POL LETA NAŠEGA SINDIKALNEGA DELA
Pred (koncem letošnjega prvega polletja je naša sindikalna podružnica sklicala plenum, da je na njem upravni odbor podal obračun o svojem delovanju doslej in da bi slišal mnenje sindikalnih aktivistov o opravljenih in neposrednih nalogah.
Plenum je nedvomno skoraj prav tako pomemben kakor občni zbor, čeprav na njem ni volitev. (Nudi nam odgovor, kako živi sindikalna podružnica, kako njeni organi izpolnjujejo svoje naloge, kakšne uspehe* je dosegla ali zakaj je njeno delo pomanjkljivo. Brez stalnega pregleda nad delom sindikalnih organov ni mogoče pričakovati da bo podružnica delavna; nujno potrebno je, da vse članstvo spremlja stalno njeno delo — kakor ibi moralo tudi nenehno sodelovati — da ga ocenjuje, ugotavlja, ali sindikalni organi izpolnjujejo vse prevzete naloge pa tudi sklepe. Ena naših velikih posebnih nalog letos je, da si obdržimo zvezno zastavo. To pa terja vzorno sindikalno delo na vseh področjih. Kako smo ga izpolnjevali v prvem polletju? Ali smo dovolj zavedno izpolnjevali vse naloge ? Ali smo skušali odpraviti pomanjkljivosti, ki smo jih ugotavljali v prejšnjih razdobjih?
Iz poročila tajnika tov. E. Goslarja in iz razprave, ki se je razvila po poročilu, razberemo dovolj značilnosti, ki nudijo odgovor o naši sindikalni dejavnosti v prvem polletju.
V okviru mednarodnega političnega položaja
Tovariš tajnik je kratko orisal mednarodni položaj preteklega polletja in poudaril, da naše državno in politično vodstvo uspešno kljubuje pritisku infonn-birojevskih držav in pobija z dokazi našega ljudstva samega vsa obrekovanja. V minulem polletju so> prizadeli; naši državi tudi veliko krivico, ker so izključili iz Svetovne sindikalne federacije predsednika CO Zveze sindikatov Jugoslavije Dura Salaja. Zastopnika našega delavstva so na vsedržavni konferenci v Beogradu ostro obsodili sklep informbirojevcev. Sklenili so, da izstopijo iz Svetovne sindikate federacije za toliko1 časa, dokler ne bo tov, Salaju popravljena krivica.
Zakaj bomo vpisali ljudsko posojilo
iNa plenumu smo tudi razpisu drugega ljudskega posojila posvetili primemo pozornost. Pokazalo se je, da se naši sindikalni aktivisti zavedajo velikega pomena posojila za zgraditev socializma in da mora naša podružnica z vpisom dokazati zavednost svojega članstva. Če hočemo biti med prvimi kolektivi, nedvomno ne bomo zaostajali tudi v tem Pogledu. Med razpravo' se je pokazalo, da mora biti naša častna dolžnost doseči Pri vpisu približno enako vsoto kakor Prvič. S tem bomo manifestirali voljo, da hočemo čimprej zgraditi socializem in da nas ne more prav nič ustaviti v delovnem poletu.
i
Norme presegajo povprečno za 104%
Iz poročila je razvidno, da je upravni odbor imel v prvem polletju 17 rednih ®ej, med njimi; tri seje z igrupnimi poverjeniki. To je nedvomno tudi dokaz delavnosti odbora, čeprav seje nikakor niso glavna vsebina sindikalnega dela.
Precej dela so- opravile tudi komisije. Čeprav je komisija za plače in tekmovanje imela le dve seji, je vendar s svojim
delom dosegla lepe uspehe, ki se vsekakor kažejo tudi v izpolnjevanju proizvodnega plana. Naš delovni kolektiv je že 29. maja izpolnil polletni plan. Norme presegajo povprečno za 104%. Povprečno so opravili 28 %ur po normah. Po normah dela 60% delavcev. Februarja so uvedli v knjigotisku in strojni stavnici tehnične norme. Normirana so vsa dela, ki jih je mogoče normirati. Odstotek dela po normah ni večji zaradi tega, ker zavzemajo' kvalitetna dela večino proizvodnje. Brigadni način zajema približno 10% dela v podjetju .
V pred votivnem tekmovanju februarja in marca je bil naš kolektiv prvi v grafični stroki v Sloveniji. — Letos je bilo 313 udarnikov. Strojni stavec Fr. Poženel je bil že enajstič razglašen za udarnika, strojni stavec Ivančič Lado pa devetič.
Ali bomo izpolnili program kulhirnoprosvetne komisije?
Kultumoprosvetna komisija si je za letos začrtala zelo obširen program. Prva polovica leta je pokazala, da programa najbrž ne bo mogoče v celoti izpolniti. Vzroki so objektivni, nekaiji pa je tudi.subjektivnih. Program obsega študij [politično izobraževalno delo), kulturno' propagandne in družabne prireditve ter delo na področju tiska. Program določa, naj bli priredili po grupah vse leto dvanajst predavanj. V prvi polovici leta so bila štiri predavanja, ki so zajela vse grupe, razen dveh ali treh. Razen tega sta bili še dve predavanji Oi novem zakonu o socialnem zavarovanju in o Ljudski skupščini. Nadalje jie podružnica priredila dve predavanji za člane prehodnega doma za onemogle, nad katerim imamo patronat.
