izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni) uredništvo 24-73, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju )?-70-l-i33 " letna naročnika 900 din. mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din leto xiv KRANJ, mmmmMaL, 4. septembra 19* m ŠT. fOO IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEĐNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljbbstva za gorenjsko ^edsedtriJt ciprske republike Makarios je govoril na včerajšnjem »asedanju. Na sliki ga vidimo pred vbodom v Skupščino Beograjska gov V veliki skupščinski dvorani v Beogradu tečejo seje šefov izvenblfikovsklh držav že tri dni. Na govoarnSei se je zvrstilo že veliko število govornikov iz bližnjih in dolnjih držav. Osnovna mite! in največji vtis, ki je značTen za vzdušje na delovnih sestankih so neverjetni napori vodi-teliev izvenbk>kovskih dežel, da bi rešili izhod iz protislovij današnjega težkega časa in hude krize v mednarodnih ožnosih. V kratkih izvlečkih vam prinašamo glavne misli, ki so jih izpovedali govorni Id za okroglo mizo na beograjski konferenci. JOSIP broz-tito PREDSEDNIK FLRJ da je skrajni čas, da bi to razdelitev vsaj postopoma odpravili in ubrali novo, sodobno pot sporazumevanja in sodelovanja v mednarodnih odnosih, z mirnimi pogajanji. Najbolje pa je, da bi sporne probleme urejali v okviru Organizacije združenih narodov, zaradi česar je bila ta organizacija tudi ustanov jena.« AHTSIED SUKARNO V svojem otvoritvenem govoru na konferenci nefolokovskih držav je predsednik Tito dejal, da je pred dobrim letom prišlo v sedež Združenih narodov veliko število voditeljev neangažiranih držav, ko so videli, da se velike sile neodgovorno igrajo z usodo človeštva. ♦Po preteku enega leta moramo žal ponovno ugotoviti, da je položaj se mnogo slabši, ker se je hladna vo>jna tako razmahnila, da lahko vsak trenutek privede do Sprva je predsednik Indonezije največje katastrofe.« govoril o bistvenih značilnostih ♦Mislim, da je dovolj dobro j politike neangažiranja. Ko je ugo-znano, v kakšnem zaporedju in j tovil, da ne gre za iskanje kakega kako je prišlo do ustanovitve se- nevtralnega položaja v primeru danjih vojaških blokov in ne bi vojne, je naglasil, da je neanga-želel tu globje analizirati tega j zbranost »aktivna privrženost mi-vprašanja. Jasno'je, da je bila ta I ni, socialnim pravicam in svo-rešitev zelo nesrečna in odločilna za današnji nenormalni in nevar- PREDSEDNIK INDONEZIJE han j a kolonialnih vojn, ki so zdaj v Angoli, Alžiru in Tunisu. Niti trenutek ne smemo stati prekrižani« rok,' dokler ne napravimo konec tem vojnam, dokler ne prenehamo tega zločinskega prelivanja krvi, ki je v teh deželah dejanje, s katerim hočejo nekateri ohraniti staro ureditev. Zahtevati moramo določeno časovno razdobje, ki ne bi smelo biti daljše od dveh let, za popolno odstranitev vseh oblik kolonialnega jarma. Neodvisnost je pogoj za napredek posameznih držav, za emancipacijo, za izoblikovanje narodov j in držav, ki se lahko postavijo na lastne noge. Zdrav razum zahteva, da se I Zahodni Berlin in Berlin na sploh ne bi smel spremeniti v mesto spopadov velikih sil ali mesto ideoloških trenj. Zahodnim Ber-linčanom je treba pustiti, da bi sami živeli, brez vmešavanja od zunaj. Dirka v oboroževanju je rezultat strahu med velikimi silami, ta dirka pa vodi še k večjemu strahu.« GAMAL AEDEL NASER ni položaj v svetu. Zato menim, bodi. ♦Izvenblokovske države zahtevajo, da bi takoj prišlo do prene- Veliki mednarodni šahovski turnir na Bledu otvorjen orič - Med 20 udeleženci 14 velemojstrov in Jugoslovan Bruno Parma, novi mladinski prvak svete 1? BLED, 3. SEPTEMBRA - Šah in Bled sta že nekaj desetletij nerazdružljiva. Blejčani so že precej doprinesli k popularizaciji te stare, vendar nenehno nove šahovske igre, šah pa je ime Bled prav gotovo že doslej ponesel po vseh kontinentih in deželah zemeljske oble. Veliki mednarodni šahovski turnir na Bledn pred tridesetimi leti prav gotovo pomeni prvi mejnik v tej zgodovini, ki so mu sledile številne