Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: |3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLovenslcA FOR AFREE S L O V E N I A KAR JE TREBA DATI NAŠIM LJUDEM, JE POGUM. IMETI MORAJO OBČUTEK, DA NISO VEC PRIPADNIKI TEPTANEGA IN SKOZI STOLETJA ZATIRANEGA NARODA. VEDNO V VEČJI MERI SE MORAMO ZAVEDATI, DA SE REŠUJEJO VPRAŠANJA NAŠIH DNI V VSESTRANSKI DEJAVNOSTI, NE PA V POLITIČNI IN OSEBNI REZERVI. dr. Reginald Vospernik na občnem zboru Narodneča sveta koroških Slovencev 30. septembra 1962 v Celovcu. LETNIK XIII. — VOLUME XIII. TORONTO 1. DECEMBER 1962 ŠTEVILKA 12. NUMBER 12 Vesel Božič in srečno novo leto 1963. vsem čitateljem, naročnikom, prijateljem in sodelavcem želita Uredništvo in Uprava "SLOVENSKE DRŽAVE" Mm. BOŽIČNA MISEL Sneg pokriva planine, polja in ravnine. Škriplje pod nogami, ko vrli slovenski rod hiti k polnoč-nici. To je doživetje! Snežni kristali blešče kot diamanti v svitu leščerbe ali smolnate plameni-ce. In zvonovi pozvanjajo. Kot angelsko petje iz nebeških rvišav se zdi ta bronasta melodija. In cerkev—mrzla je, brez vseh toplotnih naprav, toda nocoj nihče ne čuti mraza. Vse je pozabljeno: Skrbi, bolečina, mraz, ki pronica skozi raztrgane čevlja. Oči strme tja, kjer so jaslice. In v jaslicah Dete, majčkeno, nebogljeno, kot vsako človeško bitje. Toda v luči vere, ki še ni zamrla in ki butne na dan z vso silo na sveti večer, je to maiho bitje Večni, Neskončni, "tTCiuinGESSr Bog . . . Bog je svet tako ljubil, da je poslal svojega Sina na svet, da bi se ta po njem zveličal.... To so misli, ki hite na sveti večer domov pod Triglav, pod Pohorje. na DOlenjsko, Gorenjsko, Štajersko, Primorsko, v Prekmurje.... Vsak izmed nas vasuje doma, tam kjer je naš rodni dom in kjer je tekla naša zibeljka.... V tujini smo in božična misel nas obletava Če kdaj, čutimo prav za ta praznik večnega Bratstva in Edinosti, kako majhni smo in kako odvisni od Njega, ki je prišel na svet, da nam pokaže pravo pot k Resnici. "Jaz sem Pot, Resnica in Življenje".... Pa je tako, kot se je vedno pokazalo v zgodovini: "Med svoje je prišel, pa njegovi ga nisc sprejeli".... Niso ga razumeli tak rat, ker je prevladovalo bolj udobje, komodnost in oblast, za katero so se bali Herod in njegovi.—Morda smo se tudi mi že uvrstili med nje, ki so prezrli betlehemsko zvezdo in vidimo in cenimo bolj moč dolarja in ekonomske ugodnosti. Ali smo tudi mi, ki smo pozabili, da človek ne živi le od kruha ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih? Spomini mladosti, ko smo bolj živo čutili veličino Božiča, ko smo videli v jaslicah odsev neskončne Dobrote, čeprav nikdar dovolj občunete, ampak le podzavestno doživete, naj nas pripeljejo zopet nazaj k Vrelcu Ljubezni, Bratstva, Edinosti, Enakopravnosti. V jaslicah leži pred nami božje Dete, večni Bog, naš Odrešenik. Dasi Bog, od vekov rojen, je postal človek nam enak, da bi nas po križu in trpljenju privedel nazaj v objem in spravo z našim Stvarnikom. Naj božična skrivnost v nas zopet oživi vero, ljubezen in upanje! Prosimo Božje Dete, da bi bili mi in ves narod doma nekoč eno — Sinovi in hčere versko zavednega, Bogu vedno zvestega slovenskega naroda! Naj izgine krvava Herodova zvezda na obnebju sveta in naj vsak narod, med njimi tudi slovenski, svobodno časti Božje Dete in Njegovo Presveto Mater ter uživa enakopravnost v družbi svobodnih enakopravnih narodov! KOEKSISTENCA V PRAKSI Savarimuthu Santiago iz Indije, ki obiskuje enoletni tečaj za družbeno vodstvo v Coady International Insitutu v Antigo-nishu, je predaval pred kratkim v enem študentovskih krožkov o ozadju vojaškega obračunavanja med komunistično Kitajsko in nevtralno Indijo. Poleg ostalih točk, ki so večini bolj ali manj znane (kot je n.pt. zgodovina McMahovone razmejitvene linije iz 1. 1914, ki jo je priznala imperialna Kitajska), je naglasil dva vidika, ki jih včasih pri presoji tega spopada prezremo. Prvi zadeva zgodovino odnosov med komunistično Kitajsko in Indijo. Ko je komunistična Kitajska zasedla po brezuspešnem odporu Tibetancev Tibet, ki je ležal med obema državama, Indija ni nič protestirala. Toda že 1. 1950 so imeli Indijci poročila, da so začeli komunisti graditi ceste, ki so bile sposobne za vojaške prevoze, in ki so vodile tako iz Kitajske kot iz Tibeta v sporno področje Ladaka. Toda šele 1. 1954 so komunisti javno izrazili svoje dvome o razmejitveni liniji, in šele 23. januarja 1959 so javno odklonili priznanje McMa-honove linije. Junija 1954 so podpisali komunistični Kitajci in Indija sporazum mirnega sožitja ki je vseboval 5 glavnih točk: 1) medsebojno spoštovanje zemeljske nedotakljivosti in neodvisnosti, 2) lenapadanje, 3) nevmešavanje v lotranje zadeve gospodarskega, jolitičnega ali ideološkega značaja, 4) priznanje enakosti in r.edsebojne podpore, in 5) mirno sožitje. Pogodba je bila sklenjena za osem let ter je potekla iunija 1962. Pogodba ni bila ob-lovljena in že julija so se zabele oborožene sovražnosti, ki so >rivedle do naglega umika indijskih čet in do zasedbe ospo-ravanega ozemlja po komunistih. Komunisti so izrabili teh osem et mirnega sožitja za mirno pripravo na oboroženi spopad z rradnjo dovoznih poti, ustanavljanjem vojaških postojank n masiranjem vojaštva blizu jsporavane meje. Druga točka, ki jo je govornik naglasil, je bila, da se po njegovem mnenju svetovna javnost v'se premalo zaveda resnosti Konflikta. Navedel je mnogo razlogov, ki govore, da komunistična Kitajska ne bo prostovoljno ostala pri osporavanem ozemlju, marveč se bo v tej fazi hotela polastiti še vsaj monarhije Nepal in avtonomnih področij Sikkin in Bhutan. Na ta način bo strategično dovolj blizu indijskega prostora, da Indija ne bo niti več mogla ostati nevtralna, marveč bo morala podpirati komunistične cilje, ker bodo kremplji komunistične šake že v njenem političnem telesu. Svetovni pomen tega obmejnega spora je v tem, da gre za usodo ne samo dveh zgodovinskih civilizacij, marveč tudi za usodo več kot milijarde ljudi. V še ne dokončno rešeni kubanski krizi je bilo celotno človeštvo blizu točke, ki bi pomenila izrabo vsekakor občudovanja vrednega napredka sodobne tehnike za uničenje, vsaj velikega dela, če že ne vsefea človeštva. Dve svetovni vojni in pa viseči Damoklejev meč izbruha atomske, bakteriološke in kdo ve kakšne še tehnično popolne vojne nazorno dokazuje, da je vrednost toliko hvalisanega napredka človeštva koncem koncev dokaj problematična. V dneh iskanja odgovora na vprašanje, kaj moremo poedinci sami in združeni v razne manjše ali večje družbe storiti, da preprečimo to katastrofo, je osvežujoče brati knjigo, ki sicer ni nova, toda zato nič manj sodobna. Še več. V nekem oziru je — in avtor tega ne skuša prikrivati — ponovitev klica prvega božiča: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji. V mislih imam knjigo poame-ričanjenega ruskega sociologa Pi-tirima A. Sorokina, The Recon-struetion of Humanity. (Obnova družbe, The Beacon Press, Boston, Mass., prva izdaja 1948). Nekdo se je nekoč izrazil, da nima nič proti, če duhovniki pridigajo proti pijančevanju češ de je greh. V današnji družbi, ki posveča toliko pozornosti slabemu, večina itak smatra svetniško življenje za nenormalno. Ni pa mu ..vseeno, če ,da,i'hovnik, z^čne med pridigo navajati statistične podatke, ki dokazujejo, da uničuje nezmerno uživanje alkohola telesno in umsko zdravje. To so pa že vrednote, ki jih tudi povprečen človek upošteva. Nekaj podobnega je s Soroki-novo knjigo. Ni treba, da bi se človek strinjal z vsakim stavkom ki ga je Sorokin zapisal, toda eno mu je uspelo: Opirajoč se na gore statističnega materiala, ki ga je organiziral v štirih obsežnih knjigah Social and Cultural Dyna-mics (1937—1941, skrajšana izdaja v enem zvezku je izšla 1. 1957) prikaže nazorno, da so vsi številni poizkusi rešiti sedanjo družbeno krizo obsojeni na neuspeh, če ne bodo izbrali za svoje izhodišče in osrednjo točko ljubezen. Sorokin se dobro zaveda, da njegov poziv ni nič novega. Izrecno omenja, da za rešitev sodobne krize ne potrebujemo nove vere, nujno potrebno pa je, da zmanjšamo prepad med tem, kar izpovedujemo, da je naša vera, in med vsakdanjim življenjem. V tem pogledu je bilo klicanje drugega Vatikanskega koncila gotovo znanilo upanja na izboljšanje. Toda če se bodo reforme koncila omejile na vključitev sv. Jožefa v besedilo kanona, so cerkveni očetje prespali klic sv. Duha! Na verskem področju vidi Sorokin rešitev v poživitvi zavesti, da Bog prebiva v človeški duši in da je stik z Njim dostopen vsakemu človeku, ne samo izbranim mistikom. Poživitev te zavesti bo Olajšala drugo zahtevo, da bomo začeli v praktičnem življenju izvajati, kar v veri izpovedujemo. Ta prenovitev pa ne bo uspela, če bo omejena na zgolj versko KLIČEM ŽIVE! področje v strogem pomenu besede. Osebnost, družbene ustanove in celotna kultura so tako tesno med seboj povezane, da je treba začeti preusmerjati vse isto časno v njih celotnem obsegu. Ljubezen, ki je polnost vse postave, ne sme biti omejena na ko-mercializirano sentimentalnost božične dobe, marveč mora postati prevladujoča oblika našega bitja, mišljenja in delovanja. Taka prenovitev ne bo lahko delo. Treba se bo izviti iz oklepov dialektične in materialistične kulture, v kakršno se je razviila naša zapadna t. zv. krščanska civilizacija in začeti graditi novo na temeljih, ki jih je učil in izvajal učlovečeni Bog. "Če želimo odpraviti vojno in zgraditi harmonični svetovni red, moramo plačati