Program določa tudi ustanovitev dveh marksističnih krožkov, česar pa še nismo uresničili. Priredili smo tečaj angleščine, ki je trajal do začetka junija in se bo nadaljeval jeseni. Po programu bi morali prirediti pet 'izletov. Doslej še ni bilo nobenega.
Zakaj še nismo ustanovili agitkolektiva?
Tudi kulturno propagandne in družabne prireditve kažejo, da delo naše podružnice ni dovolj zadovoljivo. Kakor nismo ustanovili dveh marksističnih krožkov, tako še vedno nimamo agitko-lektiva, kljub vsem poskusom. Med našim članstvom nismo mogli najti tovarišev in tovarišic, ki bi prevzeli naloge agitkolektiva.
Čeprav »črno na belem« redno izbija, ne moremo hiti popolnoma zadovoljni; želeti je treba, da bi se čim bolj izpo-popolnilo, talko da bi sodelovalo čim več tovarišev in tovarišic in bi bil list zanimivejši ter pestrejši.
Zelo dober je naš sindikalni orkester. V kratkem času se je uveljavil. Na naših prireditvah nastopa z velikim uspehom. Šteje osem članov. Z madaljnimi instrumenti se bo povečal in izpopolnil.
Naš največji uspeh na področju kul-t urnop rosve tne komisije v letošnjem prvem polletju je nedvomno, da smo dobili zelo dobro dramatsko skupino, ki je v naši sindikalni dvorani dvakrat uspešno nastopila. Njena uspešna nastopa še bolj nalagata naši sindikalni podružnici, da skupini posveti vso pozornost ter jo moralno in gmotno podpre, tako da se bo nemoteno razvijala.
Pevskega zbora kljub vsem prizadevanjem še vedno nimamo.
Z »vedrimi«, družabnimi večeri in družabnimi izleti v prvi polovici leta nismo imeti sreče. Skušali jih bomo prirediti jeseni ali pozimi.
Izpopolnitev knjižnice smo morali zaradi splošne reorganizacije sindikalnih knjižnic opustiti. — Za Prešernovo knjižnico bi po programu morali pridobiti
203 naročnikov, pritegnili pa smo jih le 121 V a devet naročnikov bo podružnica plačala knjige.
Kaj je dosegla komisija za delovno zaščito
Komisija za delovno zaščito je imela v prvi polovici' leta precej skrbi z razdeljevanjem delovnih oblek. Zaradi objektivnih težav delavstvo še vedno ni zadostno preskrbljeno z delovnimi oblekami. Razmere pa se izboljšujejo in bo v doglednem času mogoče ugoditi vsem. Uprava je za čiščenje delovnih oblek priskrbela brzoparilnik in bo obleke čistila v lastni režiji (na ekonomiji). Nekiaijt halj so priskrbeti tudi za delavke, ki so zaposlene pri bronsiranju.
V -6'tereotiplji so uvedli zaščitno napravo pri tračni žagi. V strojni stavnici so okna dobila zastore, da sonce več ne ovira delavcev pri delu. — V bakrojed-kalnici bo treba naidomestiti ogrevalec za vodo. Prav takoi potrebuje drug ogrevalec mehanična delavnica.
Ker se je zdravje nekaterih tovarišev in tovarišic poslabšalo, bodo morali na ponoven zdravniški pregled.
Zaradi bolezni smo izgubili 16.315 ur
Komisija za socialno skrbstvo in dopuste je imela dve seji.
Za dom onemoglih so v podružnici nabrali 4.800 din (do maja).
Zaradi bolezenskih izostankov smo samo v prvih petih mesecih letos izgubili 16.3)13 ur. Pripetile so se tri nesreče.
Sklad za pomoč članstvu je znašal 32.201 din. Iz tega sklada so .izplačali sedmim članom, bolnim ali pomoči potrebnim 14.0C0 diin.
-Zia dopuste v našem počitniškem domu v Lo-vranu se je priglasilo 165 članov s svojci vred. Sklad za dopuste znaša 12,181 din. V prvi polovici leta so- izdali 9 napotnic v sindikalne počitniške domove, Na stroške podružnice je odšlo ali pojde na počitnice 31 tovarišev oz. tovarišic. V ta namen je podružnica določila 16.990 din. Doslej so- izkoristili letni dopust: 46 delavcev, 5 nameščencev in 4 vajenci. Objav za znižano voznino so izdali 64.
Uspehi komisije za racionalizacije in izume
Komisija za racionalizacije in izume je imela v preteklem polletju več posvetov. Na' njih so sprejeli nekaj predlogov za izboljšanje delovnega postopka. Komisija si je tudi sestavila perspektivni načrt kot vodilo za svoje letošnje delo. Načrt upošteva, da nekateri oddelki niso tehnično zadostno opremljeni ali pa da zaradi razvoja delovnega postopka primanjkuje nekaterih naprav. ,Sestavili so seznam, kaj potrebujejo. Nekatere stvari so si že priskrbeli;.
V	stereotipiji so popravili lijak za vlivanje; svinčenih polic. Prav tako bolje uporabljajo napravo za vlivanje svinčenih črt in štegov; proizvodnja se je pri tem povečala za 300%.
