prihiteli, največji previdnosti. Nikakor ne smejo kar pristopiti radovat se nedolžnega veselja naše dece, in tudi naša novi večini, ko bi se za to tudi imeli zameriti visokim duhovščina je počastila s svojo navzočnostjo božičnico osebam. Če iz vladnega programa ne izgine ona točka. Podružnični prvomestnik, g. Drag. Martelanc, pozdrav goste in povdarja, da bodo danes molili, peli in dekla s katero se hočejd levičarjem zagotoviti za dolgo obstanek sedanjih za naš narod skrajno neugodnih po- movali slovenski otročiči, ki so pa bili še pred letom v litičnih azmer, naši poslanci za nobeno ceno ne smejo tujem tu nahajajočem se na Greti. „Ti otroci so bili v novo večino vstopiti. To morajo že povedati v klubu, za nas izgublj u bode grof Hohenwart moral s tem računati nadaljuje g. govornik, „mi sami smo gajanji z grofom Taaffejem Res je pri po- jih poštevali kot take in bali smo se, da bodo odrasli da skoro ni misliti, preklinjali in zaničevali jezik lastne matere. Ali njihova ministerski govorica je sedaj čista mila materinščina, njihova srca je da so vneta za Boga in domovino." In kakor v dokaz da da se nova večina osnuje, ali dobro predsednik tudi za vse bodoče čase izve, da na podpor slovenskih poslancev nima računati, ako se ne bode strogo so resnične te besede, nastopi mala deklica in deklamuje v lepi slovenščini „Slovenko;" kmalu zatem pa iznenadi avnal po ustavi Mi Slovenci ne zahtevamo, V Koroškem ali Stajarskem morali venski občevati, kakor Čehi zastran češčine da bi morda po vsem Slovenci slo- adi s na Zadovol goste ljubki dogovor „Otrok in rožica." Ko so bile dovršene vse točke, zahvali se majhen deček zbrani gospodi, ▼ Češkem, ki je zložila toliko daril, da je vsak gojenec kaj dobil. .1 smo ce se nam na slovenskih tleh dovo- Darovalci in darovalke so lijo slovenske šole in slovensko uradovanje. Mi ne zadovoljni zapustili dvorano po na Greti; saj so se prepričali, da bodo otroci, vzgojeni segamo po nemških krajih in Nemcem nikakor ne kratimo \ tem zavodu, kjer tako lepo molijo in tako navdušeno ))ravic. Dosedaj smo pa še baš na slovenski zemlji daleč po.10 sko pesem katoličani do ui dokler esnicenja se nar odne jednakopravnosti. Tako Avstrijani m dolg pa odna jednakopravnost ne uresniči, pa ne narodnosti. Slovenci, ki bodo kot odrasli možje branitelji naše moremo dovoliti, da bi se z dnevnega reda in narodno vprašanje odstavljalo pa levičarjem dajale kake obljube da se slovenščini na Stajarskem in Koroškem ne razšir delokrog. če pa grof Taafte misli Pr tako lepa je bila božičnica pr Trstu v Ro janu, kjer je bilo okolu bogatega t 0 1 ga drevesa zbranih nad 50 otrok. Najbolj je ugajala res čarobna potem je pač vprašanje je pospesevati nemštvo^ točka „Najlepši letni čas. u Nad 30 otrok, ki so želeli njegova vlada kaj boljša, prihajati v ta vrtec, se je moralo od tu odkloniti radi nego bi bila Plenerjeva. Poslednja bi bila nam vsaj od- nedostatnih krita naša nasprotnica prostorov. Ni se moglo vstreči očitnim prošnjam vedno ložje boriti nego pa A sovražnikom se je pa blagih roditeljev, ki bi bili tako zelo radi izročili svoje atnim in mi Slovenci otročiče v zavetišče vrtca družbe sv. Cirila in Metoda. nimamo torej nobenega povoda vec vlade, ko njeno delovanje meri podpirati sedanje na to, da ohrani Trstu prvenstvo nemštva v Avstriji. Po našem mnenji moramo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci podpirati vsako vlado, ki kaže resno voljo iz- v čitalnici letošnjo zimo krasna božičnica. Veliko več dece pa je v vrtcu pri sv. Jakobu v je nekako semenišče tamošnji štirirazredni šoli Za ta dva zavoda je bila Gosp. vodja Kamuščič je pozdravil roditelj v zorni mladosti jih opominjal naj že tudi uce materin jezik šola otroke Boga ljubiti in to nadaljuje, kar stariši začno." naša družba za gospodarski prospeh milega naroda spoštovati se na takih shodih pojasnjuje Zajedna za Ta božičnica je pokazala, kako vrlo spolnuje učiteljsko namreč za šole na osobje družbe na sv. Cirila in Metoda svojo nalogo Vse kakšne šole se trudi •sko-narodni podlagi, krajevne okoliščine. točke so ugajale, najlepšo pa je bilo petje. Ljubka je shodu