Novice Društva Alumni OMM Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani OMM JUNIJ 2015 / ŠTEVILKA 2 Spoštovani stanovski kolegi! 44. Skok čez kožo je za nami, pri čemer praznujemo že 92 let od prvega skoka. Skok čez kožo, ki ga praznujemo vsako drugo leto, je vedno znova priložnost, da se ozremo nazaj in ocenimo preteklo obdobje. Kljub krizi smo na OMM trdni in odločeni napredovati v strokovnem, znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem smislu in si izboriti močnejši položaj tako v kompetencah za znanstveno raziskovalno delo, postavitvi novih laboratorijev, pridobivanju projektov, kot tudi v nesebičnem prenosu lastnega raziskovalnega znanja na novi mladi rod inženirjev metalurgije in materialov. Ponosni smo, da lahko kakovostno predavamo iz lastnega raziskovalnega in projektnega dela, kar predstavlja najvišji nivo univerzitetnega izobraževanja. Proces uvajanja novih bolonjskih programov je bil v zadnjih letih uspešno zaključen, vendar posamezne manjše spremembe še potekajo. To je dobro, saj je program aktiven. Na prvostopenjskih programih Inženirstvo materialov - univerzitetni študijski program in Metalurške tehnologije - visokošolski strokovni študijski program smo izšolali že tri generacije diplomantov. Vpis na oba programa je zadnji dve leti izjemno dober. Šolsko leto 2014/15 smo pričeli s prvim in drugim letnikom magistrskega študijskega programa Metalurgija in materiali. To je v skladu z velikimi zaposlitvenimi možnostmi naših diplomantov, magistrantov ter doktorantov tako doma na Slovenskem, kot tudi širše v Evropi. Prenos znanja poteka tako na znanstveno-raziskovalnem kot tudi na pedagoškem področju. Zanimanje za znanje metalurgije in materialov se vidi tudi skozi uspešno izpeljavo izrednih študijskih programov, ki so bili v zadnjih letih izvedeni v Slovenski Bistrici, na Jesenicah in Ravnah. Zaposleni na Oddelku za materiale in metalurgijo se uspešno vključujemo v sodejovanje na znanstevno-raziskovalnem področju tudi z nam sorodnimi inštitucijami po Evropi in svetu. Še posebej velja izpostaviti sodelovanje z Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije, s katerim smo tudi s pomočjo industrijskih partnerjev uspešno oživili metalurško pobudo v okviru Strateškega sveta za metalurgijo. Naj zaključim z vizijo in poslanstvom Oddelka za materiale in metalurgijo, ki je v neprestanem negovanju in razvijanju stroke s kakovostnim študijskim procesom, bogatem znanstveno raziskovalnem delu, ki je plod aplikativnih in temeljnih projektov v povezavi s partnerji v industriji in znanstveno-raziskovalni sferi doma in v tujini. Srečno! Predstojnik Oddelka za materiale in metalurgijo, NTF, UL prof. dr. Primož Mrvar Vsebina: 02 Zgodovina 03 Dogodki 05 Novice iz industrije 10 Napovednik b'" Novice iz industrije 02 »Skok čez kožo je star rudarski običaj, ki izvira iz srednjega veka« Zgodovina Skoka čez kožo Zgodovina Častni skok častnega senatorja Univerze v Ljubljani prof. dr. ing. Klausa Kocha iz TU Clausthal (ZRN) na XXXIII. Skoku čez kožo l. 1993 Skok čez kožo je star rudarski običaj, ki izvira iz srednjega veka in pomeni slovesen sprejem novincevv montanistično delovno skupnost. Znan je bil v deželah Avstro-Ogrskega cesarstva. Po podatkih F. Kirnbauerja [1] izhajata navada iz 16. stoletja, ko bi naj v slovaških rudnikih Banske Štiavnice (Schemnitz, Semec Banya) tako sprejemali novince v ceh rudarjev. V srednjem veku so madžarski kralji v Bansko Štiavnico pripeljali znamenite saške rudarje, so ki so rudarili po vsej Evropi, tudi na Balkanu (rudnik Sase v Makedoniji), ki so poznali običaj skoka čez kožo [2]. Prvotno naj bi novinci