Obnovili so galvano plastiko, za kar gre priznanje tov. Štruklju.
V	knjigoveznici je tov. Dir-jec s pomočjo' oddelkovodje Vrhovnika sestavil aparat za lepljenje platnic. Tov. Ažnoh pa je komisiji predložil nakladalno desko, ki omogoča nakladanje papirja izven stroja.
Za racionalizaitorja je bil razglašen tov. M. Možina, in sicer za sestavo kopirnega kleja.
Živahno delo komisije za lizkulluro
Fizkulturn-a komisija živahno deluje. V preteklem polletju je priredila štiri izlete v Kranjsko goro. Povprečna udeležba na izletu je znašala 25 članov.
Člani fizkultumega aktiva so se udeležili vsedržavnega smučarskega prvenstva gnafi-čarjev v Kranjski gori. V skupni oceni so bili najboljši in so si priborili prehodni pokali centralne uprave Sindikata delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije.
Deluje tudi kegljaški krožek, ki je doslej imel 25 rednih treningov. Udeležil se je 14 prijateljskih tekmovanj. V načrtu so imeli zgraditev kegljišča. Zaradi neprimernega terena pa so morali načrt opustiti.
Krožek, ki goji namizni tenis, je imel 18 rednih treningov. Prvo in drugo moštvo je sodelovalo na sindikalnem prvenstvu v namiznem tenisu.
Ves fizkultumi aktiv se je udeležil pomladanskega cirossa. Nastopilo je 34 članov in članic, ki so si priborili prva mesta.
Nogometni krožek je priredil -dve prijateljski nogometni tekmi, in sicer med uredništvom »Ljudske pravice« in člani iz produkcije.
Šahovski krožek je priredil šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 35 članov sn in članic. Zmagovalci so prejeli knjižne nagrade.
Za odbojko imajo redne treninge.
Komisija za preskrbo je razdelila za 95.551 din blaga
Komisija za preskrbo in stanovanja je v polletju priskrbela in razdelila med članstvo 350 litrov vina (v vrednosti 23.940 dan), 50 plaščev in zračnic za kolesa (15.560 din), 63 kuhalnikov (11.050), 113 električnih vrvic (6868 din), 50 žarnic (4020 din), 250 kg sira (7358 din), 700 kg fiižfoila, 1(15.358 din), 360 m blaga (11.244 din) itd. Skupna vrednost razdeljenega blaga znaša 93.331 din.
Komisija je ugotovila, koliko drv potrebuje članstvo. Po daljšem prizadevanju so nam odkazali sečišče na področju libijske gozdne uprave.
Komisija je tudi sestavila več prošenj in priporočil zalradi stanovanj članov, vendar uspeha ni bilo.
Težišče sindikalnega dela
je vedno na grupah. Dobre grupe z delavnimi in sposobnimi grupnimi poverjeniki so porolk za uspešno delo- vsega sindikata.
Naša podružnica ima dobre poverjenike, p,a tudi nekaj takšnih, da zaradi njiih trpi delo. Napake se kažejo prav tam, kjer g-rupni poverjeniki niso v stalnem stiku s članstvom.
Grupni poverjeniki1 bi se morali stalno zavedati, kako pomembne naloge so prevzeli z izvolitvijo, in da je od delavnosti grupe odvisna delavnost vsega sindikata.
Kako je z našim delavskim svetom
Delavski’ svet našega kolektiva je bil izvoljen 26. januarja. Nekaj dni po izvolitvi delavskega sveta je bil izvoljen za predsednika tov. Beranek, za tajnika pa tov. Vilhar.
Tudi pri nas se je pokazalo, da imajo delavski sveti' v naši socialistični domovini velikanski pomen. Na splošno pa je ■bil delavski svet pri nas šele v začetnem razvoju in se njegova dejavnost še ni močneje pokazala. Dolžnost vsegia našega kolektiva bi bila čim tesneje sodelovati1 z delavskim svetom — sproti, redno opozarjati na vse, kar koli ovira izpolnjevanje neposrednih nalog. Čim bolj se bomo zanašali predvsem na svoje sile ter si prizadevali sami sproti odpravljati napake v proizvodnji, tem večji bodo uspehi. Člani delavskega sveta naj bodo povsod na delovnih mestih budni, da bodo vse videli' in slišali ter ob pravem času odkrivali napake. Na seje delavskega sveta bi naj prihajali z natančnimi ugotovitvami, kaj so opazili v proizvodnji.
Tudi »Ljudska tehnika« je zaživela
Po mrtvilu, ki je trajalo letošnje prve mesece, je zaživela tudi »Ljudska tehnika«, da je 24. maja prišlo do občnega zbora. Izvolili so nov odbor, ki je sklenil, da je treba junija ustanoviti foto-krožek, ki naj bi -prirejal izlete v ljubljansko okolico, da bi se člani vadili v fotografiranju. Kolikor j,e potrebno, pa naj krožek usmeri svoje delo v proizvodnjo.
Julija namerava naša organizacija Ljudske tehnike ustanoviti kemijski krožek. Člani se bodo v ta namen povezali s 'kemično tovarno. Na občnem zboru so tudi sklenili, da se bodo člani Ljudske tehnike povezali z vsemi klubi v grafični industriji, talko da bodo med seboj izmenjavali izkušnje. Do 29. novembra bodo priredili razstavo izdelkov foto-krožka.