za Št. Janž in okolico na Koroškem bila pesmica otroškega vrtca „Kdor Po ki naj bi se ozirale povsod tudi Kako temeljito se je n. pr. to povdarjalo na podružničnem ! Ko bode vojakom mora iti micna pesem mešanega zbor jezer u so pa zapeli učenci IV ? n Tiho noč" eda tako milo, ko bi slavčki v obni peli sko odni 312 otrok ima letos ta slovenska tržaška ljudska šola; vsi ti se bili odtujili svoji slo narod probujen, zahteval in dosegel bode po zakonih si jamčene pravice in pred vsem šol na vei podlagi. Koroški otroci komaj pričakujejo svojih roditeljev venski katoliški materi. Da smo jih ešili da pridejo od podružničnih shodov. Zakaj neki? Pr bo plačilo družbi sv. Cirila in Metoda. In vidite ta zavest naj šajo jim lepih knjižic, izdanih ali darovanih domorodci dragi m domorodkinje, tako dela naša družba leto družbi, ki so deci v pouk po nasi azvedrilo. Tako dobe otroci 1 za letom. Prav primerno je, da prestopimo na Notranjsko to lepo idejo je pri svoji veselici vrli odbor vrhnišk( ženske podružnice pojasnil z alegorično podobo, v kateri Slovenija rešuje svoje otroke po podružnicah družbe sv Cirila in Metoda. Kako resnična je ta podoba, vidimo v veselje do poštenega, slovenskega branja. Tudi, ko od- rastejo, bero o prostem času, t. j. ob nedeljah in praz- največ knjige družbe sv. Mohorja. Kolika sreča. nikih če jih tako odvračamo, da ne posedajo po gostilnah, kjer Trstu kjer je pa še kakih 500 okoličanskih otrok brez zapravljajo denar in se navadno vjamejo v mreže jim nastavljajo nasprotniki, vabeč vse v svoj tabor ki jih šolskega pouka, ki naj bi jim pripomogel, da postanejo In- kaj dela družba koristni udje družine, cerkve Štajarskem ? Cirila in Metoda na zelenem države. In kakor v Trstu otroških vrtcih v Celji in Maribor tako resnična je napominana podoba v G 5 vzgajajo šolske sestre našo nežno deeo Tudi polagajoč v tu je družba sprejela v svoje krilo zapuščeno deco. Poleg ki dobe zavetišče v teh mlada srca ljubezen do Boga in domovine. Srečni otroci tcih res kr žal 1 božičnice za Slogine učne zavode v čitalnici malo zavodov da imamo tako sta prav zelo razveselile vse mladinoljube tu oni v Po vsej črti ob nemški meji je mladina tcih družbe sv. Cirila in Metoda, v Pevmi in L nevarnosti, da jo potujčijo. Čuli smo letos k Slovencih ob nemško-štajarski meji. Pa vedite o umirajočih bratje tri zlog molili kjer je nad 100 otrok. V Pevmi so govorile zlasti Žilavi so še ti kot umirajoči nazvani Slovenci in skrbno deklice prav čisto, glasno in lepo povdarjaje vsak Pri obeh božičnicah so otroci tudi lepo peli čuvajo svojo materinščino. Ne za las se ne umaknejo in Slednjič pa so dobili obilno gorke obleke bo blagodejno ogrevala v mrzli zimi ki jih nazaj! Na zvunaj morajo često občevati nemški, a molijo doma govore slovenščino. Slovenka, in v materinščini došla kot nevesta v nemško hišo 1 Drugače pa je dosedaj družbino delovanje v tožni jezik s svojimi otročiči. Na stare dni govori tu svoj mater se K o r o š k Ondi učijo Ijudj med odom narodno zavest ima družba glavno nalogo, da zbuja tukaj med umirajočimi slovensko brati; mladina pa To svojo nalogo pa rešuje pohaja po osem let nemške šole, posluša jih 1 ki ker sama družba s tem, da prireja po podružnicah shode, na katerih časih ne zna brati ne slovensko se ljudstvo poučuje in pošt dino se skrbi na ta način. kamo-li nemško. In če azveselj Za mla- družba sv. Cirila in Metoda spravi v take obmejne hiše da se delijo med njo lepe zgodbe sv. pisma, evangelije in razlago evangelij živ knjižice in jej tako vzbuja veselje do slovenskega branja Ijenje svetnikov, torej knjige, ki se hranijo v hramu od in da se vnema za vzvišene idejale po geslu: Vse za roda do roda, ne bode vero, cesarja in domovino ona največja sko-narodna dobrodelnica zapuščenih naših bratov? Ne bo Prepričani smo pa tudi, da so tako sijajni shodi, ljudstvu zdrave dušne hrane? Ne bo dajala traj kot je bil n. pr. lanski v Dolinčicah v Rožni dolni, nega vpliva na narod. Ljudstvo dobiva tü veselje slovenske pesmi. Kako bi ga mu tudi ne vcepili tako bi bilo to zoper vpliv potujčevanja do tako vera naša narodna učiteljica ? In če bi družba