pokazali svojo zrelost za izbrani rudarski poklic s tem, da so morali preskočiti rudniški jašek. Ko pa so postali jaški večji, so namesto preko jaška skakali preko kože, ki je bila tedaj delovni pripomoček pri spuščanju v jamo in pri delu v njej, kasneje pa častni znak in simbol rudarskega poklica. Rudarska šola iz Banske Štiavnice je bila leta 1770 povzdignjena v rudarsko akademijo (Bergaka- demie), katere študenti so privzeli običaj skoka čez kožo. Po odhodu nemški študentov po revolucionarnem letu 1849 iz Slovaške v Leoben, je ta stara navada prešla na tedanjo Bergakademie Leoben, od tam patudi na našo šolo. A. Homan poroča v Brošuri XVII. Skoka čez kožo [3], da je bil podoben običaj v rabi tudi v Idriji, kjer bila še leta 1829 predpisana za novince rudarska prisega. Prvi Skok čez kožo v Ljubljani je bil v dvorani Sokolskega društva Tabor leta 1924. Nato je bilo v tej dvorani naslednjih deset skokov, zadnji, to je 11. Skok čez kožo pred 2. svetovno vojno pa je bil l. 1939. Zaradi 2. svetovne vojne so bili Skoki najprej prekinjeni, po vojni pa ukinjeni, češ da so »burševski« običaj. Po razjasnitvi in dovoljenju »politike« pa je bil prvi povojni Skok organiziran šele leta 1951 in to v dvorani Union v Ljubljani, kjer bo potekal tudi letošnji, tokrat že 45. Skok čez kožo. Lokacija Skokov čez kožo se je večkrat menjala, tako so potekali skoki tudi na Gospodarskem razstavišču, v hotelu Slon ter v zadnjih letih v hotelu Mons. Običaj slovesnega sprejema novincevv rudarski poklic se ne prakticira le na naši šoli, znan je tudi na lokacijah nekaterih rudnikov. Tako v Rudniku lignita Velenje vsako leto julija sprejemajo novince v rudarski poklic na podoben način kot pri nas. Posebna oblika skoka je Častni skok. Ta je predviden za pomembne goste na sko-ku,tako so bili častni skakači nekateri rektorji ljubljanske in nekaterih visokošolskih ustanov iz domovine iz tujine, ki so zaslužni za sodelovanje z našo šolo. Častni skakač ima častnega botra, kožo pa držita častna prezidija. Ob skoku čez kožo študentje montanistike izdajajo tudi ustrezno brošuro. Prva taka brošura je izšla ob XIV. Skoku čez kožo 1.1955. Prispevki v brošuri obravnavajo aktualnosti tako iz posameznih montanističnih oddelkov Naravoslovno tehnične fakultete, koristne informacije iz dejavnosti šole in Inštituta za materiale in tehnologije (IMT) ter podjetij naše stroke, vedno pa tudi spiske doktorjev, magistrov ter diplomirancev vseh stopenj oddelkov za rudarstvo in geotehnologijo, za metalurgijo in materiale ter za geologijo Naravoslovne tehnične fakultete Univerze v Ljubljani: od prvih diplom leta 1923 do danes. Vsakokratna brošura predstavi tudi organizatorje skoka - Skokov odbor in skakače. Obširen zapis o poreklu, tradiciji in zgodovini skokov čez kožo je objavil A. Šubelj [2]. [1]. Kirnbauer F.: Brošura XVI. Skoka čez kožo, Ljubljana, 1959, 11-12. [2]. Šubelj A.: Brošura XXXVI. Skoka čez kožo, Ljubljana, 1999, 17 - 37. [3]. Homan A.: Brošura XVII. Skoka čez kožo, Ljubljana, 1961, 5 - 9. Andrej Rosina 03 »Globalizacija, konkuren~nost in perspektive metalurgije« Dogodki na oddelku za materiale in tehnologijo 2. občni zbor društva alumnov OMM V sredo, 3. decembra 2014 je v Ljubljani, na matični fakulteti potekal 2. občni zbor društva alumnov OMM NTF Univerze v Ljubljani. Vabljeni gost srečanja je bil dr. Peter Kraljič, ki je pripravil predavanje z naslovom "Globalizacija, konkurenčnost in perspektive metalurgije". Rdeča nit njegovega predavanja so bile analize stanja - globalne razmere, izpostavil je npr. Kitajsko, ZDA, Rusijo, Singapur, stanje na področju metalurgije, umestil je Slovenijo na zemljevid