večje in manjše šahovske prireditve do turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo in včerajšnjega pričetka velikega šahovskega mednarodnega turnirja, ki prav gotovo pomeni višek vseh dosedanjih prireditev in ki bo prav gotovo v prihodnje zagotovil še več podobnih turnirjev. Novi prireditveni paviljon na "-"du je bil sinoči žc pred 20. uro asoden. Domačini, naši in tuji \lt{' ^ut>itelji šaha> 60 nes-mno ^rka,i. da vidijo številne šahov-rke »veli kane«, zlasti še, ker sko-J do zadnjega dne ni bilo jas-°' kdo se bo udeležil te velike r}reditvc. Se ved.i pa je nekatere . v<"»bil tudi prireditveni paviljon , Rporo;i svečane otvoritve, saj v ?*®*°Pil tudi Slovenski vokalni §alUrnir J" otvoril predsednik anovske zveze Slovenije Edo un>her, vsa udeležence in goste, n.°d kat.-ri.ni so bili tudi stevil-Prv;k<>m. Glavni sodnik sotr,1''1 drugim povedal vmem pri-^jem""1' ^aj mu je preti žreba-wNo .ZailPai velemojster Keres: ^soth? v ^ večer je vsekakor naj-j,, (>i''i trenutek velike turnir- je velikega pomena — s kom si vojskovodja bele ali črne armade, res ni vseeno.« Žreb je razvrstil udeležence takole v turnirsko razpredelnico: 1. Gligorič (Jugoslavija), 2. Don-ner (Holamdija), 3. Parma (Jug.), 4. Darga (Zah. Nemčija), 5. Buis-gayer (ZDA), 6. Germek (Jug.), 7. Pachmann (CSR), 8. Poiiiš (Madžarska), 9. Najdorf (Argentina), 10. Ivkov (Jug.), H. Tal j (SSSR), 12. Olafson (Island). 13. Geller (SSSR), 14. Matanovič (Jug.), 15. Bertok (Jug.), 16. dr, t*4ftmovič (Jug.), 17. Udovčtf (Jug.), IS. Keres (SSSR), IS. PcfaoBjan (SSSR), 20. Fiseher (ZDA). Na turntrju sodeluje torej 14 velemojstrov, štirje mednarodni mojstri (Bdsgaver, Udovčič, Bertok m PortiS) ter mojster Germek m „Hladi si klesao svojo podobo' V četrtek zvečer je bila v naselju Mladinskih delovnih brigad »Franca Vodopivcatr, zaključna slovesnost pred odhodom brigad, ki so sodelovale v drugi izmeni pri gradnji Športnega parka v Kranju. Svečanosti so razen številnih brigadirjev iz prejšnje izmene iz vseh treh brigad, prisostvovali tudi številni gostje. Med drugimi tudi predsednik OKLMS Kranj Zdravko Krvina, sekretar ObK ZKS Kranj Štefan Kadoič, podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj Ivo Sefk: in Lojne Založnik, član predsedstva CK LMS Tone Ferenc, predsednik športnega društva Triglav Kranj Jože Mihelič, predstavniki Okrajnega in Občinskega komiteja LMS Kranj, gostje iz Maribora m Celja. Slovesnost se jo pričela ob ! 20. uri. Predsednik Sveta naselja Oman Matko Je pozdravil prisotne in predal besedo komandantu navija Francu Roglju. Ta je po4om *>vii\, i;, ;0 i;,|.,|.0 ^„jj \v y.reb, ' govoril- o uspehih, ki no jih mladi ''^j.sle, žrebanju. — Sveloz&r CUigorić je Imel srečo pri pa Je *etja vseh, d» ta» indi «*» prvi dostigli na delovni akciji. Poudaril je w*iko v*ogo mladrnskih delovnih akcij in razglasil rezultate, ki so jilh posamezne brigade dOHe0e. Za njim jo govoril podpredsednik Občinsekga ljudskega odbora Lojze Založnik. Zahvalil se je brigadirjem in brigadirkam, ki so pomagali graditi Športni park in izrazil željo, da bi tudi prihodnje leto pomagali pri nadaljevanju del. Najboljša brigada v tej avgustovski izmeni je bila 18. Gorenjska Tuga Vidmarja. Vse tri brigade so prejele priznanje, ki naj bi jih spominjala na lepe dni, preživete v Kranju. Najboljša brigada pa je dobila za uspehe* dosežene na tekmovanju, ki je bilo med posameznimi brigadami »Diplomo revolucije«. Letošnji uspehi, ki so jih mladi *«* • j HABD3 BURGD3A - PREDSEDNIK REPUBLIKE TUNIZIJI! ♦Hladna vojna ter lokalni vojaški spopadi v Aziji in Afriki i-ma-jo za posledico širjenje vpiiviith področij blokovskih siL Zato so izvenblokovake države odtočene, ohraniti svojo svobodo, ter ne sprejeti obveznosti, ki vosBrjo k nadaljnji razdeHtvi sveta. Posebna nevarnost je nepreneh-no izpopolnjevanje jedrskega orožja, za katera dajejo velike sile ogromna sredstva, to pa kljub temu, da so lakota, neznanje in bolezni problem treh četrtim človeštva,« LBRAHIM ABUD PREDSEDNIK VRHOVNEGA SVETA