še ustanovila kar po slovenskih šol ob nemški meji, kako mogočen jez J rstni zbori, kot je društvo „Lira", ki po svojih šolah ki je iz Kamnika vzgaja odpadnike, zasramujoče materino besedo in skoraj iz samega rodoljubja potovalo le-sem v Korotan. Veliko brezizjemno ob jednem sv. vero! moč ima petje do človeškega srca, in zato se tudi po Pa dosedaj tega ne moremo! Da ne moremo družnice družbe Cirila in Metoda, zlasti Koroškem, tega smo si pa, žal, posebno v sedanjih slovenskih raz- trudijo, da si pridobe svojih pevskih zborov. Družba jim merah krivi najbolj sami. Zato se s teh žalobnih slo rada pošilja pripravnih skladb in dela na to, da poštene venskih tukav pesmi izpodrivajo slabo blago. ozirajmo Osrednjo Matico šolsko. na v vi cesko šolsko društvo na Pri takih shodih se pa o kmetijstvu sploh nauči. Predavanja o sadjarstvu kakor se prirejajo, so posebno pripr želi, ki so večinoma priprosti ratarji. In tako dela družba 12 letih svojega obstanka je ljudstvo tudi marsičesa ona ustanovila 2 lastni (veliki) gimnaziji, 49 ljudskih šol m 42 otroških vrtcev, ter vzdržuj na stotine učitelj za ude na de- skega osobja. Rešila je že skoro nebrojno dece in vzgo jila 9 ter poučila jo v mili materinščini Občudujmo ta napredek: a nedosegljiv bi tudi pri levičarjev in predložili cesarju otrjenje. V ponedeljek so nas ne bil. Saj naša domoljiibnost ne bo mrzleja kot bili pri grofu Taaffeii načelnit^i treh velicih klubov, da je jim narod veči kot domoljubnost češka. Kolikor pa je naš, toliko obilneji bi moral naš .vzajemni trud biti, da azložil novi program. L so bili jako zadovol ker se je ladni program prikrojil prav po njih željah. Grof Hohen posnemamo Čehih. Čeh t pa baj im e. Pa še nekaj drugega je pri bratih se na nje želje programom ni nič prav zadovolj ker lada ni pr premeni programa pr • v nic Pogled v „Vestnik", izdajan po Osrednji Matici v šolski, nam svedoči, kako si ob tej šolski družbi v Cehih načelniki naznanijo v klubih nov vladni program tranji listi ga še objavijo. Kolikor se dosedaj da b m ata v roko stožernik in ratar, vojak in pisar rokodelec, dušni zdravnik in telesni vrač; — kupec ozirala in nedt-ljski sklepati, se trdna večina nikakor ne bode sestavila, temv večiua od slučaja do slučaj V komedij torej ni tu eno prvi zadnji in zadnji je prvi. Za vero in vlade ne bodo VSI so clruzega nameua, kakor potolažiti levičarje, več podpirali. so pretili imela da narod delati je kardinaln tako častno kot revežu, ki gre z edinim posestvom, s svojo žlico od hiše do hiše. In prav to je zaslomba, to je moč češke Osrednje šolske Mladočehi in levičarji se tudi sedaj pogajajo Matice. Kaj, ko se mi Slovenci po izgledu čeških imenu levičarjev temu pogajanju j« približati na podi se z Mladočehi pogaja dr. Meng ba vse liberalne elemente Namen narodnosti] liberalizma in jih združiti v boj proti ki šoli T svojih bratov pobratili pred oltarjem družbe sv. Cirila in P pa nimajo posebnega pomena, kajti dokler se Mladočehi drže či^škega državnega prava tudi sko Metoda, tu segli si v roke, ter si obljubili podpirati ni misliti na kako sporazumljenj družbo sv. Cirila in Metoda? To pa vsi skupno, vsi kar Osrednja Matica je punčica v češkem očesu. potem ko bi se Mladočehi mej pos njimi m tavili na st lev Se sedanj nas t jei ustave, bi taka pogajanja dobila nekaj več pomena. Levičarjem edno bi bilo slovenskega naroda, da bi tudi njemu po so vsa ta pogajanja najbr sredstvo, da pritiskajo, ložj na lado stala punčica v očesu družba » darnosti Slovencem odrekati Cirila in Metoda. Rado-nikdo v stanu. Ta slo- češ, drugače se z Mladočehi združijo proti njej Ogersko tranka Trij začela cepiti liberalna poslanci so že izstopili, več druzih pa preti z Na Ogerskem se j bivalstvom se je začelo močno g i banj in s tem morajo Italija. — ačunati tudi di proti poslanci. ilnemu zakonu venska radodarnost pa naj se vsredotoči v darežljivi lju- izstopom, ako se civilni zakon spravi na dnevni red. Mej pre bežni do družbe sv. Cirila in Metoda. Čehom je vedno pred očmi Matica. Nijedna vesela družba ne pozabi zapuščene obmejne dece, nijednega dobitka se ne veseli lastnik sam, ampak