globalnega trga in rangiral njen položaj, predvsem znotraj okvira držav EU28. Zelo zanimiva je bila analiza držav Francije in Nemčije in njuna primerjava. Posebno noto predstavitvi aktualnih družbenih in gospodarskih razmer, kjer se je predavatelj dotaknil tudi vprašanja brezposelnosti je dalo tudi njegovo odlično poznavanje obeh držav in celo številne osebne izkušnje. Nove priložnosti za Slovenijo je seveda moč najti v večji ino-vativnosti. Prav tako so smernice za naslednje obdobje do leta 2020 pametna rast, vključujoča rast in trajnostna rast vseh družbenih deležnikov. Posebej pomenljivi so za vse nas lahko podatki ekonomskih kazalnikov, ki kažejo, da je Slovenija v obdobju svoje samostojnosti izgubila del svojih konkurenčnih prednosti. Za nas je zelo pomembno zavedanje o konkurenčnosti, tudi o konkurenčnosti delovnih mest, o vlogi multina-cionalk... Dr. Kraljič, ki je predavanje začel z zanimivim izhodiščem »Panta rhei« - vse teče, vse se stalno spreminja - ga je nato zaključil z odprto razpravo na temo vizije za Slovenijo. Po njegovem mnenju področje materialov in tehnologij vsekakor predstavlja aktualno tržno nišo za Slovenijo. Poleg izjemno hitrega (eksponencialnega) razvoja tehnologij ne smemo pozabiti tudi na vseživljenjsko učenje, nove vrednote ter pričakovanja mlajših generacij in, nenazadnje, na demografske kazalnike - neželeno staranje prebivalstva Evropske unije. Ta dejstva in sklepna misel, ki jo je podal priznani predavatelj, da "mora Slovenija radikalno izboljšati svojo konkurenčnost in izkoristiti vse dane možnosti, tudi v metalurgiji" so vsekakor izziv. Darja Steiner Petrovič 04 »Globalizacija, konkurenčnost in perspektive metalurgije« Dogodki na oddelku za materiale in tehnologijo \NlF/ 44. SKOK CEZ KOZO Sobota, 11. april 2015 ob 19:00 uri Grand Hotel Union, Ljubljana 44. Skok čez kožo Letošnji, že 44. Skok čez kožo je potekal v soboto, 11. aprila 2015. 44. Skok čez kožo je bil sestavljen iz dveh delov. Malega skoka, ki je bil namenjen vsem, ki še niso skočili v montanistični stan in Velikega skoka, na katerem so skakali študentje, ki so aktivno pomagali pri organizaciji prireditve. Mali skok se je pričel dopoldne v predavalnici P-5 na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po protokolarnem deluje Brucmajor poklical 20skakačev, ki so pristopili v stan. Ob 17.00 so se skakači Velikegaskoka podali na tradicionalno povorko po centru Ljubljane. Pot jih je vodila od fakultete do parlamenta, nato so krenili proti stavbi Univerze in pot nadaljevali po starem mestnem jedru. Ob 18.30 je povorka prispela v GH Union. Zvečer je v veliki dvorani Grand Hotela Union potekal Veliki skok čez kožo. Svečanega dogodka se je udeležilo okrog 260 udeležencev, čez kožo pa je skočilo 12 študentov, ki so aktivno pomagali pri organizaciji samega skoka. Alen Sapek 05 Skupina Impol: 190 let do odli~nosti Novice iz industrije usmeriti v izvoz izdelkov v Evropo in ZDA. Dokaz kakovosti in razvoja je bila tudi pridobitev standarda ISO 9001, ki so ga dobili prvi v Sloveniji. Stabilno vodstvo Po kriznih trenutkih v začetku devetdesetih let je vodenje skupine Impol prevzela štiričlanska uprava, ki so jo sestavljali Jernej Cokl, Vlado Leskovar, Janko Žerjav in Adi Žunec. Uprava je v enaki sestavi delovala vse do leta 2015, ko je podjetje prešlo v enotirni sistem upravljanja. Predhodno jo je zapustil le Adi Žunec, ki se je upokojil. V času njihovega vodenja je podjetje povečalo produktivnosti iz 40.500 ton v letu 1992 na 180.000 ton v letu 2014. "Uspeha ne gre graditi samo na tradiciji, predvsem je pomemba vizija prihodnosti. Dolgoletna zgodovina poslovanja kaže na