OBOROŽENIH SIL REPUBLIKE SUDANA Prve dni ▼ tednu lepo, nato pa nestalno. v ♦Čeprav predstavljajo udeleženci konference le omejeno število držav, je usmerjeno celotno javno mnenje na konferenco, da bi se sklepi, ki bi jih sprejeli, videli tudi v mednarodnem položaju. Tako bi prišlo do zaupanja po nezaupanju in do zadovoljstva po nezadovoljstvu. Neosvobojene dežele imajo pravico do samoopredelitve. Nekatere kolonialne sile priznavajo to načelo le kot ugodnost, ne pa kot pravico zasužnjenih narodov. To je vzrok številnih mednarodnih sporov, M jih mora trpeti današnji svet. Kolonializem v svojih najrazličnejših oblikah je namreč eden izmed največjih vzrokov nemirov v svetu ter nesoglasij, v katerih svet zdaj živi.« Nova velika dvorana na Bled« * 1060 sedeži je v soboto zvečer kot prve sprejela šahovska In ljubitelje šaha ►•velikane« OBRAZ i n OJIIU Skoti priprte vrata s I.fudje nimafo oslovskih uses. M Trditev je peveda povprečna. — H Kajti ljudje samo v povprečju n\-g majo oslovskih ules. Včasih nam-§ rec ure dolgo poslušajo stvari, ki 3 jih zanimajo, včasih pa ne pri* g de jo do njihovih me s stvari, ki h hi jih veleli slišati. s Skozi priprta pisarniška vrata g je prtsel ta pojav. 7.%odi se, da poleti tudi obložena vrata pri- sati kakmn »uradno skrivnost«, del, kaj dela v svojem stanova- f§ — Svinjarija. Tovarna je dala «;«. Ko je kila Mavajna prazna, § denar. In kaj je s tem denarjem je prišla uradna obrazložitev. Po- || napravil nas predsednik hišnega rabili smo denar za splošno ko- f| svetaf Uredil si je stanovanje kot rist vseh stanovalcev. Prosim — H \e v porcelanu, ste- težke vsote denarja. — Kej hočete? Zdaj imate te- 9 zave z banko, nimate denarja in =§ stanovanja večine so potrebna § nujnih popran.nl. ■ — Ne to. Ljudje mislijo, da bi M morali napraviti obrač&n. Zakaj B je načelo, da ji bog najprej sebi I brado ustvaril, tako udomačen I pojav? § kiti in laku. Ostali pa še napre) živimo v svinjakih. Je to pošteno? Je to prav? Vreči toliko de- narja samo v svoje stanovanje. In povrh vsega nasiti v žepu se rdečo izkaznico. — To je bolj ali manj splošen pojav. Zakaj mu niste stopili na prste? Po toči je prepozno zvoniti. Sklicali bi sestanek, razpravljati bi morali . . . skratka pokazali ste se mevže. —I Proti vetru je težko pluti! — Ne vem. Mi preganjamo po 9 uradni dolžnosti samo zločince. 9 Nepoštenost m sebičnost morda §| še ni zločin. Najbrž tudi neljudje 9 živijo po zakonu. Vsa sreča, da ff se predsedniki hišnih svetov me- 9 njavajo vsako leto, tako si bodo 9 sčasoma uredili ustanovemja. z: T. i S prta in je skozi nj dneva. Nikjer živahnega vrve- 9.M Poiem bomn pro*t| do rmu^o težavnrjah nalog, kot je nja... nikjer letal, kar je tako naslednjega dne. ko bomo zara- značilno za lesko letali! M poleteli proti Gradcu.« »Kakšne so bistvene značilnosti tokratnega raiilyja?« »To bo nekakšen ocenjevaini Priprave za btUbnji aero-raillj »Česna je dober stroj ameriške proizvodnje in raxvije 145 pristanek na določeni točki Itd., konjskih sil. Seveda ho nckate- — pred hangarjem se je sončilo samo samcato srebrno letalo. — Okrog razkritega motorja so si dajali opravka trije ali štrirje ljudje. »Nak - priprave na aero-rail-ly pa tole niso.« sem se prepričeval. »Konec koncev je le treba marsikaj urediti.« S fanti pri letalu t*>m se zapletel v razgovor. zares ne manjka.« , »Koliko letal — menite — bo udeležilo raillyja?« ► Doslej jc prijavilo svojo udo- re države prijavile neprimerno boljša letala. Menim pa, da bo pri končnem plasmanu odločll-nejšega pomena pilotova in na- polet. kjer hitrost letala ne bo ležbo 13 držav, startalo pa bo vigatorjeva sposobnost kot pa igrala kakšne posebne vloge. — okrog 90 letal, med njimi dve stroj. Seveda ne kaže omalova- (ire bolj za spretnost pilota in jugoslovanski — letalo YU-CES, zevati dobrih letal.« navigatorja, ki morata med po- ki ga pravkar pripravljamo, in letom opravili posebne naloge. letalo zarrcbškega aero - kluba. Na startni listi pa so tete dr Zahodna Nemčija. Fran- I.etalo mora na primer prelr teti neko določeno razdaljo ali zave točko v odmerjen Času: iz foto-»Jože Kriuupak.