vsaj nekoliko odtrga za ljubljeno Matico. Mesto nagrobnih vencev, čestitk Sleparije, katerim so prišli na sled pri ita lijanskih baukah, razburile so močno javno mnenje V zbornici zahtevalo, da bi posebna parlamentarna komisij male svote se J iskala razmere pri bankah da Mioisterstv se to škodovalo italijanskemu kreditu se predlo (J o ministerskega predsednika, po katerem se bančne adeve v. zbornici odlože za tri mesece in voščil pošiljajo Čehi svoji šolski družbi Mesta in kmečke občine, hranilni in posojilni zavodi kar tekmujejo, podpirajoč Matico. Rokodelec jej daje od trdo prisluženega zaslužka, pisatelji in učenjaki jej v korist p^^ bankah u^redi in razne sleparije priki prirejajo javna predavanja in umetniki napravljajo kon V- l pre- temu uprlo, češ, mstvu. Vsprejel Vlada eda se boj škandala in gledala bo na to, da v teku tega časa razmere Nemčija Ker se je svobodomi stranka odločno te. Prav vitežki pa jo podpir premožni rodoljubi izrekla zoper novo vojaško predlogo iu je tudi centrum proti vseh stanov Tako je, da sežemo v zgodbo zadnjih dnij 9 • namerav lada ki hoče na vsak način prodreti s SVOJO daroval ta čas domoljuben župnik 1000 gld., namenjenih za dijaško ustanovo na matični gimnaziji v Opavi. Domorodci! Mar nas ne bodo navdušili taki vzgledi? naroda v stanu biti predlogo, poprositi na primeren način papeža, da bi ta vplival na centrum v državni bi se udal vladnim ži zbornici in tega pripravil do tesa o da am in pritrdil predlo Ali nismo Slovenci v ljubezni do nai Čehi?. Ne preiskujmo si najbolj skrivnih grehov da bi si je drug drugemu očitali Jenj naj nekaj po zlob- ! Kdoi Rusija in teden v Berolinu lodvoru pričakoval ga j Pri \ Nemčija Ruski carjevič bival je minoli hodu v mesto pozdravljalo dospel je dne 24. januvarija. Na koči cesar, ki ga je jako srčuo pozdravil. ie obilno zbrano občinstvo na- nosti nekaj pa po nevednosti v nas vneseni boj! bo žrtvoval na oltar naše slovenske šolske družbe, ta bo s skrbjo za slovenstvo deloval v eminentnem pomenu za dušeno carjevica m cesarja ruskemu caru. Carje cesar Pri obedu dne se J jan. napil Ruski listi opisujejo i zahvalil in napil cesarju, z zadovoljnosrjo presrčni vsprejem strogo sko šolo, kot si jo trudi povsod kjer m 9 jej je carj do Berolinu in smatrajo prijateljstvo nemškega dv moc oživotvoriti naša družba sv. Cirila in Metoda Slo kega in obratno za poroštvo v ohranjenje svetovnega miru a Sandviških otokih, in sicer na Ha Amerika enci! ne razdružujmo, ampak združujmo se, in naš klic vajskem otočju nastala revolucija. Vladuj kralj naj se glasi: Vsi združeni v sredotočji pri družbi sv. Ci- rila m Metoda ? Ta družba pa delujoča za vero, so odstavili in vi^rinD n^aiA nns^hm začasni viaai. Ob enem šla je v Vašington posebna deputacija, ki naj bi izpo zročili vladne posle posebni začasni vladi Avstrijo in ožo našo domovino naj živi slovala zvezo kraljestva z Zedinjeoimi državami PI revoluciji so prizadeti tudi Severoamerikanci Po otokov meri \ 17.008 kvadratnih kilometrov in prebiv^a na njej po Politični pregled. 1884 okrog 80.000 prebivalcev Umrl je bi v • ketji držav iz Nova večina. Pogajanja o novi večini so se zopet tajnik zjedinjenih di Anglija. — Blaine Ministerstvo se skrbno priprav na delo pričela Vlada je mislila to stv dalje odlašati, ali jej je ki je čdka pri zopetnem jeni zbo Prestolni gov že sestav in se zapretil vodja levičarjev Plener, da njegovi pristaši ne glasujejo za finančni zakon, ako poprej se vlada ž njimi ne pogodi, irske homerule razpravij Razun predložil kraljici v potrjenje. a bo zbornica tudi o drugih važnih Taafte je potem hitel. Vladni program so predelali po željah držav reformah. Posebno voldski red se ima v marsičem premeniti. M^j drugim namerava se tudi predlagati, da naj se vse volitve vrše na eden dan in da imajo biti gostilne isti dan zaprte. Neki odličen irski poslanec izrazil se je o irski homeruli kaj povoljno. Stroške, kateri bodo nastali vsled irske samouprave hoče sicer revna Irska, po izjavi tega poslanca, vender sama nositi. uradni predpisi. Trdirost je po SOletni rabi vsaj toliko, kakor jo nam daje danes najboljše kovno železo in večja, kakor so moderne zahteve! Take preiskave so pač najboljše sredstvo, da se bojazen občinstva nekoliko razžene in da se vrne zaupanje .............................................................................. 