stabilnost in zanesljivost, medtem ko se prihodnost Skupina Impol iz Slovenske Bistrice v letošnjem letu praznuje 190-letnico obstoja Sprehod skozi zgodovino Od bakra do aluminija: Zgodovina Impola sega v leto 1825, ko je bila ob potoku Bistrica ustanovljena industrija bakrenih izdelkov, ki je postopoma širila svojo ponudbo izdelkov iz bakra, medenine in brona. Po drugi svetovni vojni se je takratno vodstvo zaradi rasti porabe aluminija in ocene o perspektivnosti odločilo za postopno preusmeritev v aluminij. K preusmeritvi je pripomogla tudi zgraditev tovarne aluminija v Kidričevem. Širitev programa: Od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja je podjetje investiralo v širitev proizvodnih linij, s čemer je povečevalo raznovrstnost izdelkov, dvigovalo kakovost izdelkov in krepilo svoj položaj na trgu. Med najpomembnejšimi investicijami so bile izgradnja linije za stiskanje, posodobitev valjarn in izgradnja obrata za izdelavo folij. V sedemdesetih se je podjetje združilo s sosednjo družbo Talum v organizacijo Unial. Osamosvojitev Slovenije: Ob osamosvojitvi je Impol izgubil velik del jugoslovanskega trga, zato je bila preusmeritev na zahtevnejše zahodne trge nujna za preživetje. Zaradi tega je bilo treba prestrukturirati podjetje in zmanjšati število zaposlenih. V tem času je Impolu uspelo zgraditi močno tržno mrežo in se pre- 06 Skupina Impol: 190 let do odličnosti Novice iz industrije gradi na razvoju in rasti," je poudaril nekdanji predsednik uprave in sedanji predsednik upravnega odbora skupine Impol Jernej Cokl. Investicije Usmerjenost v razvoj se kaže tudi skozi številne investicije. Med najpomembnejšimi je bil odkup 70-odstotnega deleža srbskega podjetja Impol Seval leta 2004. Podjetje je danes pomemben del skupine Impol in hkrati sodi med največje srbske izvoznike. Tudi v zadnjih 10 letih je skupina Impol investirala v razvoj več kot 390 milijonov evrov. Med najpomembnejše investicije tega časa sodijo: nakup podjetja za izdelavo rondelic Rondal, izgradnja nove linije za stiskanje izdelkov Alumobil, izgradnja nove linije za barvanje v Impol Sevalu in povečanje livnih kapacitet v livarni v Slovenski Bistrici. Družbena odgovornost Skupina Impol je peti največji slovenski izvoznik, prav tako je eno izmed najpomembnejših podjetij v Podravski regiji in tudi eden izmed največjih zaposloval-cev. Skupina kot celota zaposluje 1845 ljudi, od tega jih je v Sloveniji zaposlenih 1138. Svojo odgovornost do zaposlenih izkazuje skozi številne aktivnosti: organizacija dogodkov za zaposlene, spodbujanje zaposlenih k inovativni dejavnosti ustanovitevdruštva za promocijo zdravja, spodbujanje sodelovanja v procesu odločanja, udeležba na dobičku (13. plača), pošteno plačilo (plače zaposlenih v skupini Impol so višje od povprečja v panogi in višje od nacionalnega povprečja). Odgovorni smo tudi do okolja. Letno namenimo približno dva milijona evrov za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. V letu 2010 smo postavili sončno elektrarno in tako delno nadomeščamo porabljeno energijo na okolju prikazen način. Prihodnost Skupina Impol je ustrezno pozicionirana na trgu, kar je potrdilo tudi soočenje s krizo v letih 2008 in 2009, pri čemer se je kot ključna izkazala ustrezna razpršenost med različne geografske trge, programe in kupce. Ugled blagovne znamke Impol na evropskem tržišču raste, obenem pa Impol uspešno prodira tudi na zahtevnejše trge, kot je avtomobilska industrija. V strategiji do leta 2020 si je vodstvo zadalo številne cilje, med njimi tudi povečati obseg poslovanja, povišati uporabo sekundarnega aluminija pri predelavi, povišati produktivnosti in povišati dodano vrednost izdelkov. Zgodba skupine Impol kaže, da pot do odličnosti ni lahka, preprosta in tudi ne vedno jasno zarisana. Pomembni so dobri temelji, kot so predanost delu in podjetju, dobri odnosi in neizmerna volja do uspeha. Peter Cvahte 07 Livar d.d.: »Kupcu bomo vedno ponudili natanko to, kar od nas pričakuje.