« se je pred- graskih posnetkov je treba med stavil eden izmed njih. Potlej je poletom dognati kraje, preko dija, Španija, Avstrija, ZDA In začel pripovedovati o aero-rail- katerih leti letalo. Dalje Je tre- Jugoslavija.« lyju. ba z določene višine določiti »Tole Cesno nrl pni ljamo za dolžino m širino terena za la- » Kakšnega uspeha se nadejate?« »O končnem uapehu svojega cija. Velika Britanija, l.iucm- poleta ne bi rad govoril. Z na-burg, Belgija. Svedaka. Holau- vigatorjem bova storila vse, kar J« v u i, i»ih močen. Ne pozablja jmo pa, da Lma pri takšnih poletih besedo tudi srečno naključje.« S. S. »Kako ste zadovoljni jim letalom?« mm SPREMENJENI TELEVIZIJSKI SPORED ZA PONEDELJEK 4. IN TOREK, 5. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA 9.55 Beograd Prenos konference šefov in vlad neblo-kovsklh držav 16.30 Beograd, Evr. Dokumentarni film 16.45 Beograd, Evr. Žurnal z zasedanja konference šefov in vlad neblokovskih držav 16.50 Beograd Prenos konference šefov vlad neblokovskih držav 20.00 Beograd TV dnevnik 20.30 Beograd Tedenski športni pregled 20.45 Ljubljana N. Nikolič »Kupe 9-10« - tv drama 21.15 Beograd Naši ostradni umetniki 22.15 Beograd tv dnevnik — H. oddaja TOREK, 5. SEPTEMBRA 9.55 Beograd Prenos konference šefov in vK blokovskih držav 16.30 Beograd, Evr. Dokumentarni film 16.45 Beograd. Evr. Žurnal z zasedanja konference in vlad neblokovskih držav 16.50 Beograd Prenos konference šefov in vlad neblokovskih držav 20.00 Beograd TV dnevnik 20.30 Beograd Pesmi Azije in Afrike 21.00 Beograd Dokumentarni film 21.15 Beograd Prenos državnega plavalnega prvenstva s Tašmajdana v Beogradu 22.15 Beograd TV dnevnik - II. oddaja GENERALI POPUŠČAJO - Trije desničarski vojaški ministri se niso rrpaJi lotiti vojaške ofenzive. Več dejstev priča, da je položaj vojaških sil skrajne desnice in puč.ističnih generalov v zadnjih 24 urah oslabljen v vrsti točk. Predvsem ni uspel poskus, da bi pridobili tretjo armado. V Porto Alegro je prispela protiletalska enota, da br zavarovala mesto pred morebitnimi napadi letalstva iz Ria de Janeiro, ki stoji na strani desničarskega generala Laccrda. Reuter poroča iz Ria de JaenLra, da je poveljnik druge brazilsko armado izjavil, da bo minister za v< po-tega, ker Combe ščiti katanškega ministra za notranje Zadeve Mu-noivgo, čeprav je Munongo ►-pred »vetom kriv« nasilja in kršitve Ustanovne liste OZN o človeških pravicah. V taborišče sil ozn v Elisabeth-villu prihaja vsako uro na stotine beguncev, ki bežijo pred Munon-govo policijo. DoMoj znaša to število okrog 4 tisoč. JOXE V AL2IRU - Francoski minister za Alžirijo Louis J<;.\c je prispel na obisk v Al/ar. Med dvodnevnim obokom se bo razgo-varjal z generalnim delegatom francoske vlade Jeanom Morejem VALIKI MANEVRI V SOVJET' SKI ZVEZI - Obrambno ministrstvo ZSSR je sporočilo, da bodo konec septembra veliki kornbu11' rani manevri vseh rodov sodo^ nega orožja. Manevri severne te skirpaj z letalskimi silami J" raketnimi enotami SZ bodo ^ območju Karskega morja. M:111' strstvo jc opozorilo vse tuje la^J m letala, naj med manevri ne prekoračujejo meje nevarne cotf*' Poveljnik sil Atlantskega general Nordstad je sr>oročil, °^ bodo od 12. do 14. septembra Evropi veliki manevri sil NAT * Naloga manevrov jc, da VrC^'°'M trolirajo zavezniško obrambo *"* kopnem, morju jn v zraku. MITINGI V ZNAK ODOB*^ VANJA - Taas poroča, da «c Sovjetski zvezi nadaljujejo mfl r žični mitingi, v katerih udele^« mi mi,lnJn,(\ ----.... :~ ,.l ci soglasno odobravajo ukrepe KPSZ in sovjetske vlade za 61 J stanja v Nemčiji je izjavil, S ne skrbi, ker je prepričan, .j Vzhod no bo napadel Zahoda PRIPRAVE ZA MIROVNO p GODBO T;*« poroča, da J* a >ttt£ zeli) hoslovn.'fci premier Sirokv • \-gfl pripravljeno** Csn, da bo * in drugimi državami, ki to ^fLp sklenila mirovno pogodl>o t ^ ^ čijd" ter s tem uredila nenorm« situacijo v Zahodnem llerli^' ^ GOUI.ART V RKV/ii.i" K poročilih se je podpreda*^,,. 