4 E = nhrtnöi:) = ^»mg^l^ = ^ € = = uuriiiijci. s i p ^.........................................................................................................I ^ nazaj. Kažejo nam, da naše mlade, solidne in ne po Trpežnost železnih konstrukcij. novejšem času se v raznih podjetjih, posebno pa v stavbinskih, velikanske svote denarja izdali za železne amerikansko narejene železne konstrukcije niso še v no- t beni nevarnosti, kajti SOletna izkušnja se je jako ugodno obnesla. Kako pa bode v prihodnosti, o tem nas se-ve more poučiti tudi le prihodnost sama! konstrukcije. Kapital, ki leži v železnih traverzah, porah, strehah in mostovih, broji neštete milijone. pod- Zato pa je umevno, da se vedno bolj pojavljali glasi, ki žele pojasnil in podatkov o trpežnosti železnih konstrucij. Poleg ogromne vrednosti kapitala pride tudi v čut varnosti. poštev ki zahteva, da se železne zgradbe strogo preiskujejo in da se javno izvedo dosedanje skušnje glede trajnosti kovinskih zgradb. Pri lesnih in kamenitih konstrukcijah imamo na Črtice za sadjarje. III. Vsak kmetovalec sam ve povedati, da jedne vrste rastline dolgo ne rasto na istem kraju. Slabo IZ hajal, kdor bi tudi na najboljšo njivo več let zaporedoma sejal pšenico, ali pa sadil krompir. Razne rastline poti bujejo azlične hrane. Zaradi tega pa ta rastlina še prav razpolaganje skušnje stoletij, tisočletij. O vsaki lesni sorti, dobro uspeva na kacem kraji, ko že druga več rasti ne o vsakem kamenitem materijalu imamo stare zgradbe, ki mara Cez vec let se pa v zemlji nabero tudi vse nas pouče o trajnosti dotične tvarine. Za železne izdelke snovi potrebne prvi rastlini in jo zopet lahko seješ ali pa imamo le malo skušenj, ki so vse tako mlade, da ni pa sadiš na prejšnjo njivo. mogoče stalne sodbe izreči o trpežnosti njihovi. Komaj Ravno to, če tudi morda ne v tolkšni mer velja let nazaj sega poraba železa za večje 30 tedaj ne moremo imeti še velikih skušenj priporočljivosti tega materijala. o zgradbe dobroti in m tudi za drevesa. Vsakdo je morda že opazil, da na starih vrtih drevesa nikakor tako dobro ne vspevajo in rasto, m Le nekatere podatke so kakor na novih. Zato velja pa tudi za drevesnice to še dobili tehniki v novejšem času, ki so vsekako pomenljivi bolj ker baš mlada di potrebujejo potrebnega go in ki nam pač dovoljujejo, da nekoliko sklepamo tudi o jenja in potrebne hrane iz zemlje, da se razvijo. Iz glo bodočnosti kovinskega materijala. bokih dolenjih plastij tudi ne morejo tako dobivati redilnih Občinstvo je v novejši dobi nekako nezaupno po- snovij, kakor večje drevo, ki že ima globoke korenine. stalo nasproti železnim konstrukcijam. Temu se ne smemo Zaradi tega pa ni dobro vedno imeti drevesnice na €uditi, ako pomislimo, kako skoro nobeno leto ne mine, istem kraju. Premeščevanje drevesnice pa ni tako lahko, da bi se kak železniški most, narejen iz železa, ne po- Treba je premestiti ograjo in še več nepri/etnostij je s rušil, ko drdra vlak čez-nj. Kdo se ne spominja tacih tem liruženih. Zadnji čas je to nekoliko lažji, ker imajo z Angleškega, iz Amerike in v najnovejših dneh že premakljive žične ograje. Taka ograja se lahko prenese poročil iz Švice ? Pri nas se sicer še ni prigodila podobna ne- Na. novem mestu je treba zabiti le nekoliko kolov sreča, a vendar javno mnenje tirja f m previdnosti in strogih ograjo pritrditi, pa je vse delo opravljeno. Taka žična preiskav vseh železnih objektov. Ravno zaradi javnega ograja je pa vsekako predraga in je že zatorej vsakdo mnenja pa je jako važna preiskava, ki se je pred dvema omisliti ne more. Poleg tega pa še vsakdo nima na raznih evesnico. Tem se pa esnico v več oddelkov. letoma vršila o priliki popravljanja velikanskega železnega krajih pripravnih prostorov za dr mosta v mestu Kolonji (Köln) ob reki Reni. Ta most stoji pripor da naj razdele svojo dr uže 30 let in po njem se vrši velikanski železniški mej katerimi naj