« Novice iz industrije Predstavitev prihodnjega razvoja podjetja LIVAR d.d. Livar d.d. kljub burnim časom, vzponom in padcem, ostaja največja slovenska livarna sive in nodularne litine. In ne samo to - z lastniškim prestrukturiranjem in postavitvijo razvojne strategije za naslednjih 5 let podjetje sledi razvojnim trendom v panogi in se še bolj povezuje z mednarodnim trgom. Zasledujemo cilj, ki smo ga v podjetju prepoznali kot ključnega, in to je: dvigniti nivo storitev in izdelkov v višji cenovni razred in postati razvojni dobavitelj našim kupcem. Ni treba posebej poudarjati, da smo okrepili oddelek razvoja in tehnologije, ter posebno pozornost namenili lastni orodjarni. Ta dva oddelka sta v livarni odločilna za kvalitativni in cenovni dvig ponudbe. Ena prvih zaključenih investicij je bila posodobitev in povečanje lastne orodjarne. Poleg novih CNC strojev v orodjarni smo razširili nabor programske opreme in se okrepili z novimi sodelavci. Tako lahko kupce servisiramo kvalitetneje in predvsem hitreje. Poiskali smo tržne niše in se povezali z nekaterimi vodilnimi in inovativnimi partnerji iz Slovenije intujine. Poleg klasičnih storitev sedaj ponujamo denimo še simulacijo litja in strjevanja litine, 3D ske- niranje, reverse engineering, hitri prototipi in simulacijo obremenitve. Kupcu se poskušamo čimbolj približati tako, da uporabljamo enake ali sorodne razvojne platforme kotjih uporabljajo oni. Naš cilj je, da s kupcem sodelujemo že od faze koncipiranja in zasnove, ter za kupca izvajamo široko paleto storitevspodročja strojništva in metalurgije. Tako se počasi pomikamo po razvojni lestvici in iz naročniške postajamo vedno bolj razvojna livarna. Od kupcev dejansko prevzemamo nove in nove razvojne faze,tertako tržimo znanje, kupcu pa s tem omogočimo, da se še bolj fokusira na svoj core-business. Naš moto je: kupcu bomo vedno ponudili natanko to, kar od nas pričakuje. Borut Dremelj 08 Specialno martenzitno nerjavno jeklo, razvojni uspeh SIJ-ACRONI d.o.o. & RCJ Novice iz industrije Priprava okroglih trgalnih vzorcev za izvedbo testiranj in I v ■ preizkušanj V Razvojnem centru Jesenice skupaj z Acronijem uspešno nadaljujemo z razvojem nerjavne debele pločevine višjega cenovnega razreda iz specialnega izločevalno-utrjevalnega martenzitne-ga nerjavnega jekla z oznako 17-4PH, znanega tudi kot tip 630. Razvoj se usmerja z debelin plošč okoli 30 mm na debeline v razredu 80 mm. Jeklo se uporablja v aplikacijah, ki zahtevajo visoko trdnost in trdoto ter relativno dobro korozijsko obstojnost. Ima zadostno odpornost proti atmosferski koroziji in v razredčenih kislinah ter soleh, kar je povsem primerljivo z jeklom 304. Jeklo zadrži trdnost vse do temperatur okoli 300 °C. Nad to temperaturo se jekla ne sme uporabljati, prav tako ne pri zelo nizkih temperaturah. Jeklo poleg osnovnih legirnih elementov, ki odlikujejo nerjavna jekla, vsebuje še dodatke bakra in niobija. Mehanske lastnosti je mogoče izboljšati z različni- mi toplotnimi obdelavami. Material v toplotno obdelanem stanju dosega izvrstne mehanske lastnosti, kot so napetosti tečenja, ki se gibljejo v razredu med 1100 in 1300 N/mm2. Jeklo 17-4PH je magnetno in je nezahtevno za varjenje ter standardno mehansko obdelavo. Ima zelo širok spekter uporabe v najrazličnejših aplikacijah; iz njega so gredi