2Hi . r^TT T J Goulart, ki ga je Kongres * j n °*>^ if tudi Own. glaw)v Si^ov«! „ pre#* iLiL'l JC «^>lo^",1° v<* nika Brazili plaartičnih min. Povzročena le „i_____ __v^zi'^ F>i.'wiucnin min. Pmzro^cna bda material aa ,*l mu.-lo neailutene P*,^. za zdravje m varnost na ■» r uin KDEL.TFK - 4. septembra 1961 MLADA RAST — ZANIMIVOSTI STR*N ■■>■»»-■i., —. . ., «,.-..,,,, - i mtm-...... . ||| f lili - „, Lope Zupane: SEEM (Sodobna pripovedka) V deželi, ki ji je vladal norec, je Uvel deček s prečudnimi igračami: puško, sabljo, tankom, topom in letalom. Drugih igrač mu W bilo mar. In ker jc bilo tak-snift dečkov mnogo, je norec, ki se mu jc pokoravala vsa dežela, ukazal delavcem v tovarnah, naj izdelujejo resnične puške, sablje, tanke, topove, letala in šlem". Deček pa je rastel in rastel. Ko je igračam odraste!, so ga poslali v šolo, kjer so ga učili sovraštva do vseh narodov, ki norca ni>o marali. Leta so tekla, dečkovo srce pa je bilo iz leta v leto bolj surovo. Ko je^zapustil šolo, dodobra prežet s sovraštvom do vseh ljudi, ki norca niso spoštovali, so ga obuli v škomic, oblekli unij'r-"»o, mu na glavo posadili šlem ter ga oborožili s puško, ki je re-jala stotero smrt. Norec je bil takrat na višku svoje slave in moči, zato je mLidemu možu s šlemom-na glavi in njemu podobnim-vrstnikom ukazal, naj gredo v sosednje dežele požigat, rofafin .mg :t. Tako so norčevi podaniki, poslušni kot psi in zlobni' ko stekli psi, korakali v škomph po bližnjih in daljnih deželah ter potrgali domove, ropali in ubijali otroke, žene in može. Prišli so tudi v našo deželo, a tod jim ni šlo vse tako gladko irpod rok kot drugod. Rodolnbi, ki so se v goščah, mestih, trgih i>: vaseh borili, da bi pregnali iz dežele roparje in ubijalec, so 'im Zabili strah v kost'-. In ko so nekega dne spet pciigali po Selški dolini ter stikali po goščah ko sle dni psi, je tisti, ki se je v deških letih najraje igral s puško, z morihko puško ubil mladega partizana. Tz zasede so koj zatem zapra-sketale Jntške tovarišev, ki so ma- ščevale smrt ubitega partizana. Zeleni Šlem* se jf povaljal v krvi glave, ki ga je nosila in več?rni mrak je zavrnil dve sveži gomili srfdi gošče. Po končani vojni je mlada vdova Ančka, Demšar jeva odšla v gošča, da fn našla grob svojega moža. Jokajoč je ti vala in tt- vala 'po gošči, dokler se ni -našla '■pred- dvema gomilana. Možev grob je zasula s cvet cm. na sosednjem grobu pa je naši.-; \ltnt, sosedje so se čudili, kaj neki bo počela z tijim. Oni dan sem se sprehajal po Dt msarjevem prcr!me:tu pisane I^oke, kjer je mno^a cvetočih vrtov., a najlepšega ima vdova Ančka. V njem goji cvetice rt grob svojega moža. Zalivala jih >t z gnojmeo, ki jo je iz greznice zajemala s polnikom — ulijalčevim šlemom. Človeška ribica v vodnia Človeška ribica ne prebiva Ba-too v Postojnski jami in jamah bližnje okolice, kot to razlagajo vodiči v Postojnski jami in kol naPačno pišejo nekateri šolski učbeniki, temveč živi tudi v nekaterih vodah na področju Istre, Gorskega kotarja in Hercegovine. Tako so na primer učenci v Trebnjem ujeli nekaj živih človeških ribic, in sicer v jamah oziroma špiljah v okolici vasi Zgo-njeva, Rasovca in Družin - Dola. Skozi te podzemeljske jame stal- Kulturne vesti • ŠTIRJE NOVI D OKU MEN-: ^ARNi FILMI — Kakor poročajo. »Zora fihn« iz Zagreba končuje v teh dneh štiri frtme, ki sodijo v serijo desetih dokumentarnih ' filmov, ki govore o naših uspehih v gospodarstvu in na področju kulture. Filme, ki so izdelani v 300 koprjah, bodo predvajali v več kot 60 deželah sveta. Posnel jih ie anand filmski delavec Franjo Vodoptv ec. • OLGA NUKOLIC NA POLJSKEM — Znana pevka zabavne Kiasbe Olga Nikolič bo. kakor se k izvedelo, sodelovala na medna-r°dnem festivalu jazza na Polj-•**>u. Festival bo v najelitnejšem ^'jskem obmorskem letovišču — v Sopotu na BaltiSkcm morju. Olga Nikolič bo po končanem festivalu nastopila v več poljskih mestih. fj DON CARI,OS V BEOGRAJSKI OPERI — S opernim delom *Don Carlos« je beograjsko Narodno gledališče pričelo letošnjo ■^zono. Naslovno vlogo v tem Verdijevem delu je interpretiral zna-ni bolgarski urnotnik - Ljubomir BocHrrov. Razen tega so tudi natopili: Riscrka Cvejič. Miroslav Cangalovič, Dušan PopoviČ in drugi. • VELIKO ZANIMANJE ZA AZIJSKE IN AFRIŠKE DEŽELE ** Od osvoboditve pa do danes J° izšlo pri naših založbah več kot knjig, ki govore o azijskih m afriških dež.