polno ceno za to vrednoto: preoblikovati moramo v ustvarjalno altruistično smer vse ljudi, vse družbene ustanove in celotno človeško kulturo v vseh njenih glavnih odsekih, vključno znanost, vero, postavo in etiko, umetnost, gospodarstvo in politiko" (n.n.m. 95). Po tolikih odličnih opisih zgodovinskega razvoja človeških kultur, ki so nam danes dostopni, se nihče ne more več izgovarjati na nevednost, ko dela sam ali z drugimi svoje velike ali najhne odločitve. Glavne smeri bodočnosti je danes že dokaj lahko predvideti, če predpostavimo odločitev sodobnikov za eno alje drugo možnost. L a kritične je naiiirdc značilno, da so mit: ^ruti kompro-misarske srednje £ i minimalne. Zakon polarizacije,' ^ ki bo predstavljal zadnjo dibliko bivanja človeštva (občesjtvo z Bogom in kolektiv s Satanem), se v teh kritičnih dobah močno uveljavlja: eni postanejo boljši in skuša- Če ne bo Indiji uspelo ohraniti možnost učinkovite nevtralnosti, potem je zelo nevarno, da bo poiztkus graditve demokracije v Aziji nasilno končan in se bo celotni kontinent znašel v komunistični tiraniji. Zaradi stra-hotnosti modernega orožja je svetovna pozornost usmerjena predvsem na odnobe med ZDA in SSSR, toda po mnenju govornika ne bo za končno odločitev pomembno orožje, marveč ljudje. jo svoje življenje še bolj vskladi-ti z duhovnostjo, ki naj bi prevladovala v vsakem loveku, drugi postanejo še slabši in se predaje-jo službi čutnega dela svoje narave. Če prevlada število prvih, se bo kulturno in družbeno življenje razvilo do novih vrhov človekove ustvarjalnosti, če pravlada število dugih, se bo družba sama zrušila in bo kultura propadla, tudi če ne bo dobila smrtnega sunka od zunaj. Zdi se, da igrajo Hruščev in njegova klika v veliki meri na tej predpostavki: Zapad je že tako gnil v svoji uživanjaželjnosti, da je potrebno samo še malo potrpljenja, pa se bo celotna stavba porušila in padla kot zrelo jabolko v naročje svetovnega komunizma. Na žalost je mnogo znakov, ki kažejo na ravoj v tej smeri: pohlep po denarju, po uživanju, po mehkužnosti, neučinkovitist etničnih norm krščanstva, spoma razbrzdanost, veliko število raz-porok, razbitih domov — naraščanje kriminalnosti med odraslimi in mladino, naraščanje umobol-nosti, samomorov in podobno. Toda ta slika je enostranska. Sodobno življenje kaže tudi znake naraščajočega zanimanja za duhovnost, poživitev verskega duha, stremljenja za utriditev družinskega življenja, za bolj človeško ureditev industrijskih odnosov, za pomoč članom družbe, ki so zabredli v težave, i.t.d. Usoua Bodočnosti je'na ieniHci. Osebna odločitev vsakega izmed nas bo soodločala izid. Božična zvezda kaže, v kateri smeri je prava odločitev. Potreben pa je naš brezpogojni: HOČEM — danes in vsak trenutek našega bodočega zemskega življenja. — dreš BOŽIČNO BERILO Berilo iz lista sv. apstola Pavla Titu. Preljubi! Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem; uči nas, da se odpo-vejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega, Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno., ljudstvo,., vneto., za dobra dela. Tako govori in opominjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Tit 2, 11—15 Bivši slovenski domobranec — državni poslanec v Braziliji Pri zadnjih volitvah v Braziliji,, dne 7. okt. t Ji. za državne in federalne poslance je bil izvoljen tudi slovenski rojak, bivši častnik Slovenskega Domobrans-stva g. Miran Pirih. Med številnimi kandidati številnih strank je bil g. Pirih izvoljen za narodnega poslanca zvezne države Parana. Kanditi-ral je na listi Braziljske delavske stranke (PTB), ki je sama postavila 15 kandidatov. Med prvimi je bil izvoljen naš rojak, bivši častnik Slovenskega Domobran-stva. G. Pirih, ki je rodom iz Celja je prišel v Brazzilijo po zadnji svetovni vojni kot begunec. Naselil se je v državi Parana in se kmalu posvetil marljivemu delu med braziljskim ljudstvom. Bil je izmed najuspešnejših beguncev ter kmalu postal lastnik velikih kavnih plantaž. Kot bra-ziljski državljan pa je prosti čas uporabil za tamkajšne ljudstvo. Z njegovo veliko vnemo in vstraj-nostjo je pomagal zidati novo šole in zavetišča za revne. Vso pazljivost je tudi posvetil izboljšanju splošnih življenskih pogojev tamkajšnega ljudstva. Nikdar pa ni pozabil opozoriti na nevarnost in nesrečo, ki jo prinaša hinavski in lažnjivi komunizem. Ker je poznal komunizem "prav od blizu" mu je bilo lahko pobijati njegovo lažnjivo propagando. S tem, da ga je braziljsko ljudstvo izvolilo za svojega predstavnika države Parana, pa je najlepši dokaz in priznanje človekoljubnega in nesebičnega dela našega rojaka. Prav gotovo se vsi Slovenci v svobodnem svetu veselimo njegovega uspeha in mu želimo veliko sreče pri nadaljnih podvigih. KOROŠKI SLOVENCI SO IZVOLILI SVOJE PREDSTAVNIKE Na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev 30. septembra 1962 so zastopniki 50 občin dvojezičnega ozemlja na Koroškem izvolili naslednje vodstvo: Predsednik: prof. dr. Valentin Inzko, Sveče v Rožu. 1. podpredsednik: Domej Ignac posestnik v Rinkolah. 2. podpredsednik: Gallob Anton, posestnik v Zagoričah pri Maloščah. Tajnik: prof. dr. Reginald Vospernik, Podravlje. Tajnikov namestnik: Florijan Lipuš, urednik, Celovec............... Blagajnik: Bernard Strauss, strokovni učitelj, Zihpolje. Odborniki: Janko Lepuschitz, posestnik na Ravnah pri Rožeku, Janko VVolte, posestnik v Apačah, Roblek Franci, Sele, Hanzej Safran, posestnik v Bilčovsu, Go-lautschvnig Jože. Št. Lipš v Pod-juni, Hanzej Kuchling, Štriholče pri Trušnjah. V odboru pa bodo zastopane tudi ostale slovenske katoliške organizacije vsaka po enem zastopniku. Prof. dr.Vinko Zvvit-ter bo v odboru zastopal kot tajnik Kmečko-gospodarsko zvezo, ravnatelj dr. Joško Tischler pa je član odbora kot častni predsednik Narodnega sveta. GOVERNER DRŽAVE ILLINOIS, Otto Kerner ob podpisu proklamacije SLOVENSKEGA DNE za DRŽAVO ILLINOIS. Prok-lamacija povdarja slovenski doprinos pri gradnji države na materialnem in kulturnem polju, dalje 412 letnico prve slov. tiskane knjige, 44 letnico osvoboditve Slovenije izpod Austrije ter 12 letnico slov. radija v Chicago. Uradnemu podpisu so prisostvovali od leve proti desni: dr. Ludvik Leskovar, direktor slov. ure in preds. odbora Slovenskega dneva, gdč. Anila Vipotnik, članica radijske folklorne skupine, Frankie Mikec, tudi radijski plesalec, dalje gdč. Barbara Meister, zvezdnica "Sound of Music", ki je slov. porekla in politični predstavnik osrednje slov. naselbine v Chicagu ald. Vito Marzullo. UMRETI NOČEJO + Simon Ovcarov-Harisan Smrt kosi. Poročali smo že o smrti uglednega macedonskega rodoljuba Mr. Lubena Dimitrof-fa. Dne 13. oktobra je pa umrl v starosti 64 let drugi ugledni rodoljub iz vrst Bolgarov, Mr. Simon Ovcarov-Harisan. Bil je eden od zelo uglednih predstavnikov protikomunističnega gibanja v vrstah Bolgarov in zagovornik ideje enakopravnosti vseh V Celovcu na Koroškem se je zbrala skupna mladih idealistov, ki so si zastavili kot posebno nalogo zavestno gojitev knjižne slovenščine. Skupino Oder Mladje sestavljajo dijaki srednjih šol, visokošolci, pa tudi nastav-ljenci. Ta skupina amaterskih igralcev si je stavila nalogo sistematično izšolati svoje mlade člane za nastop na odru, vežbati slovenski zborni govor, besedo in njen zvok, kretnjo in efekt. Postopoma hoče doseči višji umetniški in igravski nivo. Statuti odra obvezujejo vse člane, da se redno udeleže vaj na nastope in vzporedno z njimi tudi tekočih tečajev; čim pogo šteje hočejo obiskovati gledališke predstave in dobre umetniške filme. Prvo leto je posvečeno pred vsem negovanju dobre slovenske izgovorjave. Vse preveč smo mi Slovenci zanemarjali govorjeno slovensko besedo. Zato je prvi tečaj, ki ga obiskujejo vsi člani odra poleg rednih vaj, posvečen slovenskemu zbornemu govoru. Tudi letošnji delovni program je osredotočen na bralne predstave, saj je ta moderen način uprizarjanja najboljša pot do dobre slovenščine. Vse vloge, ki jih dobijo igravci v roke, so iz tega vzroka opremljene z vsemi fonetskimi znaki, predvsem pa z akcenti. Kot bralne predstave bo uprizoril oder letos: Claudelovo dramo "Marijino oznanjenje", sodobno "Antigono" slovenskega pisatelja Dominika Smoleta ter dva večera moderne slovenske lirike (I. del: Lirika v matični državi, II. del Lirika v zamejstvu in med izseljenci). 14. oktobra se je Oder Mladje predstavil javnosti z dramskim poizkusom koroškega kuliurne- narodov in njihove državne samostojnosti. Bil je član American Friends of Antibolshevick block of Nations v Chicagu, in lani je bil izbran za podpredsednika te organizacije, v kateri so včlanjeni tudi Slovenci odnosno SNZ. Naj mu bo ameriška zemlja lahka! ga delavca Bora Kostanka "MRTVO OZNANILO". Kritik dr. r.v. je zaključil svojo oceno v Kulturnem obzorniku Našega tednika — Kronike 18. oktobra takole: "Še enkrat naj ugotovimo: umetniško gledano je bila ta prireditev ne korak marveč najman deset korakov naprej. Letni program "odra mladje" nam obete še marsikatero presenečenje. Upajmo da idealizem, ki je zavzel peščico mladih ljudi in tako uresničil dolgo zasnovano idejo po lastnem slovenskem odru v Celovcu, ne bo ponehal in da bo vrgel plamen tudi v vrste ki so med čakajočimi in spečimi. Naš narod še živi, ker umira in ker ga morijo: ta navidez paradoksna izpoved pisatelja Bora Kostanka nam je bila v teh dneh globoko doživetje". OBČNI ZBOR KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE ( KDZ ) 10. oktobra so imeli slovenski študentje in študentke v Astriji 2. občni zbor KDZ. Kot predsednik starega odbora je začel VVakounig Jože občni zbor. Nato sla na kratko poročala podpredsednik Prunč Erik o goriškem taboru ter tajnica Par ti Marija o delovanju v tekočem letu; Habernik Jože pa je dal blagajniško poročilo. V osrednji odbor so bili izvoljeni: Tischler Jožko (Gradec), predsednik; VVakounig Jože (Dunaj), podpredsednik; Mitsche Mili in Sima Marijanka (obe Celovec), tajnici; Jože VVrulih in Zdravko Zvvitter (oba Celovec), blagajnika. Srednješolce pa bo zastopal v zvezinem odboru Grilc Matevž (Celovec). Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje, ki so mu ga dali redni člani KDZ pri volitvat ter je poudaril, da bo z vso svojo močjo deloval za skupen cilj ter izrazil upanje, da bo to korak naprej in ne nazaj. * n^V^n ŽUPNIK JOŽE KAPUS MRTEV Slovenske naseljence v Ameriki, Kanadi in drugod po svetu je za praznike Vseh svetnikov in Vernih duš presenetila žalostna vest, da se je nenadoma iz njihove srede poslovil preč g. Joža KAPUS, župnik v FULTONY Kansas, U.S.A. Na ostrem ovinku, kakih 20 milj od doma je na poti iz Kansas City proti domu zaplaval njegov avto v sredo zvečer v 5 metrov globok jarelk. Gospoda je vrglo naprej, razbil si je glavo, zlomil tilnik ter bil na mestu mrtev. Našel pa je ob 1:15 zjutraj neki voznik tovornega avta, ki je obvestil cestno policijo ter poklical najbližjega duhovnika. Pogrebno sv. mašo so darovali 3. novembra v župni cerkvi v FULTONU. Pogreb sam pa je bil ob veliki udeležbi duhovščine 5. novembra iz stolne cerkve v WICHITA, Kansas. Pogrebno sv. mašo je ob veliki asistenci duhovščine opravil rezidenci jalni škof te škofije. Most Rev. Mark CARROLL. Pogreba se je udeležilo kakih 72 duhovnikov, med temi štirje Slovenci, prijatelji in sošolci pokojnikovi, ki so škofu tudi pokojnikova ožji prijatelj, vijemu. Pogreba sta se udeležila tudi pokojniokv ožji prijatelj, dr. Juro ADLESIC, bivši ljubljanski župan in Mr. Premik iz Pittsburga, Kansas. Tudi nekaj drugih rojakov iz Kansas City ter Pittsburga je bilo na pogrebu. Župnik KAPUS je prvi du- VVICHITA, ki je bil pokopan iz stolnice, a ni bil rezidencijalni škof, niti župnik stolne župnije. Na pokopališču so mu izbrali vidno, lepo, častno mesto in pogrebne stroške je prevzel nase sam škof. Ker je bil pokojni gospod žuipnik KAPAUS markantna osebnost med slovenskimi begunci po vojni v Italiji in med novimi naseljenci v Združenih državah Severne AMERIKE, naj mu bo posvečenih nekaj toplih prijateljskih besed v hvaležni in blag spomin nanj. Ob njegovi nenadni in tragični ločitvi od nas, ki smo cenili njegovo delo, njegov nesebični in neumorni trud za vse dobro in plemenito, a tudi njegove velike duhovniške žrtve in trpljenje, s katerimi mu ni bilo prizanešeno, zlasti ne v zadnjih letih, se človek šele zave, kaj nam je pomenila prisotnost njegove idealne duše in izklesane osebnosti. Z velikimi osebnimi žrtvami, mnogimi odpovedmi v marsičem ter obilno molitvijo je ta odlični sin Gorenjske, bivši kovaški pomočnik, predno je šel "študirat za gospoda", zalival rožice svojih dalekosežnih načrtov in neumornega prizadevanja za slavo božjo, rešitev duš, a tudi resnični dobrobit-blagor svojega lastnega naroda, iz katerega je izšel. Jože KAPUS se je rodil dne 8. marca 1903. v Lescah pri BLEDU. Gimnazijo je študiral v Zavodu sv. Stanislava v ŠENTVIDU nad LJUBLJANO, bogoslovje pa na ljubljanski univerzi. V duhovnika ga je posvetil prev-zvišeni g. nadškof JEGLIČ in prvo sv. mašo je zapel v domači župni cerkvi v LESCAH dne 15. julija 1928. Kot kaplan je služboval v DOLEH nad LITIJO. To je bilo njegovo edino kaplansko mesto polnih 9 let. Nato je prevzel župnijo LESKOVICA, ob bivši italijansko-jugoslovanski meji v Poljanski dolini. Tam je obenem poučeval kot učitelj svojo farno mladino. Ob zlomu Jugoslavije ga je GESTAPO pregnala iz njegovega mesta. Zatekel se je k prijatelju in sošolcu, g Jožetu FERKULJU, župniku v HO-TEDERŠICI pri IDRIJI. Ob koncu vojne leta 1945. je moral s prijateljem vred bežati v tujino ter je končno našel službeno mesta škofiji VVICHITA, Kansas, Prva leta po prihodu v Združene države je služboval kot kaplan v PILSENU, Kansas. Nato je bil eno leto hišni duhovnik v otroškem zavetišču v EL DO-RADO. Zatem je skozi 9 let, upravljal majhno župnijo CANEY, ob meji držav KANSAS in OK-LAHOMA. Pred poldrugim letom je bil prestavljen na večjo župnijo v YATES CENTER. Kakor prej v CANEY, tako je tudi v YATES CENTER cerkev docela prenovil znotraj, največ s svojim lastnim delom. Bil je nadarjen risar in slikar-umetnik, z izvirnimi 'lastnimi idejami. Pri vsem svojem vztrajnem in nesebičnem delu ni našel vedno potrebnega razumevanja,, zlasti ne v svojem umetniškem udejstva-vanju kot slikar in mojster pri obnavljanju notranjosti cerkva, s pristnim okusom za resnično umetnost, ta je dihala duhovnost in smisel za duhovne vrednote iz vseh njegovih slik, risb in drugih umetniških stvaritev. Zlasti v risanju (vžiganju na les) liturgičnih emblemov je bil nedosegljiv mojster med SLOVENCI. Po očetu je podedoval neizčrpen vir življenske energije, podjetnosti in idealizma z vztrajnostjo vred. Po materi pa mehko in sočutno, dobrotno srce, ki je komaj čakalo, kje in kdaj bi komu moglo storiti kaj dobrega, ali zavrniti laž in krivico. Kot duhovnik, kot dušni pastir in kot izobražen človek se je vsega razdajal za druge na vse mogoče načine. Pri njem je imela ljubezen do bližnčjega res vse tiste lepe lastnosti, kakor jih opisuje sv. apostol PAVEL v svojem listu Korinčanom: ".... Ljubezen je potrpljiva, je dobrot-ljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ni prešerna, se ne napihuje; ni častihlepna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne vesili krivice, veseli se pa resnice, vse prenese, vse veruje, vse upa, vse pretrpi...." Bil je zares eden duhovno velikih. velik v ljubezni do Boga in — — 1042 E. 72nd St. > Cleveland 3, Ohio Slovenska pisarna 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Plošča je "Long Play" (33/2 RPM) in stane samo $4.98 ČASOVNI PREGLED EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA 1946 19. septembra: V svojem znamenitem govoru na univerzi v Zurichu povdarja VVinston Churchill nujnost ustvaritve "neke vrste Združenih držav Evrope". 1947 5. junija: General George Mar-shall predloži načrt ameriške pomoči, ki naj spelje evropsko gospodarstvo na pot okrevanja. 29. oktobra: Ustanovitev Benelu-xa, carinske in gospodarske zveze Belgije, Nizozemske in Luksenburga. 1948 1. januarja: Splošni dogovor o tarifah in trgovanju stopi v veljavo. (GATT). 16. aprila: Podpis Konvencije o evropskem gospodarskem sodelovanju: rojstvo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. (OEEC). V maju: Evropski kongres v Haagu na Nizozemskem. 1949 5. maja: Podpis Statuta o evropskem svetu. 1950 9.maja: Robert Schuman, francoski zunanji minister, predlaga, da se francoske in nemške industrije premoga in jekla zbero pod skupno ustanovo, ki naj bo odprta za pristop tudi drugim evropskim državam. 1951 18. aprila: Podpis pogodbe o ustanovitvi Evropske premogovne in jeklarske skupnosti v Parizu. (ECSC). 1952 ' 27. maja: Podpis pogodbe o ustanovitvi Evropske obrambne skupnosti v Parizu. (EDC). 10. avgusta: Visoka uprava Evropske premogovne in jeklarske skupnosti prične z delom v Lulksenburgu. 10.- septembra: Prvo zasedanje skupne zbornice Evropske premogovne in jeklarske skupnosti v Strasbourgu. 1953 10. februarja: Prvi dan "skupnega trga" za premog, železno rudo in staro železo Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. 1. maja: Prvi dan "skupnega trga" za premog, železno rudo in staro železo Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. 1. maja: Prvi dan "skupnega trga" za jeklo iste skupnosti. 1954 1. avgusta: Prvi dan "skupnega trga" za posebna jekla iste skupnosti. 30. avgusta: Pogodba o ustanovitvi Evropske obrambne skupnosti propade. Francoski parlament zavrne ratifikacijo pogodbe. 21. decembra: Podpis pogodbe o pridruženju Velike Britanije Evropski premogovni in jeklarski skupnosti v Londonu. 1955 1. do 3. junija: Na konferenci v Messini predlagajo zunanji ministri šestih držav udov Evropske premogovne in jeklarske skupnosti nadaljne ukrepe v smeri evropskega združevanja. 1956 7. maja: Podpis pogodbe o posvetovanju med Švico in Evropsko premogovno in jeklarsko skupnostjo. 1957 25. marca: Podpis pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo v Rimu. (Rimski dogovori). (EEC). Euratom). 1958 1. januarja: Rimske pogodbe stopijo v veljavo. 9. februarja: Konec petletne prehodne dobe Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. 19. do 21. marca: Prvo zasedanje evropskega parlamenta v Strasbourgu. 8. novembra: Podpis pogodbe o sodelovanju med Združenimi državami in Evratomom. 1959 1. januarja: Evropska gospodarska skupnost vpelje prva znižanja notranjih carinskih tarif in prve fevotne olajšave. Euratom začne skupni trg za jedrska gradiva. 4. februarja: Podpis pogodbe o sodelovanju med Veliko Britanijo in Euratomom. 8. junija: Grčija zaprosi za povezavo z Evropsko gospodarsko skupnostjo. 31. julija: Turčija zaprosi za povezavo z Evropsko gospodarsko skupnostjo. 6. oktobra: Podpis pogodbe o sodelovanju med Kanado in Euratomom. 20. novembra: Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Vdlika Britanija podpišejo pogodbo o Evropskem združenju za svobodno trgovanje. 