Led je torej prebit. O uspehih Ljudske tehnike bomo nedvomno imeli priliko poročati p'ozneje. Izvoljeni tovariši so porok, da bo delovanje uspešno in da se bo razvijalo v prizadevanju po usposabljanju dobrih strokovnih delavcev, ki b.odo izšli iz klubov.
Še vedno vprašanje mladine
Že pri pregledu trimesečnega dela sindikalne podružnice je bilo na-glašeno, da naša mladina ni tako delavna piri sindikalnem delu, kakor bi smeli od nje pričakovati, zlasti na njeno številnost v našem kolektivu. Obljubili’ smo, da bomo temu vprašanju posvetili več pozornosti. Priznati j,e treba, da tega nismo storili. Kriv-diaj pa ne leži samo- na nas, marveč tudi na mladini, ki doslej ni niti skušala navezati z nami tesnejših stikov. V zadnjem času pa je celo tako' popustila, da se njen zastopnik ne udeležuje več sej upravnega odbora.
Zakaj smo popustili pri prostovoljnem delu?
Delovni kolektiv naše podružnice se je zavezal, da bo letos na raznih gradbiščih opravil 10.162 prostovoljnih delovnih ur. Kako smo izpolnjevali obveznost? -Pregled za prvo- polletje nudi kaj žalostno sliko. Opravili smo komaj 2135 ur, kar ni niti četrtina celotne obveznosti.
Tako- n. pr .vidimo, da se je strojnica knjigotiska zavezala opraviti 1110 ur, opravila pa jri.li je le 44; pisarne So se zavezale opraviti 1570, doslej pa so delale komaj 139 ur; obveznost uprave »Ljudske pravice« znaša- 845 ur, opravili pa so 35 ur; uredništvo »Ljudske pravice« se je zavezalo za 1260, opravili pa so 284 ur.
Zakaj letos ni takšnega poleta pri prostovoljnem delu kakor prejšnja leta? Vreme nas ni oviralo-. Priznati pa ije treba, da so objektivne težave resnična ovira. Ko se bo preskrba izboljšala, bomo nedvomno nadomestili, kar smo, zamuditi doslej.
Preskrba z drvmi — zelo resno vprašanje
Preskrba z drvmi našega članstva \e zelo resno- ■vprašanje. Upravni odbor j® od vsega začetka med drugimi vprašanj1 skoraj na vseh sejah pretresal tudi 1° vprašanje. Letos imamo slabše sečišče, zato so težave tem večje. Nasekati p® moramo okrog tisoč -kubičnih metrov drv' Članstvo je doslej kazalo mnogo pie malo zanimanja za sečnjo. V brigado ‘;® jih ni priglasilo dovolj. Naloga p® nujna, zato je bilo treba resneje poprl jeti. V tem tednu smo, ustanovili brigado, ki' bo štela nekaj več člane kakor dosedanja. Upati smerno, da sečnjia bolje napredovala. Težave so b1 predvsem s prehrano in nastanitvijo cl nov brigade,.	. z
Na ožjem sestanku vodstva podjetja zastopniki sindikalne podružnice 17. junija so sklenili: -Sestaviti ie *re aj stalno brigado iz osmih člain-ov, ki 11 odidejo takoj na sečišče; postavit! treba primerno barako, ki bo imela P . štor -najmanj za 12 ljudi; denarnih sr štev za popolno preskrbo brigade na
biti dovolj; člani brigade b-odo plačani po delovnem učinku, to se pravil 150 din Za kubični meter; v primeru višje sile pa bodo plačani po navadni umi mezdi kakor v proizvodnji; stalni člani brigade oddajo pri nastopu dela v brigadi živilske nakaznice, zato pa se jim hrana ne zaračunava; kdor pa ne odda nakaznice, plača za hrano po 70 din na dan; stalni čliami brigade prejmejo ob prihodu na se-čišče delovne čevlje, ki, jih moirajoi po končanem delu v brigadi vrniti1. V vrstnem redu pri razdeljevanju drv bodo upoštevali predvsem upravičence, ki bodo največ prispevali pri sečnji; tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ali drugih ovir ne bi mogli prispevati svojega deleža pri sečnji, morejo z nadurnim delom v proizvodnji prispevati tako, da prepustijo' polovico zaslužka pri nadurnem delu v korist preskrbe brigade; vse uprave (tiskarne, »Ljudske pravice«, »Kmečkega glasia« in Cankarjeve založbe) in uredništvo dajo glede na potrebe po drv ah svojega članstva dovolj delovnih moči in finančnih sredstev.
Menza in okrepčevalnica
Hrana v menzi se je zadnje čase precej izboljšala, zlasti zdaj, ko se je število abonentov močno skrčilo in ko se kažejo prvi sadovi ekonomije. Ko bomo pospravili letošnjo letino nia ekonomiji in zredili prašiče, pa smemo računati: še z izdatnejšim izboljšanjem. To bo pa nedvomno tudi vplivalo, da se bo članstvo' bolje udeleževalo prostovoljnega dela na ekonomiji.