črpalk, naftni vodi, mehanska tesnila, mehanski deli za shranjevanje jedrskih odpadkov ter različni deli za letalsko in vesoljsko tehnologijo, uporabljajo pa ga tudi v papirni in prehrambni industriji. Stane Jakelj M I i H I i t m4>«' t *-«>♦ lMlIllltit 09 Razvoj platirane plo~evine SIJ-ACRONI d.o.o. & RCJ Novice iz industrije Razvoj platirane pločevine Intenzivne raziskovalne aktivnosti v okviru Razvojnega centra Jesenice in Acronija potekajo tudi pri razvoju platiranih pločevin. Platirana jeklena pločevina obsega izdelke, ki združujejo lastnosti vsaj dveh različnih pločevin. Dva najpogostejša tipa platirane pločevine sta: spoj nerjavne in konstrukcijske pločevine spoj konstrukcijske in orodne pločevine Prva se uporablja predvsem za izdelavo cevi v petrokemijski industriji. Z nerjavnim jeklom zagotavljamo dobro korozijsko odpornost v notranjosti cevi, na zunanji strani pa daje konstrukcijsko jeklo potrebne mehanske lastnosti. S tem razvojem se nadomešča debelejše homogene zlitine, kar je bistveni stroškovni preskok. Drugo kombinacijo uporabljamo pri sestavnih delih naprav, kjer želimo na eni strani dobro obrabno odpornost, na drugi strani pa material z dobrimi mehanskimi lastnostmi. Take plošče se pogosto uporablja pri vodilih pred valjavskim ogrodjem. V razvojni skupini smo uspešno razvili spajanje orodnega in konstrukcijskega jekla, načrtujemo pa spojiti še konstrukcijsko z nerjavnim jeklom. Matevž Fazarinc Prerez vzorca platirane plo~evine, kjer je vidna dvoslojna struktura, brez vmesnih prekinitev 10 OMM na GIFA 2015 55. Mednarodno livarsko posvetovanje - Portorož 2015 M a n n\/Q H n i I/ 23. Mednarodna konferenca o materialih NapOVeaniK in tehnologijah - Portorož 2015 I OMM se predstavlja na sejmu GIFA-METEC-THERM PROCESS-NEWCAST- Düsseldorf 2015 Oddelek za materiale in metalurgijo se bo predstavil na specializiranem mednarodnem sejmu s področij livarstva in metalurgije GIFA-METEC-THERM PROCESS-NEWCAST, ki bo potekal od 16. do 20. junija 2015 v Düsseldorfu v Nemčiji. Dobrodošli na razstavnem prostoru številka 13 C 20-8. I 55. Mednarodno livarsko posvetovanje - Portorož 2015 Društvo livarjev Slovenije prireja z Univerzo v Ljubljani, Naravoslovnotehniško fakulteto, OMM in Univerzo v Mariboru, Fakulteto za strojništvo, ter s sodelovanjem držav MEGI tradicionalno, tokrat že 55. livarsko posvetovanje. Strokovno srečanje z livarsko razstavo bo v Portorožu, od 16. do 18. septembra 2015. Vljudno vabljeni! Več informacij o dogodku je na voljo na spletnih straneh društva: http://www.drustvo-livarjev.si/ I 23. Mednarodna konferenca o materialih in tehnologijah - Portorož 2015 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije vabi na 23. Mednarodno konferenco o materialih in tehnologijah (23. ICM&T), ki bo tradicionalno potekala v GH Bernardin v Portorožu. Osrednji posvetovalni dogodek na raziskovalnem področju materialov in tehnologij v Sloveniji bo letos od 28.-30. septembra 2015. Na letni konferenci ICM&T se srečujejo znanstveniki z inštitutov, univerz in iz industrije, s področij kovinskih materialov, anorganskih in polimernih materialov ter nanomaterialov, z željo po čimboljšem prenosu bazične v aplikativno znanost z visoko dodano vrednostjo. Namen konference je tudi dialog med industrijo ter raziskovalno sfero. Aktualne novice najdete na spletnih straneh: http://www.imt.si/konference/ Vse podatke o Društvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.unl-lj.sl/omm/lndex. php?page=static&item=1225 Za včlanitev izpolnite obrazec, Ki ga dobite na internetni strani Društva in ga pošljite na naslov: Pisarna OMM, Aškerčeva 12,1000 Ljubljana ISSN 2591-1392