1960 12. maja: Evropska gospodarska skupnost se odloči za pospešitev izvedbe prehodnih določil rimske pogodbe. 1961 9. julija: Podpis pogodbe o povezavi med Grčijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo v Atenah. 18. julija: Šest držav udov evropskih skupnosti poda v Bonnu izjavo v korist politične povezave. 1. avgusta: Irska zaprosi za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. 10. avgusta: Danska in Velika Britanija zaprosijo za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. 15. decembra: Avstrija, Švedska in Švica zaprosijo za pogaja-ja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. 1962 9. februarja: Španija zaprosi za povezavo z Evropsko gospodarsko skupnostjo. 5. marca: Velika Britanija zaprosi za vstop v Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost. 7. marca: Podpis pogodbe med f SE £V!JF DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE" "Ave Mana" koledar za leto 1963. Zima je. Več časa za branje tistim, ikaterim še ni otopel čut za slovensko čtivo. Dobili smo Koledar Ave Marie, ki ga že dolga desetletja izdaja jo očetje fran čiškani v Lemontu. Lepa zbirka člankov, ki dvigajo duha in srca k višjim vrednotam. Naj navedemo le kratko vsebino. Zlati jubile komisariata; Marija roma iz Falima v Slovenijo; Njeno življenje je bilo Marija; "Marijino oznanjenje", kratek prikaz igre, ki so jo podali torontski igralci v Chicagu; P. Odilo Han-jške: Sv. Gore ob Sotli. P. Odilo opravlja preko Ave Maria odlično vlogo, ko nas seznanja na lep in vzpodbuden način k spoznavanju tolikih slovenskih božjih poti. Ena izmed teh so tudi Sv. Gore ob Sotli na Štajerskem. Nadaljnji članki so: Stari red v novem svetu; Slovensko izseljensko semenišče— Rozmanova romantika, ki ga je napisal dr. F. žakelj; Marijino oznanjenje, igra, ki jo je podala Slov. šola Marije Vnebozete v Clevelandu; Indijanski misjon v Grand Por-tageu; V spomin pisatelju F.S. Finžgarju, 600 in 250 letnica cerkve na Igu; Cerkvica Sv. Kle-menta, legenda ter Pokojni Lu-dovik Hoge. Vmes so pa nadrob-ljene številne pesmi ter prav lepe slike, iki zelo poživljajo zajetno knjigo 152 strani. Cena je naravnost smešna. Samo $1.00. Pomislite, samo $1.00. Taka knjiga bi stala v normalni razprodaji vsaj — 4 dolarje. Slovenci, ki nimate Ave Maria mesečnika, pišite po koledar na naslov: "Ave Maria, Box 608, Le-monl, III. Toplo priporočamo! sem enaka italijanski izdaji. Izdala jo je Libreria Editrice Vati-cana. Besedilo obsega 63 strani. DodanO je kazalo. Ime prevajalca ni navedeno. Po poročilih iz drugih virov je to hvalevredno delo opravil dr. Ignaci j Lenček, profesor slovenske bogoslovne fakultete v Argentini. Prevod se gladko bere in vsi, ki doslej okrožnice zaradi nezadostnega znanja drugih jezikov niso šturdirali, sedaj ne bodo imeli več izgovora izpolniti naročilo papeža Janeza XXIII: "A danes je bolj ko kdaj koli potrebno ta nauk ne le poznati in (razumeti, ampak ga tudi prenesti v. življenje, in sicer v obliki in meri, kot dopuščajo ali zahtevajo vsakokratne časovne in krajevne razmere. To je sicer težavna, a izredno pomembna naloga. K delu za izvršitev te naloge pozivamo ne samo naše brate in sinove po vsem svetu, ampak vse ljudi dobre volje" (221). Tisk v tujini predstavlja vedno problem tiskovnih napak. Tudi prevod okrožnice ni brez njih, čeprav jih ni veliko. Ker je ok-krožnica uradni dokument, bi bilo želeti tudi več doslednosti v rabi besed. Precej tujk bi tudi moglo izostati brez škode za jasnost besedila. Slovenski prevod okrožnice mo-ter et magistra. V Vatikanu je pravkar izšel slovenski prevod okrožnice Mati in učiteljica narodov v lični izdaji, ki je na zunaj pov- VOZI IN HODI PREVIDNO V DNEVIH, KI SE NAM BLIŽAJO . . . Zdru/enimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo o obsežnih medsebojni^ znižanjih carinskih tarif. } 30. aprila; Norveška zaprosi za pogajanja o vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. 15. maja: Evropska gospodarska skupnost se že drugič odloči za pospešitev izvedbe prehodnih določb rimske pogodbe. 4. junija: Portugalska zaprosi za začetek pogajnj z Evropsko gospodarsko skupnostjo. 1. novembra: Pogodba o povezavi Grčije z Evropsko gospodarsko skupnostjo stopi v veljavo. PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO SLOVENSKE DŽRAVE" VESEL BOŽIČ VSEM, KI SO BLAGE VOLJE . . . Courtesy of "Toronto Telegram' Želeti je, da bi bil trud prevajalca nagrajen s krepkim povpraševanjem in resnim študijem ok-krožnice ter prenosom njenih načel v vsadanje življenje. dreš Industrial Relations Seventy Years after Rerum Novarum, Regional Conferences 1962, Pro-ceedings and Addresses, Social Aotion Department, Canadian Cafholic Conference, Ottawa, 1962, 192 strani, cena $2.- Avgusta in septembra t.l. so sledile lanski državni socialni konferenci v Ha-lifaxu krajevne konference v An-tigonishu, Windsorju, Saskatoonu in Victoriji. Obravnavale so isti predmet: Industrijski odnosi 70 let po objavi Rerum novarum. Namen krajevnih konference je nuditi možnost udeležbe širšim krogom ,ki se sicer teh konferenc ne mogli udeležiti (čas in stroški), razen tega pa nuditi tudi možnost, da se splošna načela izrazijo v obliki, kakor jo zahtevajo krajevne razmere. Tajništvo socialnih konference je zbralo v knjigo glavne referate teh krajevnih zborovanj. Ker predstavlja knjiga desetletnico izdajanja poročil v obliki knjige, je izdaja posvečena znanemu socialnemu delavcu kanadske hierarhije, to-rontskemu pomožnemu škofu preč. Francu Marroccu. Knjiga je razdeljena v tri odseke: Družbeni nauk, so udeleženci napredka ter načrti za bodočnost. Prvi del obsega referate: Skupinska akcija za občo blaginjo (dr. E. Garvey, C.B.S., Vancouver), Krščanska preobnov družbe (dr. M.A. MacLellan, Sydney), Družbeni napredek in obča blaginja (dr. R. Cuješ, Antigonish — glavna vsebina referata je bila objavljena v SD v oktoberski in novem-berski številki). Referati drugega odseka so: Strokovne organizacije in idustrijski odnosi (J. Hartford, Windsor), Samoizpraševa-nje vloge vodstva v industrijskih odnosih (J. M. Courtright, West-mount) Vlada in industrijski odnosi (Fred . C. Colborne, M. L.A. minister brez listnice, Alberta), Koliko iniciative? Koliko vladne intervencije? (O Lang, Saskatoon) Poljedelstvo in industrijski odnosi (ontarijski minister za poljedelstvo Wm. A. Ste-vvart), ter debata izvedencev pod naslovom "Soudeleženci napredka" (Frank J. Dietz, poljedelstvo; Frank Chafe, delavstvo; W. Little, podjetniki; ga. Mary Batten, zakonodaja). Tretji del obsega sestavke: Naša dolžnost do razvijajočih se dežel (Prevzv. F.P. Car-roll, Calgary), Pravična svetovna družba (P. McSheffery, Winni-peg), Vzgoja in industrijski odnosi (E.C. McGuire, S. J. Toronto), Gradilci ali kalilci miru? (James Gray, O.S.B., Meunster), ter Zaposlitev žen (ga. r. L.E. Lynch, Toronto). Knjigo zaključujejo resolucije ter točke za diskusijo. Obe knjigi, ki prinašata referate in razprave tako državne so- Lnxoi Radio Hi-Fi TV Electronics Co. 624 Bloor St. W., Toronto, LE. 1-3085 Zasf. PHILIPS GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje. Postrežemo vas v domačen jeziku. PHILIPS » PHILIPS -- PHILIPS MAGNETOFONI T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI PHIL SHAVE elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine. jjjfaAfsojLOVEHC/ & Toronto Vesele Božične praznike in srečno novo leto želi 9 Zvedeli smo, da je zdravnica dr. Gloria S. Bratina postala članica College of Physicians and Surgeons of Ontario (Zdravniška zbornica za Ontario) in je odprla svojo pisarno v Tororutu. Novi zdravnici iskreno častita-mo in ji želimo veliko uspehov v njenem poklicu. Poslanstvo MHdove Zale... V času strašnih turških vpadov v naše kraje, ko se je naš rod kalil v neizmernem trpljenju, živelo v zibelki slovenskega dornovja na Koroškem, v Rožni dolini, verno, lepo in zavedno kmečko dekle, Zala po imenu. Bila je v najlepših letih. Poslavljala se je od nasmejanih dekliških steza, se poročila in bila sredi veselega svatovanja ugrabljena in odpeljana na Turško, odkoder se je po dolgih, sedmih -letih temačne ječe zopet vrnila v svojo rojstno vas, Sv. Jakob v Rožu na Koroškem. Različne so njene življenske zgodbe. V novejši dobi so ji slovenski zgodovinarji in kulturni kritiki ugotovili tudi že več ali manj verjetno zgodovinsko osnovo. Zgodba je zelo razgibana in bila vsled tega tudi že uspešno dramatizirana. Poleg mohorjevke je: danes dramatizirana zgodba o Miklovi Zali zajela ves slovenski narod, v domovini in zamejstvu s. tako močjo, da z njo živi, moli, v njej črpa moči in upanje za narodovo bod čnost. S svojimi junaškimi dejanji, vrlinami, zvestobo in neomajno predanostjo svojemu rodu, si je popolnoma osvojila naša srca. Naša je, zato jo imamo radi! V njej je upodobljena ljubezen do slovenske zemlje, ljudi, ki na tej zemlji že tisoč let in čez žive, jezika in vere. In ker nam Slovencem Miklova Zala toliko pomeni, upravičeno pričakujemo, da se bo našel kdo, ki bo vse njeno življensko pot tudi glasbeno izrazil z opero. Gradiva je za tako umetniško ustvarjanje dovolj, moči pa tudi. Vse to neizčrpno in pristno slovensko kulturno bogastvo je človek doživlja pri vseh treh predstavah v Torontu, še več: Miklova Zala nas je povezala z žalostno preteklostjo in hkrati navdala z vedrim upanjem na lepšo bodočnost našega zdaj snovno in duhov no zasužnjenega naroda. Slovensko Gledališče v Torontu, ki je z Miklovo Zalo