Še vedno je nerešeno vprašanje okrepčevalnice. Vleče se že več mesecev. Nikakor se nam ne posreči uresničiti te zamisli. Vodstvo podjetja se izgovarja z raznimi težavami. Zdaj smo mu predlagali, naj bi uvedlo v režiji menze nadrobno prodajo sadja med odmori.
Malo kritičnega pregleda
Če hi hoteli' analizirati poročila komisij. v podrobnostih, bi se morali pri Poročilu komisije za plače in tekmovanje vprašati, zakaj nastajajo tako velike razlike v mesečnem, izpolnjevanju plana, kakor n. pr. v februarju, ko smo izpolnili le, 67.8% plana, in v marcu, ko smo platn Presegli za 85.2%.
Nadalje bi bilo treba ugotoviti, da je v strojni stavnici pomanjkanje svinca tako pereče, da je večkrat celo vprašanje, ali: bo delavstvo sploh moglo delati. ,i ežava je celo za svinec, ki ga potrebu-'e'o za dnevnik »Ljudsko pravico«. Tu nastane vprašanje, kako je z organiza-cljo dela po drugih oddelkih, predvsem X strojnici knjigiotiska, kjer tiskajo samo 'lustracije, ne glede na to, kako je delo. Povezano z drugimi oddelki. Novega ma-eriala, svinca za strojno stavnico, zdaj ntkakor ni mogoče priskrbeti. 0 tem ° moral resno razpravljati tudi delavski ®Vef — v najkrajšem času.
Komisija se bo morala tudi začeti vesno zanimati za revizijo uredbe o pla-Can grafičnega delavstva.
Kulturno-prosvetna komisija omenjia v Vojem poročilu glede obiska predavanj, ^ n. pr. pri predavanju v tednu matere
otroka ni bilo v dvorani nobenega po-yusalca. Kje je treba iskati vzroke?
Zrok je nedvomno v tem, da komisija P Lv nSitiiolektiva, ki hi bil predvsem
klican, da bi opravil učinkovito pro-'■nSando in zagotovil vsaj zadovoljivo deležbo.
s Nadalje bi se morali vprašati, zakaj n nam ni posrečilo ustanoviti še nobe-r?§a marksističnega, krožka. Zakaj še _ Ismo priredili nobenega izleta, ki bi jih oralo biti letos pet?
Sodelovanje članstva pri našem glasilu je minimalno. Delo- sloni večidel na dveh, treh tovariših. Zato ho treba članstvo bolj pritegniti' tudi k temu delu. To bo koristilo njim samim, ker bodo tako dobili list, kakršnega potrebujejo, da bo zares pomemben instrument kulturno-prosvetnega dela. Nedvomno je v vsakem oddelku dovolj življenja, ki bi se moralo zrcaliti tudi v našem, glasilu. List bi mogel mnogo tesneje povezovati vse članstvo, ki, dela razkropljeno na različnih področjih.
Komisija za delovno zaščito se mora stalno boriti z raznimi težavami1, zlasti zaradi raznega materiala in pri higiensko-tehničnih izboljšavah v oddelkih.
Komisija za socialno skrbstvo in dopuste je z odobritvijo upravnega odbora nakazala več podpor tovarišem in tovarišicam, ki so bodisi zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov prišli v slab gmotni položaj.
Raconalizatorj,i in novaitorji m* rajo biti za svoje delo, pravilno nagrajeni. Tu ne tiomo' raziskovali vzrokov, zakaj se jie zadeva t-ov. Možine take zavlekla, ker so jo rešili pralv v zadnjem času. Sicer pa bo treba podobnim primerom posvečati mnogo več pozornosti.
V strojni stavnici je še vedno odprto vprašanje kadra. Rešiti ga bo mogoče z revizijo uredbe o, plačah grafičnega delavstva.
[Naša komisija za fizkulturo je ena najti elavneljših, vendar se ji še vedno- ni posrečilo pritegniti predvsem mladine, kfi je v našem kolektivu ne manjka. Naloga komisije naj bo tudi, da s smotrno propagando pritegne čim več članstva v naš matični klub »Graličar«, ki bo v bližnji prihodnosti nudil s svojim igriščem razvoj vseh športnih panog.
Komisija za preskrbo bo morala predvsem priskočiti vodstvu podjetja na pomoč pri ustanavljanju okrepčevalnice ali pri nadrobni prodaji sadja in drugih drobnih stvari.
Sindikat bo moral stalno spremljati sečnjo drv in tesno, -sodelovati z vodstvom podjetja, da bo članstvo pozimi preskrbljeno' s kurivom.
Zaključek tajnikovega poročila se glasi:
To poročilo bi vam naj nudilo približno sliko- našega dosedanjega dela. Večkrat smo naleteli na težave, ki jih je bilo težko premostiti. 'Naše članstvo ni sodelovalo z nami tako, kakor bi bilo želeti. Treba bo še mnogo trdega dela, da se bodo ljudje zavedali pomena in vloge sindikata ter bodo pripravljeni prispevati svoj delež v sindikalnem boju, da čimprej dosežemo, po čemer stremi vse naše delovno ljudstvo, to je, da z uspešnim izpolnjevanjem zastavljenih nalog dosežemo srečnejšo in lepšo prihodnost.
Z našo slavno Komunistično partijo in preudarnim delom našega državnega vodstva vsi na delo v naših osnovnih organizacijah — v naših sindikatih!