bodo po meter do dva metra široki ne promet dan za dnem. Pri razširjevanji mosta so morali zasajeni oddelki. Ti oddelki lahko služijo za pota, kadar jeden del železne konštrukcije podreti in tedaj so dobili imaš opraviti v drevesnici. Moder kmetovalec ali vrtnar materijala za znanstvene preiskave trpežnosti železa. Most pa vendar ne bo pustil teh oddelkov neporabljenih. Dobro sam je zgrajen jako štedljivo in lahko, tako da so železni jih bode obdelal in na njih zasejal razna travna semena, njegovi deli prisiljeni vzdrževati veliko težo in močne Porabil jih bode v to, da bode na njih prideloval čista potrebuje sunke. travna semena. Tacih travnih semen vedno Preiskave so se vršile na podlagi sedaj veljavnih kmetovalec, kateri hoče zboljševati svoje travnike. Kdor ft uradnih predpisov o trdnosti in trajnosti železnih kon- jih pa sam ne potrebuje, pa lahko zanje dobi kupca. žtrukcij. Rezultat je bil zelo zanimiv, kajti pokazal je, Tudi trava ali pa detelja tla le zboljšuj da je trdnost železnega materijala pri mostu kolonjskem Čez nekaj let se pa na tistih delih, na katerih je danes še dokaj večja, kakor bi jo zahtevali za ta slučaj sedaj trava, posade drevesca, na drugih se pa poseje 1 ' i iri I I t K trava. Tako kolobarjenje je jako koristno. Cez koliko vanske dejatelje: Vostokova, Dobrovskega, Hanko, Jung-časa se smejo zopet sejati drevesca, ko so se prejšnja mana, Šafafika. Tedaj se nam je jelo širiti ozko slovensko poruvala, to se težko določi Mnogo je odvisno od tega. obzorje in srce naše je objelo z jednako ljubeznijo vsa kakšna je zemlja in kako se gnoji in obdeluje. Vsekako čiharno mater Slavo, kakor je ljubilo do tedaj našo Slo- je pa dobro, da počiva najmanj kake tri leta ali pa tudi venijo Marsikatera slovnica slovanskih jezikov je prišla dlje. Le tako je od drevesnice zares pričakovati najlepših iz Marnovih rok slovenskim dijakom v dar. Na stotine vspehov. razdal preblagi profesor slo- li^^l Poučni in zabavni pre knjig in časopisov slovenskih je svojim učencem, ter tako vnemal za slovenstvo in vanstvo razred za razredom dolgih 35 let, katera je služboval na ljubljanski gimnaziji. Pod njegovim blagodejnim vplivom vkoreninil se je narodni čut v slovenski mladini tako silno, da ga ne izdere noben vihar. Delo-od materi vanje Marnovo priča vseskozi, da mu je bil popolnoma zemlji jednega izmed svojih najodličnejših sinov. Zastopniki tuj oni narodni indiferentizem, oni pogubni kozmopoli-vseh stanov in mnogih društev so spremili v veličastnem tizem, katerega neki faktorji kot pristno katoliško zlato Na Marnovem grobu. Preteklo nedeljo je izročil slovenski sprevodu k sv. Krištofu marljivega književnika, blagega vsiljujejo sedaj vzgajajoči se mladeži. profesorja in uzornega duhovnika g. Josipa Marna. n Vse dom, cesarja!" bilo je geslo rajniku 7 Nenadomestna zev je nastala v naši književnosti s g^slo, kateremu je ostal zvest do zadnjega diha. Vera smrtjo njegovo — dejal je resnično g. nadzornik Fr. Leveč mu ni bila samo na jeziku, on je dejanski izvrševal nauk v krasnem nagrobnem govoru. Slovenska knjiga se je Kristusov, nauk miru in ljubezni. Res je, da se je po- bila pokojniku prirasla k srcu. Zanjo je gorel že kot kojnik marsikdaj krepko in odločno oglasil, videč, kako dijak; nji je posvetil cvet moških let; nji je žrtvoval se skruni tam pa tam idejal njegov; toda boril se" je celo svoje zadnje ure. Že hudo bolan je spisoval še po- vsegdar z dostojnim orožjem. On ni poznal laži, zavijanja^ — sredstev, s ka- slednje črte svojega XXX. Jezičnika. Ni mi namen naštevati falzilikovanja, natolcevanja, psovanja — dolgo yrsto Marnovih književnih del, opozorim naj samo terimi hočejo dandanes nekateri braniti vzvišeno svetinjo' na to, kar je storil pokojnik za našo slovstveno zgodovino, našo, sv. katoliško vero. Plemenit je bil Josip Marn. Or> On je razoral ledino. Malo smo vedeli poprej o po- je bil jeden izmej tistih duhovnikov stare narodne garde, vestnici slovenskega duševnega dejanja — Šafafik, Macun, katerim je bil tuj oni nestrpni fanatizem, ki divja kakor Janežič spisali so le kratke, nepopolne preglede našega moreči samum po naši