pričelo novo sezono, zasluži priznanje in pohvalo. Igralci so se potrudili in ustvarili v gledalcih praznično razpoloženje in jim nudili resnični u-metniški užitek. Logični zgradbi in zdravemu oderskemu ustvarjanju je sledilo tudi izvrstno igralsko podajanje; vse v skladu z gledališkimi zahtevami. Luka Dolenje G. Peter Markeš, President of the Slovenian Cultural Associa-tion se rokuje z Hon. Richard Bell ministrom za vseljevanje in državljanstvo na sestanku 17 no-vemhra v. Maiyfair Inn. Chicago • Pevski koncert Mladinskega pevskega zbora. Sezono zimskega kulturnega ustvarjanja je letos pričel Mladinski pevski zbor fare sv. Štefana v soboto 27. oktobra v veliki cerkveni dvorani. Kar navadili smo se jih in bi jih pogrešali, če bi ne bili nastopili. Mladost, odločnost, vztrajnost in pa velika ljubezen do slovenske pesmi je oznaka teh mladih ljudi, deklet in fantov, ki so sami študentje, ki imajo dolžnosti do šole, pa jih ne ustrašijo žrtve, ki so zvezane pevskimi vajami. Koncert je obsegal dva dela. V prvem delu so nam podali : A. Foer.sterjevo "V Hribih se dela dan", dr. G. Ipavčevo: "Pozdrav Gorenjski" ter Shwa-bovo "Ave Maria". V angleščini so zapeli R. Rogcrs: "Youil ne-ver vvalk alone". Dekliški zbor je lepo podal narodno: "Rasti, rasti rožmarin", celotni zbor pa skupno Shvvabovo "Zlata kang-lica". — Posebnost je bila nastop pianista g. Alfreda Fišingerja, ki je mojstrsko zaigral Claude Debussyjevo "Potopljena katedrala" ter Lisztovo "Sanje". — Nastop gdč. Marije Kranjc, nam že dobro poznane solistinje iz prejšnjih prireditev, je ponovno podčrtal njen glasbeni napredek. Zapela je prav občuteno v angleščini odlomek iz Handlovega oratorija "Mesija". "He was despised", od Zorka Prelovca, "Dekliška pesem" ter narodno Gor čez izaro. Žela je veliko priznanje ter prejela zaslužen šopek rož. Novost je bil nastop Marjana Ermana ml. Ni nam neznan. Poznamo ga kot izvrstnega igralca v različnih vlogah, tudi v pevskih nastopih. Tokrat pa je nastopil samostojno. Zapel je odlomek iz Mozartove opere "Čarobna pi-ščal" "O Isis und Osiros" ter "Mrzel veter". Občinstvo ga je nagradilo z burnim aplavzom. Moral je še dodati eho pesem. Marjan ima lep, mehek, cart glas, ki osvaja. Želimo le, da bi še večkrat nastopil in marljivo vežbal. — V drugem delu so nastopili gostje, mladi plesalci Plesne skupine slov. radijskega kluba pod vodstvom ga. Corinne Leskovar. V prvih dveh plesih so po znanih narodnih pesmih zaplesali: "Štirje fantje špilajo" in "Moj očka ima konjička dva". Pri tretjem plesu je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor, ki je pel "Polka je vkazana". Lep, umetniški učinek, ki dela čast voditeljici, fantom in dekletom, ki so sodelovali. — Po odmoru so fantje zapeli Vilharjevo "Mornar", zbor pa narodno v priredbi p. Vendelina "Vsi so prihajali" ter Adamičevo "Zavr ški fantje". Za zaključek je bila pesem "Stvarniku" v priredbi p. Vendelina. Kot solista sta nastopila gdč. Kranjčeva in g. M. Erman ml. Bil je lep umetniški večer, vreden truda pevovodje, zbora in spremljevavca g. Fišingerja. Ko sem odhajal, mi je prišla misel: Kdo bi bil vreden prihodnje slovenske nagrade, ki jo vsako leto podeli Slov. Radijski klub? Kje je večje prizadevanje za Ohranitev slovenske kulture in pesmi? Odgovor je bil na dlani. P. Vendelin Špendov, ki je mojster ustvarjanja tako kot skladatelj in izvrstni pevo vodja. Ce bi njega ne bilo, kje bi bila danes slovenska pesem v Chicagu? Ali bi še obstojal cerkveni pevski zbor in na kaki višini? Ali bi imeli Mladinski pevski zbor, kateremu je duša p. Vendelin? Ali bi prišel v življenje Prakmurski pevski zbor, kjer spet uči in vodi p. Vendelin? In še: Ali bi imeli tako lep zbor naših najmlajših, ki kljub težavam glede jezika zapojo prav lepo še slovensko pesem.... Tisti, ki odlučujejo o tem, razmišljajte! • Novi odbor Slovenske Narodne Zveze sestavljajo: Janko Tajeman predsednik, g. Miro Krek podpredsednik, g. Mirko Geratič tajnik, g. Lojze Grego-rič blagajnik, g. Lojze Arko odbornik za prireditve ter g. Metod Žerdin. V nadzornem odboru sta g. dr. Jože Goršič in g. Stanko Drab. • Plesna prireditev Plesne skupine SRAC v soboto 3. novembra v Tomazinovi dvorani je ikar lepo uspella. Lepa je bila okrasitev dvorane in ves čas je bilo veselo razpoloženje. Le škoda, da mnogi ne cenijo dovolj truda, ki ga vloži ta mladina v svoje nastope, ki smo jih deležni na televiziji, na domačih prireditvah in jim dajo priznanje tudi tujci ter jih vabijo na sodelovanje. TIROLER RESTAVRACIJA 1115 BAY ST., TORONTO (pod Bloorom) AMERICAN EXPRESS CARDS . Honored Obiščite nas v prenovljenem in razširjenem lokalu. NAŠA POSEBNOST: MANJŠE POROKE, BANKETI I.T.D. ZA REZERVACIJO KLIČITE: WA. 3—7021 • Vinska trgatev SNZ v Chicagu dne 17. nov. je uspela nad vse pričakovanje. Ljudi je bilo toliko, da je zmanjkalo miz. Ves čas je vladalo veselo razpoloženje ob zvokih priljubljene godbe R. Possedija. Glavno nagrado — purana ■— za zahvalni dan je dobil Mr. Franc Benze. — Ob tej priliki že sedaj opozarjamo ljubitelje poštene slovenske zabave na predpustno družabno zabavo v Tomazinovi dvorani, ki bo 23. februarja prih. leta. Zadnja predpustna sobota! Cleveland O Koncert Glasbene matice. Za svojo letošnjo jesensko prireditev nam je Glasbena matica pripravila koncert znamenitih o-pernih zborovskih skladb. Koncert se je vršil v nedeljo popoldan 4. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Zbor je naštudiral spored in ga izvajal pod vodstvom svojega dirigenta g. Antona Šublja. Koncert je zelo lepo uspel, tako v pogledu izvajanja, kot udeležbe in zadovoljstva občinstva. 0 Koncert "Ilirije". V nedeljo popoldan, 11. novembra, je cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete "Ilirija" podal koncert svetnih, narodnih in umetnih, pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave. pod vodstvom svojega pevovodje in organista g. Martina Rakarja. Poslušalci, ki so napdlinrli dvorano, so bili hvaležni zboru in pe-vovodji za pester in lepo zapet spored. # Igra "Lilije". V nedeljo popoldan, 18 novembra, so igralci dramatskega društva Lilije zaigrali na odru Slovenskega doma na Holmes Ave. burko "Moč uniforme". Re-žiral je g. Srečo Gasar. To je bila prva odrska predstava v' letošnji sezoni. 9 Slovanski festival Prosveta Baragovega doma je priredila v nedeljo popoldan, 25. novembra, že drugi slovanski festival. Festival se je vršil v šentviški dvorani. Nastopale so sledeče skupine: Slovensko pevsko društvo "Slavček", slovenska folklorna skupina Mladinskega kluba iz Toronta, slovensko folklorno društvo "Kres", Ukrajinski moški zbor "Dnipro", srbska folklorna skupina "Ružmarin", češki mešani zbor "Vojan", češka operna pevka ga. Jarka Jichova, hrvatsko kulturno društvo "Lira" iz Lorai, na, poljska folklorna skupina "Otroci veteranov", poljsko pevsko društvo "Harmonia Chopin" in ruska mladinska folklorna skupina sv. Mihaela. Spored je organiziral g. Rudi Perhinek, ki je tudi spregovoril uvodno besedo. Dvorana je bila polna in poza-mezne točke so le stopnjevale navdušenje gledalcev. # Senator Lausche ponovno izvoljen. Pri zadnjih volitvah, ki bile 6. novembra je bil znani slovenski rojak senator Frank J. Lausche zopet izvoljen za senatorja Zdruiienih držav za državo Ohio za dobo 6. let. Senator Lausche je ob malenkostni volilni agitaciji z lahkoto porazil svojega republikanskega nasprotnika. Dobil je skoraj 700.000 glasov večine. Senator Lausche je bil za časa volitev v bolnišnici, kamor so ga poslali zdravniki kake dva tedna pred volitvami. Njegov nasprotnik je vložil v bolilni boj ogromno denarja in truda. O Imenovanja. Nadškof Edvard F. Hoban je imenoval č.g. Alojzija Ruparja za župnika župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Clevelandski župan Ralph Loc-her je imenoval dosedan jega uda mestnega sveta, zastopnika 32. mestnega volilnega Okrožja, slo venskega rojaka,'Johna A. Fakul-ta za ravnatelja mestnega električnega podjetja. # Zlata poroka. 19. novembra sta ohbajala svo jo zlato poroko dr. Frank J. Kern in njegova soproga Agnes. Dr. Kern je znan slovenski kulturni delavec, ki, po svojem pomenu presega slovenski Cleveland in spada med vidne predstavnike a-meriškega slovenstva. # Smrt ge. Benedikove. 