V razpravo so posegli le redki
Tudi ob tej priliki se je pokazala naša slabost, da je nastopila 'tišina, ko bi človek pričakoval največjo živahnost. Dovolj vprašanj' se je nabralo, da bi mogli o njih razpravljati dolge ure, če ne celo ves dam. Posamezne komisije so podale pismena poročila tajniku, zato je bilo vsaj delno razumljivo, zakaj se niso bolj oglašali zastopniki posameznih komisij.
Toda najmanj smo slišali o delu posameznih grup. Že nekajkrat smo pri nas načeli vprašanje, da bi morali kar naj-
bolj poživiti sindikalno delo- v grupah in delati individualno s posameznimi člani. Plenum je predvsem pokazal, da je bil upnaivni odbor na svojem ožjem področju zelo delaven, menda bolj kakor kateri koli dosedanji; toda za delavnostjo upravnega odbora se skriva nedelavnost marsikatere sindikalne grupe.
Na plenumu se ni oglasil noben poverjenik. Niik-do ni prikazal dela in življenja posamezne sindikalne grupe, ki jih pri nas ni malo. Zlasti bi bilo poučno primerjati delo posameznih grup. Ali naše grupe Izmenjujejo med seboj svoje izkušnje? Sploh pa se vsiljuje vprašanje, ali sploh kaj delajo zares samostojno. Zakaj, kaže da večidel to prepuščajo komisijam in upravnemu odboru ter se s tem zadovoljujejo.
Nekaj pojasnil
Tov. J. Paradiž je v razpravi podal nekaj pojasnil v zvezi s tajnikovim poročilom. Povedali je, zakaj so nastale tako velike razlike pri izpolnej vanju plato a februarja in marca. Razlika je nastala le zaradi načina planiranjiai, to se pravi', zaradi .administrativnega postopka. Februarja so izdelali mnogo izdelkov, ki so bili upoštevani šele marca.
Odgovoril je tudi, zakaj primanjkuje svinca v strojni stavnici. Krivde ni mogoče zvračatii na posamezne oddelke, seveda p,a najmanj na strojno stavnico. Vzrok je predvsem v tem, da založbe zavlačujejo tiskanje del, bodisi zaradi korektur ali ker nimajo papirja. Zato- leži mnogo -stavka (okrog 300 tisk. pol), ki ga pač ni mogoče preliti, dokler knjige niso tiskane. Če to- vprašanje ne bo kmalu rešeno, bi utegnil celo trpeti plan.
Tov. Paradiž se je dotaknil tudi dela ljudske inšpekcije v našem podjetju. Ljudska inšpekcija ni bila dovolj delavna pri nas. Vzrok je treba predvsem iskialti v tem, da funkcije navadno prevzemajo tisti, ki tjiilh imajo že preveč. Ljudska inšpekcija se je predvsem omejila na preglede v menzi. Seveda pa je imela tudi mnogo drugih nalog, ki jih ni mogla zadovoljivo izpolniti.
Govornik se je dotaknil tudi ljudskega posojila. Povedla! je, da smo za prvo ljudsko posojilo vpisali nad 393.000 din ali 800 do 900 din na člana. Tudi pri vpisu sedanjega posojila ne smemo zaostajati, tako da bomo dosegli okrog 400 tisoč din.
Plenum naj bo tudi prelom za delo mladine
Plenum je dosegel lep uspeh že zato, ker smo se na njem vendar resneje dotaknili dela naše mladine in njenega sodelovanja s sindikatom. Tov. Starc je v imenu komiteja mladinske organizacije poročal o delu komiteja in mladinskih aktivov. Po ustanovitvi komiteja je delo v mladinski organizaciji oživelo. Organizacija je bila najbolj delavna v predvo-livnem tekmovanju, pozneje pa je popustila. Izkazalo- se je, da so posamezni mladinski .aktivi premalo iniciativni in da čakaj a samo nia naloge od zgoraj. Mladinska organizacija je bila zares premalo povezama s sindikatom. Da pa zadnje čase ni bilo- tesnejšega stika, je treba to pripisati odsotnosti člana, ki je bil določen za povezavo med sindikalnim upravnim odborom in mladinsko organizacijo. — Upoštevati je treba, dia je mladina aktivna v Ljudski tehniki, ki je začela živahno delovati. Plenum naj pomeni prelomnico' v nadaljnjem delu mladine v našem podjetju.
Govornik je prikazal neposredne naloge mladinske organizacije; razvidno je bilo, da se tudi mladina zdaj zares bolj živo zaveda svojih nalog.
»PIONIRJI« NA
Led so prebili trije. Menda po načelu: mnogo je poklicanih, malo pa izvoljenih. Ko je dobilo naše podjetje tam nekje nad Savo sečišče, smo vsi slišali vabilo in poziv na sečnjo. 447 članov šteje naš sindikat. Odzvali so se — reci in piši — trije. V drugih podjetjih in sindikatih je drugače. Tam gredo vsi, ki so količkaj kos temu delu. No, zdaj je tudi pri nas že nekoliko več razumevanja in razgibanosti, saj je pač tako in drugače trenutno tudi biti ne more: kdor more, mora pokazati dobro voljo in vsaj nekoliko pomagati pri sečnji, sicer drv ne bo dobil.