-lah. Vsekakor, take kažejo prevodi, se nasi ljudje naj-kolj »»nimajo za Indijo. Največ l*evede-nih in napisanih knjižnih del je posvečeno tej deželi. « druga Številka »beograjska konferenca« - V Beogradu je izšla v založbi »Mednarodne politike« druga številka revije »Beograjska konferenca«. Številka pri občuje sezname per-n-meznih delegacij in izjave šefov in članov delegacij na beograjski konferenci. no teče voda. ki je v zvezi z reko Trebišnjico. našo najdaljšo ponikalnico. Dve človeški ribici so ujeli celo v samem Trebinju. in to v navadnem vodnjaku. — Pozneje so ugotovili, da je ta vodnjak povezan s podzemeljskimi vodami, in tako je lahko razumeti, kako se je/ ta nenavadna živalca pojavila v njem. Vaščani iz ckolice Trebinja. ki so videli človeško ribico, 60 domnevali, da je to neke vrste bela kača. ki podnevi plava po vodi. ponoči p.> odide iz vode na obalo in lovi mušice. Lep primer človeške ribice najdemo tudi v Škocjanski jami nri Divači. Nekatere ribice so dolge tudi do 20 centimetrov in so po vsej verjetnosti tudi najdaljše, kar so jih' našli v našem podzemlju. KOLCANJE PKEPREClLO POROKO Nekega Edgarja Hawkinsa Iz [Južne Afrike je dvajset dni mu-fčilo neznosno kolcanje. Imel jo [občutek, da mu bodo trebušne .mišice poookale. Poizkusil je že -vsa sredstva: najprej je zadrže-.va4 sapo, kolikor dolgo je mogel, .potem se je postavil za r.ekaj ča-3a na slavo, in končno je vdobil Jinekeije. Toda nič ui pomagalo. \Stiri dni po začetku toga mara-f tor>sk*v?- kolcmi-.-Fo ga morali \preps'ia'i v bolnišnico, kjer ga bo-\do zdravili po novi metodi s k.'.Ti-\kom in ogljikovim dioksidom. — J Zaradi nesrečnega kolcanja je< \mpž moral prestaviti datum svoje K poroke. 5 MAČKA S PETIMI NOGAMI Na Reki se je k neki drv.ž'rti Iprllopla mačka. To ni nevsakdanjo, .zanimivo pa je, da ima mač-ika pcv nog. Peta nogs, ki je pri-(rajščena med obe prednji tački, ni Imuci prav nič na poti. Uporablja ) r> kot »pomožno« okon.ino. 1 DOMISELNI »PROMETNI ZNAK« 13-letni Rdchard Steel in leto starejši Harrv Muller iz Charlc-stona sta se jezila na avtomibd-ste, ki so po njunem mnenju prehitro brzeli skozi predmes'je. Postavila sta ob cesto velik napis in hitrost avtomobilov se je takoj zrranj>ala. Dečka ■ sta namreč na tablo napisala »Nudistična kolonija«. Vse o prepihu Dunajski profesor medicine Erncst Brezina se že dolgo ukvarja z vprašanjem prepiha in njegovimi posledicami Za zdravje. Ugotovil je zelo zanimive stvari: Prepih s hladnim zračnim tokom | In končno najvažnejše ovzroči, da se na izpostavi jen cm toristi najbolj trpijo žara povzroc: delu telesa drobne žilice popolnoma zaprejo. In ker človek navadno na prepihu stoji ali 6edi. si z gibanjem ne segreva telesa. Vse to pa povzroči, da kapilare ostanejo za dlje časa brez krvi in tako so izpostavljeni deli telesa manj odporni za razne bolezni. Stopnje bolezni so različne. To je odvisno od odpornosti človeka, od moči prepiha, od zdravja ter od časa, ki gn človek prebije na prepihu. Poledico se kažejo z nahodom in angino, končavajo.pa r-e z revmo in put'ko. vnetjem očes. 7r'>obolom in vnetjem srednjega ušesa. Isti zdravnik jo ugotovil še ne- Mo- zaradi po.de-dic prepiha., V prvi A/rsti je potrebno dobro oblačilo in po vsaki vožnji je treba masirati izpostavljene dele telesa, posebno obraz, roke in kolena. V K J? I Pravkar je izšla dvojna številki revije Vpra anja naših dni. Članki, Ki jih revija prhaša: Temeljna izhodišča nove , ustave (Edvard Kardelj). Enotno?', o temeljnih, vprašanjih sodobnega sveta (Jo«ip Broz Tito). Razmišljanja pred konferenco (Jo*-e Smole). O porazu politike sile t (Ahmed'Sukar-ho). Kooksi6tenca ali uničenje (Nehru), Ohranimo varnost in mir (Nkrum?h), Pozitivni nevtralizem (Fekou Toure). c rMreJsUnJal Iilusch. »komaj *? lepo nastanili, r* moramo naprej« » kolodvoru sta sedeli dve debeli In okorni •'adkp dV<' hU,~ iv dejal 1 l,usc,,• "mhr n,sU cavT^.4-1 s1«' m« h»tcli i"očUi?