28. novembra je postala smrtna žrtev tragične prometne nesreče gospa Ana Benedik, soproga dr. Valentina Benedika, bivšega predstojnika okrajnega sodišča v Kranju in kasneje uda apelacijskeka sodišča v Ljubljani. Naše globoko sožalje dr. Bencdiku. MILVVAUKEE, Wisc • Smrt blage slovenske matere in žene. Pred kratkim smo v SD poročali u 80 letnici g. R.ofc» Kunovar. Danes pa sporočamo žalostno vest, da mu je dne 6. novembra umrla žena Antonija Kunovar, ki je na večer svojega življenja pred 5. leti prišla skupno z njim k svojim otrokom v Milvvaukee. Pred kratkim je bila operirana in je umrla v bolnici. Kot članica slovenskega društva "Triglav" je bila letos imenovana za častno najstarejšo društveno mater. Bila je med otroci, kakor tudi med vsemi slovenskimi rojaki zelo čislana. Kako tudi ne, saj je je bila tipičen vzgled dobre, verne, zavedne slovenske matere. Res, močna žena, kakršnih potrebuje danes svet. Možu otrokom, kakor tudi drugim sorodnikom naše so šalje. Naj blaga slovenska mati najde večni mir v božjem Srcu! M.G. Župnik Jože Kapus — mrtev Nekoliko čudno naključje! V četrtek, na praznik Vseh svetih mi je prišla misel nanj. Sam ne vem več v kaki zvezi. Prišla je in odšla kot toliko drugih v zvezi z našim gibanjem. V soboto 3. oktobra dobim v roke "Ameriško Domovino". Bežen pogled na prvo stran. Pogled obstane na debelem naslovu: Rev. Jože Kapus, pred imenom pa križ.... Presenetilo me je, kot toliko drugih Slovencev, zlasti prijateljev SD gibanja. Na praznik Vseh svetnikov se je smrtno ponesrečil v bližini njegove fare v Fultonu, Kans. Pokopan je bil v pondeljek 5. nov. dopoldne iz katedrale v Wi-chiti. Kans. Star je bil 59 let ter je bil rojen v Lescah na Gorenjskem. Bil je kaplan v Dolu pri Litiji, nato je prišel v Lesko-vico v Poljanski dolini od koder so ga pregnali Gestapovci. Do konca vojne je bil gost župnika Ferkulja v Hotedrščici od koder je šel v begunstvo v Italijo (Se-negalia), nato je odšel v Rim in od tam v Ameriko. Tukaj je bil za kaplana v Pilsen, Kans, nato za kaplana v E1 Doradu v zavodu sester sv. Jožefa. Postal je nato župnik male fare Caney, odkoder je bil premeščen v Yates Center ter lansko leto v majhno, zapuščeno faro Fulton. Kako revna je ta fara, dokazuje njegovo pismo g. K. Mauserju. Ne- Blagoslovljen Božič in srečno 1963 žele Cuješevi iz Antigonisha deljska kolekta $25.00. Kako je ob tej mizeriji izhajal, ve le Bog in pa on sam. Bil je izredno delaven. Idealist, da malo takih. Tip pravega slovenskega duhovnika, ki išče le duše, gara za druge in ne misli mnogo na sebe. — Osebno ga dolgo nisem poznal. Srečala sva se prvič na pogrebu pok. škofa dr. Rozmana v Lemontu. Dopisovala pa sva si že od leta 1949 dalje. Ko sem po čudnem naključju pred Božičem 1949 v Barbetonu, O., kjer sem pomagal že pokojnemu svetniku Merkunu, postal urednik "Slovenske Pravice", sva se s č.g. Merkunom obrnila na g. Jožeta, ki je bil Merku-nov dober osebni prijatelj. Prosila sva ga, naj pomaga pri mi-meografiranjem mesečniku "Slovenska Pravica". Odzval se je in od takrat narisal matrice za vse številke SP. Ko gledam danes te že orumenele liste v arhivu, mi prihaja v spomin idealni č.g. Kapus. Poleg težav, ki jih je imel in poleg pomanjkanja časa, se ni izgovarjal, ampak poslal točno do določenega datuma skrbno izrisane matrice za mesečnik, ki je prvi v Ameriki in v svobodnem svetu sploh zagovarjal pravice Slovencev do lastne suverene države. — Šest številk je izšlo in vsaka je deloma tudi zrcalo Kapusovega idealizma. Sedma ni več izšla. Hranim pa še matrice za to številko. Takrat sem bil že v Chicagu in je mesto te izšla prva številka "Slovenske Države", katero ja č.g. Jože Kapus vedno podpiral. Ko sem bil še urednik, sem večkrat prejel znatno vsoto s pripombo: "Ostalo naj pa bo za Tiskovni sklad".... Iz revščine je delil revnim, podpiral je idejo v katero je veroval, da je za Slovence pravilna. Ko smo v avgustu leta 1950 izdali "Slovensko Izjavo", je bil č.g. Jože Kapus tudi med številnim slovenskimi duhovniki, ki je dal nanjo svoj podpis. Bil je Slovenec in mož značaj. Ni ga več. Dokončal je tek življenja. Ni smo tega pričakovali. Bog ga je odpoklical nepričakovano v starosti 59 let. Ni več ubogi DP duhovnik, za katerega je najslabša fara komaj dobra. Upamo, da ga je Večni Sodnik, ki se ne ozira od kod je kdo doma, nagradil po svoje, —nebeško. Naj počiva v miru v tuji zemlji in naj prosi za trpeče Slovence v domovini ter za nas, >ki smo v tujini, da nikdar ne bi omrznila ljubezen do tistih vrednot, čigar oznanjevalcc je bil pok. upnik Jože Kapus! M. Geratič Naslov * V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMBROZIČ novega slovenskega odvetnika Barrister, Notary Public 6 714 College St., Toronto, Ont. " n° arJa' Telefon: LE. 1-0715 POZOR! Prenočišče, hrana, ogled nATiiii-Tr .... Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion BLED ' Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 ■ Roirta Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrez/te in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! ALBI0N GLASS C0. LTD. 827 Albion Rd. Rexdale 74 T-2910 SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO LASTNIK: FRANK VLAHOVIC SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO želi SWISS Herbal Remedies * ŠVICARSKA ZDRAVILA IZ ZRAVILN1H ZELIŠČ, MINERALNE VODE, MED, VITAMINI I.T.D. SE PRIPOROČAMO, GOVORIMO SLOVENSKO 554 Oueen St. W. Toronto, Ont. 736 Yonge St. F. REPOVŽ CONSTRUCTION CO. želi VSEM ROJAKOM IN ZNANCEM VESELE .PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1—llth Street, Toronto 14, Ont. Tel: CL. 9-8085 Blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto želi Dr. Gloria S. Bratina zdravnica 15, Bracondale Hill LE. 6-6989 NOVICE • Dr. Rafko Vodeb z odličnim uspehom doktoriral na katoliški univerzi v Lovainu v Belgiji iz zgodovine cerkvene umetnosti. Sedaj je bil imenovan za profesorja cerkvene umetnosti na pa-peški univerzi Propaganda Fide v Rimu. Na tej univerzi so sedaj že trije slovenski profesorji (msgr. Vodopivec, msgr. Jezernik, dr. Vodeb.) Tajnik univerze pa je dr. Franc Šegula. Vesel Božič in srečno Novo leto 1963 želita vsem svojim prijateljem in znancem, Viktor in Pavla Trček Blagoslovljene božine praznike in uspeha polno Novo leto 1963, želi svojim prijateljem in znancem, Dr. F. Porovne, zdravnik Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene božične, praznike in srečno Novo Leto slovenski odvetnik in notar v Toronlu Carl Vipavec 278 BATHURST STREET ROOM 4— TEL. EMpire 4-4004 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi ANTONS MEAT MARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekaieno meso in klobase Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakvvooda TEL. RU. 3—0423 Koroškem Ne da se tajiti, do so dogodki, ki so-se odigravali ravno v istem času na Koroškem, že itak neugodno dispozicijo velesil proti nam še poslabšali. Dne 29. aprila so začele slovenske čete na Koroškem ofenzivo, ki je bila slabo pripravljena. Naše vojaške sile so štele samo 2.500 mož, dočim je štela nemška moč najmanj 8.000 mož. Ofenziva se je popolnoma ponesrečila in čete so se umaknile še isti večer na svoje pozicije, To našo akcijo so Italijani in Nemci izkoriščali v našo škodo. Italijanski Press Bureau jo se slikal kot veliko ofenzivo Jugoslovanov, ki so baje razpolagali s 17.000 vojaki. Italijani so izročili ta communique Amerikan-com, da ga objavijo v amerikanski h listih. Prof. Pupin, ki je obvestil o tem delegacijo, je bil od Pašiča pooblaščen, da v imenu delegacije demantira to vest pri Am-erikancih. Nomci so po vsem avstijskem časopisju širili vznemirjajoče in pretirane vesti o tej naši akciji, ter posebno povdarjali, da so Jugoslovani prvi kršili premirje. Te vesti so vplivale na amerikansko aprovizacijsko komisijo na Dunaju, da je sporočila to amerikanski delegaciji v Parizu ter opozorila, da je njen aprovizacijski promet ob črti Trst-Dunaj vsled tega oviran. Amerikanski ekspert Day je s privatnim pismom 4. majnika obvestil Zolgerja o tem poro čilu ter omenil, da je to napravilo zelo neugoden vtis na amerikansko delegacijo in da to kompromitira v očeh Amerikan-cev stališče Jugoslovanov. Omenil je tudi, da bo delegacija uradno opozorila Vesniča na to zadevo. Minister Žolger je po dobljenih informacijah iz Belgrada poslal Day-u 7. majnika aidc-memoire, v katerem pojasni celo zadevo. Žolger navaja, da so Nemci organizirali alarm-kompanije in posebne oddelke rdeče garde, ki so ropale po slovenskih vaseh ter tirale ljudstvo v obup, tako da se je končno samo začelo braniti proti tem tolpam. Ker so se ti dogodki vršili blizu naših obmejnih straž, so bile straže nehote zapletene v te praske ter so pomagale ljudstvu pri samoobrambi. Ko so naše straže te tolpe zasledovale, so naletele na močnejše regularne nemške čete in so se 'vsled tega še isti dan umaknile na svoje prvotne pozicije. Italijanska propaganda je te dogodke pretiravala in je obžalovanja vredno, da se laškim informacijam tako lahko verjame. Temu aide-memoire je bila priložena tudi brzojavka vojvode Mišiča, ki le dogodke potrjuje. • Ker se je bila med tem časom razvila velika nemška pro-tiofenziva, ki je potisnila Jugoslovane na Karavanke in ker so časopisi o tem netočno poročali, je po nasvetu De Lanuxa sestavil minister Žolger skupaj z dr. Erlichom posebno poročilo in siccr na podlagi informacij dobljenih 9. maja po kurirju Ma-jerju iz Ljubljane. Ta spis (L'ofensive allemande en Carinthie dopuis le 29 avril 1919) obrazloži v prvem delu (Les faits) da so nemške čete v času premirja od januarja do majnika 172 krat kršile premirje. Ko so 29.. aprila naše prednje straže nastopile proti nemškim ropajočim tolpam, ker jih je ljudstvo klicalo na pomoč, a so se isti dan umaknile na svoje stare pozicije, je porabila nemška armada ta incident kot pretvezo, da je začela v noči med 30. aprilom in 1. majem veliko ofenzivo, ki je bila pripravljena in nameravana že marca mese-sa, kakor je razvidno iz priloženega povelja celovške komande. Nemškim vojaškim silam, ki so štele okrog 8.000 mož, se je posrečilo maloštevilne jugoslovanske čete potisniti iz Koroške. V drugem delu (Conduite des ope-rations) se opisujejo nemška grozodejstva v slovenskem delu Koroške med potekom ofenzive. DR LAMBERT EHRLICH PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI KOROŠKO VPRAŠANJE (Nadaljevanje) Nemška ofenziva na poročilo se je razposlalo med 10. in 12. majem vsem meroda-jnirn krogom na konferenci. Kakor smo že omenili, je ravno v teh dneh Conseil des Dix bil napravil oni usodepoln; sklep, po katerem bi ostala naši državi samo Mežiška dolina, celovški bazen pa bi pripadel Avstriji; naknadna arbitražna konzultacija ljudstva bi bila za nas itak brez pomena. Dejansko je na Koroškem nemška ofen živa izvršila to, kar je teoretič no mirovna konferenca skleni hi v Parizu, da so namreč Kara vanke meja. Toda konferenca n niti ustavila, niti naknadno gra jala nemške ofenzive, kakor se je to zgodilo pozneje glede naše ofenzive. 