Prvi trije, ki sta se jim čez teden dni pridružila še dva »junaka« iz uredništva, so torej prebijali led. Rečeno je bilo, da padajo posekana drevesa kar na cesto. Ko pa so prišli naši prvi sekači na sečišče, so videli, da je cesta daleč tam nekje v dolini, sečišče pa visoko v hribu. Strmina je res kakor najbolj strma streha, toda drevo je treba s cepini spraviti po njej do gozdne poti v dolino, kar zahteva več truda in časa kakor samo podiranje in žaganje. Zato je bila sečnja zlasti naporna v začetku. Zdaj, ko podirajo drevesa v spodnjem delu strmine, je delo že nekoliko lažje. Naše sečišče pa je v primeri s sečišči drugih podjetij, ki sekajo drva v isti dolini, slabše,, ker gre tu pravzaprav za redčenje oziroma trebljenje gozda, medtem ko podirajo drugod z redkimi izjemami same lepe visoke bukve in nasekajo v istem času znatno več drv kakor naši sekači.
Drva sekati je precej težko delo. Kakor .vsaka stvar ima tudi sečnja svoje dobre in slabe strani. V našem primeru so dobre strani: prijeten, osvežujoč hlad v dolini sredi gostih bukovih gozdov, kjer so noči tudi v najhujši polletni vročini hladne tako, da je najbolje vzeti s seboj dve odeji, sicer te utegne ponoči zebsti. Razgibilješ se in natelovadiš, da je veselje. Najboljša jutranja gimnastika, kar si je moreš misliti: vstaneš najpozneje ob pol petih in ob petih že pojejo žage in sekire. Če si doma slabo prebavljal ali če ti morda jed kdaj pa kdaj ni dišala — kar pa se zgodi zdaj zelo redko — se ti v gozdu tega nikoli ni treba bati. Nasprotno, prebavljaš imenitno in jed ti diši še preveč, tako da je tovarišica Štefka v kuhinji kar naprej v skrbeh, kako bo nasitila vedno lačne želodce. Spiš
Potrebna kritika
V nadaljnji razpravi se je pokazalo, da je na naslov našega članstva potrebna primerna kritika. Zakiaij članstvo ne kaže več zanimanja z delo, ki je v njegovo neposredno korist — n. pr. za sečnjo in obdelavo zemljo ekonomije? Tov, Bukovac se je dotaknil politično -vzgojnega dela v našem sindikatu. Dejal je, dial najbrž ne ustrezajo dosedanji načini, n. pr. predavanje tik po delu v oddelkih, ko so delavci utrujeni. Zato bi bilo treba najti druge, primernejše načine in preiti na bolj kakovostno delo.
Zastopnik krajevnega odbora tov. R. Pelicon je kritično obdelal delo naše podružnice in dal več pobud, kiaiko bi premagali razne težave v zvezi s sečnjo, z delom na ekonomiji itd. Da bi pa bilo uspešnejše politično delo, je treba delati predvsem individualnoi s članstvom. Ne smemo se slepiti, češ da je ozvočenje sredstvo, (ki bi' moglo nadomestiti individualno delo.
NAŠEM SEČIŠČU
sicer na slami, toda tako sladko in trdno ne bi spal niti na najmehkejši postelji. Mimo žubori potoček in ponoči se ti zdi, da kar naprej lahno dežuje. To enakomerno šumenje človeka prijetno uspava. Nočnega miru ti ne kali nihče, niti komarji, ki so sicer v prosti naravi pogosto zelo nadležni. Bolh sicer v slami ne manjka, pa jih ne čutiš, ker tako trdno spiš, da bi te še kaka večja golazen ne mogla zdramiti. In če si bili doma nervozen, te v gozdu vsa nervoznost kmalu zapusti.
To bi bile v glavnem dobre strani sečnje v našem primeru. Slabih je — ■ oziroma je bilo — nekoliko več. O seči-šču smo že govorili, o fižolu, dva cicero kruhu, solati na vodi, koruznih žgancih, ki so hkrati polenta in vse prej kakor prvo ali drugo, o grenki črni »kavi«, ob kateri nehote in brž pomisliš, da »črna krava bedo mleko daje«, samo ne vsem, o kaši v krompirju ali narobe, o vseh teh in še drugih dobrotah pa smo govorili dovolj v šotoru in jih tu ne kaže ponavljati, sicer bi še kdo mislil, da slabe strani sečnje drv visoko odtehtajo dobre. V resnici pa ni tako hudo. To so bile večinoma le začetne težave in celo, če smo jedli fižol trikrat dnevno, da smo bili ponoči v nevarnosti, da nas bj prva v šotoru prižgana vžigalica odnesla s slamo vred v zračne višave, smo ohranili pristni drvarski humor in zaspali v trdni veri, da se bodo kadilci med nami do jutra premagali in da eksplozije ne bo.
Slaba stran sečnje je tudi, da prideš domov raztrgan malodane ko turška »fana«, če nisi imel trpežne delovne obleke in dobrih delovnih čevljev. Seveda, če greš na sečnjo samo za dan, dva, se tega ni treba bati. V tem primeru pa ti uide druga dobra stran sečnje, namreč tisto prisrčno tovarištvo, ki menda nikjer ni tako prijetno, trdno in poživljajoče, kakor prav v gozdu na sečnji. Kdor je že bil v brigadi in kdor še pojde, bo temu pač pritrdil. Mnogo je seveda odvisno od vodje brigade. Naš Saša je vzorno skrbel, da je bilo tovarištvo med nami na višku.