domovini, ter jo preti preleviti v glovstvenega gibanja, Marn pa je nanizal v svojem Jezičniku narodno Saharo. Kot predsednik Matici slovenski je zbiral več nego poltretjo stotino životopisov naših književnih krog sebe cvet posvetne inteligencije slovenske; v lepi veljakov s kritiško oceno in z odlomki njihovih del. Od slogi je deloval ž njimi v prospeh eminentno narodnega sv. Cirila in Metoda, katera je proslavljal tudi v lepi društva. Ako je bila, uzornemu duhovniku Josipu Marnu spomenski knjigi v » Zlatem veku," pa do pisateljev, sloga mogoča, zakaj bi ne bila možna drugim duhovnikom ki še zdaj delujejo na našem slovstvenem polju vse zgode nezgode književnosti slovenske, najdeš opisane krasen spo v slovstveni zakladnici v Ježičniku Marnovem bil najtemeljitejši poznavalec slovenskega slovstva da se ni uresničila namera. On je Žal. z isto inteligencijo? Exegi monumentum aere perennius — menik si je izklesal nepozabni pokojnik; na njem se svetijo sijajne črte, oznanujoče nam njegovo ljubezen do JO je izrazil malo mesecev Boga in do naroda, njegovo neumorno marljivost, njegova pred smrtjo, namera, da bi bil povzel v jedno celotno plemenitost in darežljivost, njegovo teženje za toli po-delo vse, kar je, dosedaj v posamičnih koscih podal slo- trebno nam slogo in jedinost. Zato bodi vekovita slava njegovemu spommu f venskemu občinstvu. Marljivi graditelj naše slovstvene zgodovine se je zgrudil v grob, njegova zgradba pa ostane, dokler ne zgine o našem narodu poslednja sled. Ko se je preteklo jesen razširila vest, da je naš dični Josip Marn, poprej že častni kanonik ljubljanskega kapitelja, postal vitez, da mu je došel s cesarskega Beča Novice. š W^^K^^ Ii Fran-Josipov veselit se red, v njim na eli smo njemu učenci njegovi zasluženi časti in mu častitat; vsaj smo se zbirali tolikrat krog njega v onih žalostnih časih, ko je pital neki profesor na ljubljanski gimnaziji neka posebna plačila, vršila preiskava, ki je dognala, da je Državni zbor. I v s ej i dne 26. j an. da podpredsednik zbornični dr. Kathrein prečitati neko vladno pismo, v katerem se zbornici poroča, da se je proti vladnemu svetniku Kaanu, kateremu seje očitalo, daje dobival od zavarovalnic „Phönix" in „Azienda^" našo domovino z „Schweineland", ko nam je tako hrepenelo srce po oddihljaju, ki nam ga je dala slovenska obrekovani vladni svetnik nedolžen. Na to nadaljuje se raz- t prava o državnem proračunu in sicer o točki: ministerstvo za deželno brambo. Posl. Plass želi, da se pobiranje vojaške takse premeni, tudi se mu ne zdi pravična določitev takse. Konečno želi, da bi se reservisti klicali spomladi k vajam. v 7. šoli, opisujoč nam kot vvod v staro slovenščino slo- Posl. Eiegler zahteva, da se naj edini sin, čigar oče ali ura. Poznavanje slovanskih razmer je bilo tedaj se v povojih. Slovanski svet mi je otvoril profesor Josip Marn I I I I 1 I { L I I k i 1 n } f udovela mati je stara nad 60 let, uvrsti v reserve, Di moci popolnoma oprostiti vojaščine. Posl Dötz vlada pošilja na deželo za politične komisarje nedor mice, ki nimajo a ko toži. niti srca niti razuma za kmetsko ga da ple-iud- tretj vseh šol, dočim ima 118 000 Italij d t ret j vseh šol. Na tisoče slovanskih otrok ne hodi v šolo, a vsesa ji je le mar germanizovanje in stv Govorili so še posl. Pol z h of Hagendorf Slov Hrvati se ne odpovedo in Podlazky. Domobranski minister grof Welsersheimb o d gov posameznih po na razne interpelacije in pojasnjuje razmotravanj Glede oddaje del v vojaške namene pravi mmister, da mali obrtniki za časa vojne niso v stanu češke srednješolske razmer je kriva državna upi poitalijanČevanje Slov svojim pravicam. in iz tega vzroka govornik tudi ne more dovoliti taki državni upravi proračuna, ki trosi novce samo za raznarodovanje. Posl. dr. Byk zavrača napade na sedanjimi razmerami pa niso zadovolj prevzetih del siti, da mora vojaška uprava torej tudi v profesorj v mirnem casii dajati dela velikim obrtnikom, da bodo ti ho- žide. Posl ^osl. dr. F ( princa Liechtensteina Adamek Zallin pojasnuje zagovarja teli in zamogli tudi v vojskinem času dela prevzemati ški taksi pripi lada P predlog