3. DELO NAŠE DELEGACIJE DO DRUGEGA SKLEPA CONSEIL DES OUATRE, 26 MAJA Po sklepu Conseil des Dix od 12 maja, je bila pozicija naše dele gacije veliko težavnejša kot prej Zdaj je namreč veljal njen boj sklopu najvišje instance na kon ferenci in siccr sklepu, ki naj bi pomenil že dokončno solucijo koroškega vprašanja. Ker je bil za 14. maja že na povedan prihod avstijskih delegatov, in je bilo splošno mnenje, da se bodo izročili mirovni pogoji vnekaj dneh, je bilo treba delati naglo. Za slučaj, da bi sklep Conseil des Dix glede koroškega plebiscita res obveljal, je sestavil min. Zolger z dr. Pitamicem in dr. Erlichom 12. maja načrt za mo-d al i te te plebiscita, kakor je to želel De Lanux. Leeper in De Lanux sta nas opozorila, da je popolnoma izključeno, da bi mogla biti jugoslovanska uprava in okupacija v dobi plebiscita na Koroškem, ker je povsod, kjer je plebiscit predviden, uprava poverjena interaliirani komisiji. Vsled tega smo si v tem načrtu skušali zagotoviti vsaj one garancije, ki bi bile potrebne, da bo plebiscit nepristranski. Zahtevala se je torej korenita sprememba dosedanjega sistema, odstranitev nemških uradnikov in nastavitev takih, ki obvladajo oba jezika, sprememba "šolskega sistema in petletni rok. To je bilo več ali manj povzeto po vzorcu "Saar". Da bi se preprečilo, da se oddajo predlogi avstrijski delegaciji v zgoraj opisani obliki, je delegacija napravila izredne ko rake. Dne 12. maja je pismeno prosila za avdijenco pri VVilsonu in Lloyd George-u. Ker do 14. maja ni bilo odgovora,, je urgi-rala svojo prošnjo, a brez uspeha. Zato sta poslala Vesnič VVilsonu in Pašič Lloyd George-u pismo s kratkim aide-memoirom "Peu a peu", ki sta ga sestavila min. Zolger in Ehrlich v noči od II. do 12. maja. Ta aide-memoire slika v kratkih potezah obupen položaj Slovencev, ki jim preti izguba Goriške, Primorske, Koroške in Prekmurja. Protestira proti plebiscitu na Koroškem in zahteva, posebno z ozirom na izgubo beljaškega sektorja, da se kot kompenzacija celovški bazen takoj definitivno priklopi državi SHS. Toda delegacija se je zavedala, da bo zelo težavno doseči revizijo sklepa Conseil des Dix. Spoznala je, da je to nemogoče, aiko nepopustljivo vstraja pri svojih prvotnih zahtevah. Konferenca je očevidno dajala prednost Avstriji. Še 13. maja je oficiozen Temps objavil uvodni članek "Les allies et la nouvelle Autridhe", ki povdarja, da je treba dati Avstriji vse pogoje neodvisnosti, skrbeti za njeno aprovizacijo in za njen kredit, da se ne bo prisiljena združiti z Nemčijo. V takem položaju je naša delegacija sklenila, da je treba staviti nov predlog, ki bi se opiral izključno le na etnografična našela VVilsona in ki bi pomenil kompromis med našo prvotno zahtevo in stališčem entente. Zato so min. Zolger, dr. Rybar in dr. Ehrlich 12. maja formulirali za ta predlog novo črto: Male-stigger Kogel, Drava, Rošek, Vrbsko jezero, Glinica, Glina, Krka, Svinška planina in dalje stara revendikacijska črta do ZAVIJ TVOJE BOŽIČNE POŠILJKE ČIMPREJ!! Načrtno pošlji božična voščila izven mesta prvorazredno. Ker so na listi kot prva, jih sortiramo najprej, pošljemo po zračni pošti in celo popravimo napačne naslove. □ Kupi znamke sedaj. Zahteval one, ki so zavite v zaščitni celofan papir ter stanejo $1.— □ Preglej listo z naslovi. Prideni številke poštnih okrožij in pripiši odpošiljatcljev naslov. □ Poveži posebej krajevno in posebej medkrajevno pošto. Prideni zato namenjene listke. □ Zavij pošiljke dobro. Napiši odpošiljateljev naslov zunaj in znotraj pošiljke. Stehtaj pošljko na poštnem uradu. □ Odpošlji pošto zgodaj. Pomni, 17. december je zadnji dan za krajevno dostavo. štajerske meje. Ozemlje med to črto in Karavankami (cona A) naj bi se nam dailo definitivno brez plebiscita. Treba je bilo izločiti iz naših zahtev Celovec in njegovo nemško okolico, ker je ravno to ozemlje bilo glavni razlog, da je konferenca sklenila plebiscit. Dne 13.. maja je delegacija na predlog Zolgerja in Rybara to revendikacijo sprejela in je sklenila napraviti demaršo pri predsedniku konference Clemenceau-ju v tem smislu, da bi velesile na podlagi novega predloga koroško vprašanje še enkrat venti-lirale. Za formalni razlog, da je revizija potrebna, naj bi služilo dejstvo, da naša delegacija glede severne meje še nikdar ni bila zaslišana. Clemenceau je sprejel našo zahtevo in določil, naj se naši delegati zaslišijo 18. maja. Cas od 13. do 18. maja se je porabil, da se predvsem pridobijo amerikanski eksperti za novi predlog. Kakor je že prej omenjeno, so igrali Amerikanci glavno vlogo v koroškem vprašanju. Saj so vse glavne elemente sklopa Conseil des Dix glede Koroške doprinesli ravno oni: Karavanke, Mežiška dolina, naknadna konzultacija v elevškem bazenu. Amerikanci so na konferenci sploh prevladovali, to pa zalo, ker je bila cela Evropa postala v ekonomskem oziru odvisna od njih. Angleži, Francozi in Japonci pa niso hoteli priti z njimi preveč v nasprotstvo, posebno tam ne, kjer so Amerikanci brez njihove škode lahko uveljavljali VVilsonova načela. Tako se nam jc ponovno zgodilo, da so nam Francozi in Angleži rekli, pridobite Amerikance, potem smo tudi mi za vaše predloge. Min. Zolger je torej razložil naš novi predlog Johnsonu, Lee-perju in De Lanuxu. Zadnja dva sta se izgovarjala na Amerikance. Poseben slučaj je pripomogel, da se je posrečilo pridobili glavnega amerikanskega eksperta Johnsona -za novi kompromisni predlog. Prišlo je jadransko vprašanje vmes. Ko je namreč Wilson uvidel, da se velesilam ne posreči priti do sporazuma med seboj glede jadranskega vprašanja (Italijani, Francozi in Angleži so stali na stališču Londonskega pakta, a VVilson ga je zavrgel) je ubral novo taktiko. Povzročil je, da sta Orlando in Trumbič po posredovanju Houseja imela 16. maja razgovor v svrho direktnega sporazuma v jadranskem vprašanju. Naša delegacija je bila v to privolila pod pogojem, da se reši koroški problem v naš prilog. V tej situaciji so bili Amerikanci bolj dostopni za nas in tako je Smodlaka dne 16. maja pridobil Johnsona za našo kompromisno črto, pa tudi za priklopi tev glavnega dela Prekmurja k naši državi. Dne 18. maja ob 6. uri zvečer so bili naši polnomočni delegati Pašič, Trumbič, Vesnič in Žolger sprejeti pri Clemenceauju. Dogovorjeno je bilo, da bo glavni predmet demarše koroško in prekmursko vprašanje in da se prilično omeni nekoliko tudi vprašanje Banata in srbsko-bol-garske meje. Vloge so bile tako razdeljene, da Pašič razloži uvodoma formalni razlog in pred met demarše in da potem Žolger meritorno razpravlja o koroškem in prekmurskem vprašanju, Vesnič pa o Banatu in srbsko-bolgarski meji. Toda Pašič se ni držal programa. Začel je takoj meritorno razpravljati o srbsko-bolgarski meji ter utemeljeval razne re-vendikacije. Potem je pa začel še o Banatu. A vse to je razlagal v taki obliki in v taki francoščini, da je bilo bolj jecljanje kakor pa jasni ekspoze, tako da ga niti naši delegati niso razumeli. Clemenceau je postal nervozen in ko je začel Pašič govoriti o Banatu je vzkliknil ne-voljno: eneore ca. Izjavil je, da je Conseil des Dix že napravil formalni sklep ia da se je treba omejiti na najvažnejša vprašanja. Izgledalo je, da bo avdijenca končana s popolnim polomom. Trumbič, Žolger in Vesnič so potem še s svojimi ekspozeji rešili, kar se je dalo rešiti. Ko so delegati formulirali zahtevo, da bi jih teritorijalna komisija še enkrat zaslišala glede severne meje, je Clemenceau izrazil pomisleke, da bi zahtevana sprememba bila še mogoča. Predlog delegatov je namreč vključeval radikalno spremembo načelnega stališča velesil, po katerem bi Koroška za Jugoslavijo razen Mežiške doline sploh ne prišla v poštev, česar pa naši delegati tedaj niso vedeli. Toda Clemenceau je v toliko ustregel, da je delegatom naročil, naj stopijo v stik s Tardieujem ter naj ga pošljejo k njemu. Medtem, ko delegacija isti večer ni mogla dobiti stika s Tardieujem, ga je Clemenceau sam pozval k sebi ter z njim določil, da bo teritorijalna komisija zaslišala naše delegate 20. maja. O tem je Tardieu obvestil Trumbiča 19. maja. Isti dan je delegacija na svoji seji določila program za ust-meni ekspoze pred teritorijalno komisijo. Vloge so se tako porazdelile, da poda Trumbič uvodoma kratek splošen ekspoze, da nadalje Žolger utemelji naše nove zahteve glede Koroške, štajerske in Prekmurja, Cvijič glede Baranje, Bačke in Banata, Vesnič pa glede bolgarske meje. Popoldne in v naslednji noči je Zolger z eksperti (Kovačič, Slavič, Mačkovšek, Ehrlich) priredil potrebno snov. Narisali so se zemljevidi, sestavili so se statistični pregledi in ugotovila se je v glavnih vidikih tudi argumentacija. Dne 20. maja sta Trumbič in Žolger utemeljevala pred teritorijalno komisijo našo restrin-girano revendikacijo: definitivno priklopitev cone A k naši državi. Njihova izvajanja so temeljila na sledečih razlogih: Izguba zahodne Koroške znaša glede prebivalstva 22.000 Slovencev. V coni A bi ostalo po avstrijski statistiki 24.000 Nemcev; torej bi kompenzacija bila dana v deželi. Plebiscit moramo odklanjati, ker bi vsled plebiscita , država ravno na eksponirani NAJVEČJA SLOVENSKA KULTURNA PRIREDITEV V OSRČJU AMERIKE Slovenski dan v Ghicagu, ki je bil 14. oktobra, bo udeležencem dolgo ostal v nepozabnem spominu. Že pred napovedano uro so se začeli zbirali v veliki dvorani rojaki od blizu in daleč. Točno ob 3 uri je četa ameriške j legije v polni opremi izobesila ameriško in slovensko zastavo in )o odpetju obeh himen, je preds. Dr. Ludvik Leskovar pozdravil udeležence ter se spom-,iil važnih slov. zgodovinskih jbletnic, katerim je bil dan posvečen. Zahvali se je tudi zastopniku governerja in župana, ki ;ta uradno proglasila ta dan za Slov. dan države in mesta. Točka za točko obširnega pro-jrama se je naglo vrstila brez vsakega presledka in navdušenje jbčinslva se je stopnjevalo ob zvajanju tako lepih točk. Nastopilo je 163 oseb, bodisi v zborih, plesalnih skupinah in solističnih :očkah. Poleg domačih zborov Mladinskega Zbora Sv. Štefana pod vodstvom p. Vendelina in Prešernovega moškega zbora, je posloval polski zbor Padarewski ,n poleg slov. radijske plesalne skupine so gostovali moravanski in srbski ljudski plesalci, ki so predvajali tudi en bolgarski in jden macedonski ples. Med solo baletnimi točkami sta žele odobravanje gdč. Margie Prah in \nita Vipotnik, a med pevskimi solistkami so se odlikovale gdč. Marija Kranj c, ki dovršeno za- DERMASTJA Meat Market zeli VSEM ODJELMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Imamo vedno sveže meso, prvovrstne kranjske klobase, doma prekajeno meso, kislo zelje in repo, pristno bučno olje itd. SE PRIPOROČAMO 194 AUGUST AVE., Toronto 2-B, Ont. EM. 8-0490 meji ne prišla do miru in ker bi plebiscit na Koroškem ne po-menjal svobodne odločbe, kar je pa ravno bistvo plebiscita. Cona A pripada iz etnografskega' stališča po vseh statistikah državi SHS. Ko je Žolger govoril o Vrbskem jezeru kot delu naše meje, ga je Tardieu prekinil, češ, da komisija ni legitimirana dopuščati diskusije o ozemlju ki leži zapadno od črte Celovec-Ljubljana. Dr. Zolger je potem še razvil štajersko in prekmursko vprašaj ne, Cvijič in Vesnič pa ostala vprašanja. Dne 24. maja je Pašič sporočil delegaciji, da se nam je sicer glede Prekmurja in Baranje ustreglo, da pa glede Koroške naše stališče v teritorijalni komisiji ni prodrlo. Položaj je bil namreč sledeči: Francozi so bili za nas, Italijani pa so napravili junetim med koroškim in jadranskim vprašanjem ter odklanjali spremembo prejšnjega sklepa z ozirom na to, da je Trumbič dne 16. maja odklonil predlog Orlan-da glede jadranskega vprašanja (primerjaj razpravo o jadranskem vprašanju). Temps z dne 22. maja pravi, da Italijani ne privolijo v spremembo, dokler ni meja med Italijo in Jugoslavijo določena. Med amerikanski-mi dksperti pa se je pojavila di-vergenca. Johnson je bil za naš predlog, Seymour in Day pa sta mu nasprotovala. Amerikanski eksperti so vsled tega apelirali na VVilsona, ki se je, še vedno pod vtisom Milesove komisije, odločil proti nam. Tako je Conseil des Oualre dne 26. maja potrdil sklep Conceil des Dix od 12. maja, katerega vsebino smo že prej navedli. Glede Francozov jc treba omenili, da so sicer simpatizirali z nami, a na splošno je bil sistem njihovih idej ta, da jc treba lavorizirati Avstrijo. Oficiozni Temps z dne 24. maja se je v uvodnem članku "Utilisons 1'-Autriche" vnovič zelo toplo zavzel za Avstrijo, češ, Avstriji je treba dati bodočnost, da ne bo navezana na Nemčijo ter da se bodo po vzgledu Avstrije celo posamezne nemške države (Bavarska, Saksonska) odvrnile od Prusije. Samo na ta način bi se podrla Nemčija Bismarka. Italija in Francija naj bi pa sklenile medsebojno pogodbo v svrho preprečitve aneksije Avstrije po Nemčiji, kakor so Francija, Anglija in Amerika sklenile podobno pogodbo v varstvo Francije. Ta sistem idej so Avstrijci spretno izrabili ter koketirali z Berlinom, da bi izsilil kolikor mogoče ugodne mirovne pogoje od entente. Dunajska Reiohpost je 24. maja prinesla vest, da je državni tajnik za zunanje zadeve, Bauer, poslal tehnično komisijo v Berlin, da diskutira vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo. Francoski listi so imenovali to "double jeu". (Nadalje prihodnjič) pela "Nezakonska mati" ter gdč. Janet Nolting, ki je občuteno podala arijo iz opere La Boheme ter narodno "Tam na vrtni gredi". Gdč. Nolting jc nastopila v slov. noši kar jo je še toliko bolj prikupilo občinstvu ona je dovršena umetnica, kater, napovedujejo še veliko glasbene karijero. Višek sporeda je bil nastop gdč. Glorije Lind, članice nev jorške metropolitanske opere, k je na mah osvojila poslušalce. V popolni tišini nabite dvorane je poleg operne skladbe, zapele "Ko lani sem tam mimo šel" ir. "Pred mojo kajžo". Njen glas ji napolnil zadnji kotiček obeh dvo ran in ljudje so jo hoteli še in še poslušati. Slov. pesem je poklonila svoji mami, ki je donu iz Notransjke (njeno dekliške ime je bilo Markun) in ki jt bila tudi navzoča. Gdč. Lind je izjavila, da je ponosna na svoje slov. poreklo. Čeprav n nikoli živela v slov. okolju, jt vendar njena izgovorjava slo venščine bila perfektna. (Ome nila nam je, da bo to zimo go stovala v ljubljanski operi). Druga zvezdnica, ki je bil; predstavljena, je bila Barbara Meister, ki poie vlogo "Marije' v opereti Sound of Music. Tud; ona je obujala spomine na svoja mlada leta, ko je v Pueblu pomagala svojemu staremu očetu delati slov. klobase ter je svojo pevsko karijero začela prav na slov. prireditvah v Colorado. Novi prekmurski zbor je predstavil prizor iz Prekmurskega "gostovanja" in za zaključek so najboljši čikaški pevci in pevke izvajali slov. pesmi, katere so bile največkrat igrane na slov. radio uri zadnjih 12 let. V tej "glasbi po želji" so nastopali tudi John Osterman, Viola Slru-pek, Marija Kranjc, Angie Hode, Alice Birsa, Milena Soukal, Co-rinnc Leskovar, Marian Erman, sveloštelanski mlaelinski zbor, kvartet in dve godbL Na klavirju je spremljal pevske točke naš priznani mojster, prof. Alfred Fišinger. Eno pevko je spremljal mladi Richard Gril. Šaljivo točko je predvajala odlična igralka ga. Ivanka Gerzel. Med sporedom so bili predstavljeni predstavniki raznih naselbin, predvsem iz Jolieta in VVaukegena, navzoča gl. odbornika KSKJ, g. Joseph Zore in g. Paul Govekar ter zastopniki ostalih bratskih in samostojnih organizacij. V imenu zadržanega governerja in župana je pozdravil ald. V. Marzullo, ki je čestital slov. uri k 12 letnici in povdaril zasluge Slovencev pri napredku države in mesta. Univ. prof. John Zvetina je govoril o pomenu zgodovinskih slov. obletnic. Ga. Gizella Hozian je čestitala voditelju slov. ure in Slovenskega dneva k doseženim uspehom. Predstavljene so bile tudi osebnosti radia in televizije. Prizori Festivala so bili predvajani naslednji dan na postaji WGN TV. Več univerz, ki imajo v svojem učnem programu študij narodnostne kulture, je poslalo svoja zastopstva. Vse je nestrpno pričakovalo kdo bo prejemnik Slov. odlikovanja to leto. Dr. Leskovar je razglasil, da je bil soglasno izvoljen JOHN JERICH, bivši urednik slov. publikacij in vstrajni slov. publicist kot letošnji slovenski odlikovanec. G. Jerich se je vidno ganjen zahvalil za priznanje in bodril rojake k na-daljnemu delu, "saj je današnja prireditev dokaz, da ima ame- riška Slovenija še veliko bodočnost". Soglasno mnenje vseh je bilo, da si je g. Jerich s svojim plodonosnim delom in izrednimi zaslugami za ameriške Slovence, gotova zaslužil to javno priznanje. Festival slov. dneva je brez dvoma bila največja slov. kulturna manifestacija v osrednji Ameriki. Popoldanske in večerne proslave se je udeležilo nad isoč petsto oseb. Največje zadoščenje in priznanje prirediteljem so izjave mnogih starih pionirjev, ki so izjavljali: "50 let sem :e v Ameriki, toda tako veličastne slovenske prireditve še nisem doživel...." Mohorjeve knjige za leto 1963 Mohorjeva družba v Celovcu spet pripravlja bogat knjižni dar za svoje ude in prijatelje. Redna zbirka, ki stane samo dva dolarja in pol, obsega sledeče knjige: 1. Zanimiv koledar 160 strani pisanega branja. 2. Večerniško povest Lojzeta Ilije, Gospod Šimen, II. del. Že prvi del je užgal, toda višek in zaključek te domače zgodbe boste uživali v letošnjem drugem delu. 3. Fran Erjavec, Koroški Slovenci, 8. zvezek. To je resno znanstveno delo o naših koroških bratih, ki bi moralo zanimati slehernega Slovenca. 4. Dries van Coillie, Strahato kitajskih ječ, napeto pisana knjiga okrog 250 strani. Ne ena knjiga, kot bi človek pričakoval, ampak vse štiri knjige stanejo samo $2.50. Naročite jih pri svojem krajevnem poverjeniku, dušnopastirskem uradu, slovenskih pisarnah, pri Ligi Fami-lia, EURAM, ali naravnost iz Celovca na naslovu: Mohorjeva družba v Celovcu Viktringer Ring 26, Klagen/urt, Austria. Naročite lahko tudi naslednje dodatne knjige: Družinska pratika ($.30); Ric-ciotti, Jezusovo življenje v Vode-bovem prevodu (okrog $6, bo kmalu na trgu); Zgodbe sv. pisma ($1.20); Na skupno pot — za ženine in neveste (0.30); Rimski misal (ražličnih kakovosti, $5 do $8). V cenikih Mohorjeve družbe boste našli še dolgo vrsto naslovov lepih knjig po zelo zmernih cenah. Letos, v Slomškovem letu, še prav posebno pokažite svojo naklonjenost do Mohorjeve z na-ročbo njenih knjig in z darom za družbo, za njene slovenske dijake v Celovcu in za akademski dom "Korotan" na Dunaju! eg PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO "S.D." SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.