Delali smo večinoma po 10 ur dnevno. Zelo važno je na sečnji vprašanje hrane. Vse drugače se dela, če je hrana izdatna, kakor pa če je slaba in pičla. Zato je dolžnost podjetja predvsem poskrbeti, da bodo imeli brigadirji na sečnji vedno dovolj dobre hrane.
Imeli smo motorko, s katero pa je podiranje dreves in žaganje na taki strmini ne le naporno, ampak tudi nevarno. Drevo pade navadno tako, da žago stiska in da imaš z žaganjem več dela in da se zamudiš bolj, kakor če bi na ravnem podrl in razžagal pet dreves.
Sploh je sečnja na takem sečišču, kakor je naše, zelo zamudna in učinek dela ustrezno manjši kakor bi bil na prikladnejšem sečišču. Naše sečišče je slabo tudi zato, ker padajo hlodi naravnost v potok, iz katerega jih je treba s cepini potegniti na suho, kar zopet zahteva precej časa.
Kljub raznim težavam in nevšečnostim pa se moramo zavedati, da gre za važno skupno akcijo, pri kateri naj vsak član naše sindikalne podružnice pomaga po svojih najboljših močeh.
JCatuHcLoti
fzjx JjuJzm.0 O&m&itko ...
Ni se nam posrečilo in vendar se nam je posrečilo — tak bi prav za prav moral biti naslov za teh nekaj vrstic o drugi — revanžni — tekmi med uredniki »Ljudske pravice« in med tovariši iz tiskarne. Posrečilo se nam je sicer, da smo se temeljito revanžirafi, ni se pa nam posrečilo, da bi dosegli vsaj isti rezultat, kot so ga tovariši uredniki dosegli v prvi tekmi, ko so nam nasuli 7 golov, mi pa njim nobenega. Že rezultat druge »tekme« pa nam pove, da imamo mnogo skritih »talentov«, ki bodo delali še mnogim velike preglavice, če se bomo s kom koli še kdaj koli srečali na zelenem polju. Tiskarji so se za to tekmo temeljito pripravili. Redno so hodili na »treninge« v gostilno, da so si za to tekmo nabrali moči, ki je tako potrebna za take težke preizkušnje. Če bi videli naše moštvo na igrišču, kako so jim žarele oči — igrali so za sodček piva — bi postalo vsem takoj jasno, da bo borba res huda. In bilo je v resnici vroče: zaradi sonca in zaradi golov — na uredniški strani namreč. Tekma je bila predčasno zaključena, prvič zaradi plohe, ki se je vlila, drugič pa. zaradi tega, da ne bi uredniki dobili še nekaj žog v mrežo. Zadovoljni smo bili vsi, po tekmi pa nismo dajali o igralcih nobenih izjav iz bojazni, da ne bi bilo treba kateremu oditi na svetovno prvenstvo v Južno Ameriko.
Sklepi
Delo plenuma je bilo plodno kljub premajhnemu številu sindikalnih aktivistov, Na podlagi razprave smo na predlog predsednika tov, M. Možine sprejeli naslednje sklepe:
Mladina — Upravni odbor je dolžan, da takoj naveže stike s komitejem mladinske organizacije im skupno z njim do-žene vzroke nedelavnosti mladine ter odpravi napiake, ki povzročajo nedelavnost.
Ekonomija in menza — Da bi se čim bolj izboljšala hrama v naši menzi, je treba, da upravni odbor posveča več pozornosti menzi in ekonomiji ter si prizadeva dobiti čim več prostovoljnih delavcev za delo na ekonomiji,
Okrepčevalnica — Vztrajno si moramo prizadevati, da dobimo čimprej okrepčevalnico. Glavna naloga komisije za preskrbo naj bo, da pomaga vodstvu podjetja pri uresničenju zamisli.
Drva —■ Dolžnost vodstva podjetja in sindikalne podružnice je, da zagotovi-
ta našemu članstvu preskrbo z drvmi, predvsem tistim, ki sodelujejo v brigadi in slabotnim, ki se dela ne morejo udeleževati, Ta slklep bo mogoče uresničiti s pomočjo vsega članstva.
Ideološka vzgoja — Kulturno prosvetna komisija naj preneha prirejati predavanja na dosedanji način po grupah in naj usmeri svoje delo na marksistični krožek s kvalitetnimi predavanji in ob dobri agitaciji za udeležbo.
Odlikovanja — Posvečati je treba vso skrb razglašanju udarnikov, raciona-liziatorjcv in novatorjev, skrbeti za njih pravilno nagrajevanje in jih pravočasno predlagati zla odlikovanja.
Ljudsko posojilo — Naša sindikalna podružnica naj bo med prvimi, ki bodo začela vpisovati drugo ljudsko posojilo1* Upravni odbor predlaga, da sklenemo podpisati enako vsoto kakor pri prvem ljudskem posojilu, to je okrog 400 tisoč din. Da bomo sklep uresničili, j® treba članstvu pravilno prikazovati pomen po' sojila in potrebo po njem.