- Jc vprašal pod- "Uve ionski za noet-i.« je dejul Guehler. hojT***1 M pripoved \al o ženskah f* * ^'OvrUna zadeva.« je dejal p Kiča*Udk. ^u»-h J,, urcgnil rod.aslnika in dejal: ti J*'. ***-šnJ amo.« fhtiit-SV uo v kolodvorsko poslopj .ustavili ^^tu'ku DSjftshaika) paatajje in »pet oil^U. 7.1 lom jo je Guehler zagledal. Stala Je na kolodvorskem vogala in ga gledala. Stopil je k njej. Hotel jo je prijeti za roke. vendar i»c ni upal. N"znani podčastnik Je gledal proti njima. Fl-lu^h mu Je nekaj posepetal. Obe ženski .«ta sedrfti na k tipu drv in ac smejali. Pogledala ga je. »Oditi morataT*'Js dajalav*.^ *A »Da.« . ,^ »Nocoj bi te čakala.« Govorila je čisto tiho. Njene ustnice so se komaj vidno premikale. »Vem.« jc dejal. Oba sta molčala. FUusch se je pogovarjal z ženskama. Ohe ženski srta glasno vreMali. »Kam pojdet«-:« je spet dejala. »Ne vem. morda na fronto.« »Na fronto,- je dejala. ZaMern sta apel umolknila. Guehler nenadoma ni Imel več kaj povedati. »Rada bi ti nekaj podarila,« je dejala. Iz žepa jc vzela podobico, vzela svinčnik in stopila k zidu. Potaju J« na hrbet podobice napisala kratek stavek. V italijanščini. »Ne znam hratl.« je dejal Guehler. v-Saj ni treh i ~ Vzel Je podobico. Rila je majhna slika madone. Preletel Ja je s pogledom in spravil v notranji žep. »Hvala,« Je dejal. Spet Ra .M- gledala. Tulil je, kako sc kolodvor nenadoma oddaljuje od njiju. -Poljubil hi le.« je tfJpJ Mis.il.1 sta FiliiKcha. ki m> je /i njima po.to-vai jal s podčuslnikom. »Prvovrstne ionske, kaj?« »No, nocoj bo že kaj!« je dejal podčastnik. »Izročili rno Jih po predpisih?« »Da. vse Je v redn« Slišal je, kako a« sme jela. ^Pojdi,« jc dejala, »pojdi sedaj.« k sebi. in Guehler jo jc gledal. Njene oči so bile povsem mirne. »Dve stcklenjci šampanjca sem imel,« Je dejal, < .n ju Iiotel prinesti.« »Za nocoj,« je dejala. »I'ar visokokvalitetnih ritk,« Je govoril Filuseh za njima. Podčastnik ac Je spet smejal. »Pojdi.« Jc dejala. Na kolodvor Je pritekel Konz. ••<.nehtrr, Iilusch, naprej!« jo vpil. »Vseeno jc.« Je pomislil Guehler. Prijel jo je za roko in jo hotel stisniti Toda ona s« je obrnila. »Naprej, Guehler.« je snet znvpil Konz. »pohiti!« »Pojdi,« jc dejala in ga odrinila z obema ro-'"ma. »Skoda.« Je dejal, »škoda.« »Taksen gnoj.« Je za njim preklinjal Fi!uwh. •Tukaj bi moral ostati,« je delal, umolknil in Jo pogledal. »Nič,« Je dejala,« nič ni.« »Človek, Guehler,« je vpil Konz, »kaj se dogaja?« • /e prih...j.im.« je dejal Gu< hlrr, Obrnil ve je in odšel skozi kolodvor. Zraven njega so stopali Konr. Fllusch fn p;>dčastndk. Is o srn šli mimo onih dveh žena, se Jc ozrl t njuna rojena, mlahava obraza; Sedli sta in se smejali. »Ne bi, todl oe bi mi ju podarili.« »Kaj?« Je dejal Filuseh, »to je sladkor, čist sladkor.« ZacmokaJ jc z jezikom in napravil kretnjo, kakor da sesa palec. Ki • >.!<• bili tako dolgo?« j« /avpil Buschmann. --Predaja,« Je dejal Guehler. Zlezel Je na avtomobil in sedel poleg Gitulinafxna. »Je bila lepa?« Je dejal Grudmann. »Ne vem,« Je dejal, »ne vem, če je bila lepa.« BiMehmarm Je neka I zapovedoval preko dvorišča. Potem so se avtomobili odpeljali skooi vrata. Guehler je pogledal nazaj, ko w> bali avtomobili že na cesti. Videl je Alexandm, kako sc je z vozičkom vzpenjal po cesti. Vori?rk je bil i>razen. »Hvala bogu.« je pomislil. Potem je opazil žensko, ki je šla tik eh cesti. Po6-tajala jc vedno manjša in končno Jc bila le še majhna, črna pika. Beijerke je dejal: »Kam si sc zagledal?« »Kar tako gledim,« jc dejal Guch'er. »Vi in vaše žensk?,« je dejnl Beijerke. Grudmann ni ničesar dejal. Pogledal je Guchler.ia In molčal. Avtomobil! so peljali iz mesta proti jugu zatem proti goram. »Kam gremo pravzaprav?« »Naprej.« »Najbrž v Casslno,« je dejal Grsdmann, n-potem pa na rronto.