te lede pre ustroje njene in ga bode kmalu predložila zbornici v posveto Odlikovanje. Presvetli cesar podelil je okrajnemu vanje. Zandarmerija mora biti osnovana po vojaškem načinu. šolskemu nadzorniku v Črnomlji g. Jer Odgovarjaje na interpel zasluge. loviču, zlati kr Predsednika zbornice notarjev za Kranjsko za v v pri koroškem ptšpolku pravi ministe enskih poslancev radi sloven- Ijanskega notarja gosp. dr. Jerneja Zup d krše narodnostne se nikj prav Pri ojakih se ne germanizuj dveh ali treh letih ne more nihče biti ob svojo narodnost ne V v ce svetli cesar z viteškim križcem Fr • • služnemu rodoljubu na tem odlikov ljub odlikoval je pre Jožefovega eda Preža m mo. da bi se nekoliko nemščine, mu. je to le koristno. Sploh se odlikovanja se veseliti ga Bog naj čestitamo in pustil mnogo let zasluženega mora pa cela ta stvar presojati z zgolj vojaškega stališča in ne z državnoprav Dotična odredba mm zak temveč odredbe, ki se sme ka zakona kel minister, d preminjati Glede dr. Promb pnganj vanje vojaških vdov nmožečih samomorili 2 vojaki. dr. En g i vlado in sirot, pri vojak je treba previdnosti ške Po volj Predsednikom upravnega sveta južne železnice je princ bivši državni Egon Hohenlohe-Waldenburg- Schillingsfürst po lanec goriških leposestnikov da napi Posl v preskrbo- srednjih šolah dne 11. februvarij Prvo poluletje zaključilo se bode na tukajšnjih Weber toži v vedno se dne 15. febi Drug poluletje prične se Go graja loveško ravnanje so še posl. Salvadori, Popow s k Tukajšnji merosodni urad pričel je te dni zopet dr. Vaš a t} je z e ledi dokazoval pre poslovati, na kar se interesentj Solo opozarjajo dalo ganianje slovanskih vojakov. Ta točka dizavnega proračuna se Bärnreither inteipeluje vlado glede nezgode v oseškem rudniku Poljedelski minister odgovarja na to vsprejme. Po Idrij ker je je zapreti rudniško vtč učiteljskih močij zbolelo vnateljstv v Novo bralno društvo takoj rekoč da so bile na Dolenjskem esti o tej nesreči po istinite, kajti ponesrečencev je doslej le okoli 30 V seji dne 2 7. j an. pričela se je razprava o proračunu naučnega ministerstva. Posl. Schlesinger zahteva, da naj se pouk v vseh predmetih vrši tako, da bode utrjeval opisih ne- dotnemu c i Zaslug poštarju za tanovitev Tancig alo se je v Krški vasi gre v prvi vrsti on- Umrl je minoli teden v Dobov • • mosnji sveti ] upnik osp Iv K u n e j pri Br Prezaslužnemu ij v(čna luč icah ta- odoljubu vero v Bo 6 Vzgoj v sedanjih šolah je ok moralnost. Posl. Treuinfel in učitelj edne vere. Posl pravi da moi da gineva sklenilo j Gasilno društvo v Šmarju na Spod. Štajarskem biti učenci moravskih Čehov glede to, da se šola razdeli S v o ž i 1 toži o vanje. Onim esti slovenski poslovni jezik in gasi uštvom k ko povelj s šol Posl s a I v a d zanemarjanji nemškutarijo, naj bo ta sklep vrlih St edno po nepotrebnem v je tudi za Nesreča V po Posl. princ Li e ch ten st Ocvirk pisar gled pravi, da sedanjega šolskega zakona ne preveva krščanska zavest, ampak brezverstvo. Učitelji žalijo, posebno po mestih, dostikrat erska čutila prebivalst Posl. S o k o 1 o w s k Konečno govornik napada Žide felli v Tržiči, padel je tako nesrečno po stopnjicah, da — Volitve v okrajni zastop celjski so in sicer volijo veleposestniki dne 16. febru\ gosp. notarju Str eleobrtniki dne 17. febi se je ubil. razpisane veletržci in pozdravlj z em ustanovitev medi m oinske fakultete v Lvov rila za Galicijo. V sej i dne 2 upa od vlade, da bo še kaj sto kmetske občine dne 20 februvai mesta in trgi dne 18. febru 40 odborniko okrajnem top 8 budilno sredstvo krepilno želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. i i i f \/f^ocnju^* Cena: 1 steklenice dvojne steklenice Vsebina naznanjena. i Marijaeeljske kapljice želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni; lek. Fr. Bec- i i carich; v Skofji Loki: Kari Fabiani; i dovljici: Dom Rizzoli Alex. Roblek; v Novemmestu: Bergmann ; v Kamniku: . Blažek. Močnik; v Črnomlju: k i > M i i H > ¥ M H M i i M M 4 « M i i M M M i r J Odgovorni urednik: (Jnstav Pire. Tisk in založba : J. Blasiiikovi naslednici. M v i JI.- ' M t. , .ki • L- % -L .>.. • ?