« »No, torej,« je dejal Guehler . VI. Zjutraj so se prebudili na visoki planoti pri Cas-si«iu. Ležali so pod oljkami v vlažni jutrr.nji megli, ki se je vlekla preko brearov. Izra gora jc bilo slišali /:wtm(»IK1o grmenje fronte. Vsa četa se je zbrala, izpopolnjena In eprerr.ljcna, pripravljena na fronto. S seboj so imeli p.:kradene gramofone, ki so tulili vsevprek. Na pol oriti od pokradenega žganja so sedeli pod oljkami in opazovali /r.iC-ne bitke nad gorami. Kadar je letalo v plamenih strmoglavilo, so glasno vrtiHi in bilo jim Je vseeno ali je njihovo ali sovražnikovo. Ko sta se od letala, ki Je pnulo, ločili dve padali in se pričeli spuščati daleč za bregovi na jngu. m> glasno kričali: »Na svidenje v Kanadi!« V prvih nočnih urah so se pripeljali mizno na pol porušenega Cas>ina skozi dolino, ki so Jo pozneje krstili za Dolino smrti. Vo/ili »o se po cesti pod prelazom med dvema gorskima hrbtoma onstran doline. Avteanobili so se saustavili v zavetju gera pred prelazom. »Naprej,« Je dejal Busehmann, »v hribe moramo.« Drug za drugem so šli po cestnem robu prelazu. Gore so bile strme in polne razpok. ŠPORT.ŠPORT i ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT sŠPORT•ŠPORT IZ NAŠIH KRAJEV Partizansko srečanje v Davči Davča si odpira pet v sve Davča, 3. septembra V okviru praznovanja 20-letniee ljudske vstaje je bik> v Davči veliko partizansko srečanje, povezano z dograditvijo nove ceste, otvoritvijo nove trgovine in elektrifikacijo Dnvre. Brez dvoma je bil dananšij dan med najpomembnejšimi v zgodovini te doline, saj Davča do sedaj ni imela nobene trgovine, električna napeljava pa je bila pomanjkljiva, prav tako nj bilo telefona. Razen vaščanov in okoličanov so se na slavju zbrali številni prvoborci, akMvisti, ki so med II. svetovno vojno parlizmdi v teh predelih Gorenjske. Med gosti pa so bili tajnik Ljudske skupščine LRS dr. Mka Pctočnik, ljudski poslanci Maks Krmelj, Tomo Breje. M:ran Ko?melj. France Pe-rovšek, Anton Peternelj, Martin Kosir in drugi. Slavje je otvoril predsednik KO Ivan Prežel j: med drugim je povedal, da je Davča dočakala osvoboditev opustošena. Po vojni pa so prebivalci s prostovoljnim delom popravljali domove in si prizadevali hitro normalizirati življenje. Ljudski poslanec Anton Peternelj je orisal pomen in vlogo • TRETJE MEDOBRATNO TEKMOVANJE V jeseniški Železarni so razpisali že tretje medobratno tekmovanje v počastitev 20-iefcnice vstaje jugoslovanskih narodov, in sicer za obdobje od 1. maja 1931 do 1. maja 1962. Tekmovanje ima namen zainteresirati vse člane kolektiva, da bi dosegli čimboljše delovne uspehe in bi tako počastili obletnico. Tudi tokratno tekmovanje obsega šest ločk, in sicer: povečanje storilno5ti, izkoriščanje kapacitet, novatonske in racionali-zatorske predloge, zmanjšanje potovanj do 7 dni, zmanjšanje nezgod, čistočo in red v obratih. Samo v prvem mesecu tega novega tekmovanja so obrati dosegli "a^po 2047 točk, kar je dober pek, atasti če upoštevamo, da letošnje osnove nekoliko višje, V naslednjih mesecih so delavci dosegli še večje število točk,. Davče med NOB. Sledil je kul-j turni program z godbo na pihala' iz Medvod, pevskim zborom iz Ze-' l^znikov in recitatorji. Na večer pred praznikom je bilo srečanje bivših borcev in akti- Slovenska conska nogometna liga Sodnikova samovolja slabo vzdušje Triglav ; Rudar 1:3 (0:1) Kranj, 3. septembra Popoldne sta se v I. kolu nogometnega prvenstva Slovenije za v.stov, ki je trajalo dolgo v noč.}leto 1962 pomoriIa trboveljski Ru-Nebo so osvetljevale rakete, objdar in Triglav iz Krania. Gostje zvokih harmonik" so si stiskali'».^ so&ot £so. po pripraveh in veti 'i za roke Stari borci. Srečanje bo Ro-JokreDitvi ihoStv« tovo ostalo slehernemu Dav«6^Jvotitef vendar m P0 kranjski no v svetlem spominu, saj pomeni ta j„ometašj tudi dan^ tra. dan novo stran v zgodovini te nekdaj najbolj zaostale vasi v Selški drlini. dicionalne zmage z Rudarjem. — Izjema je danes prekinila tradicijo, saj 60 gostje zabeležili visok rezultat 3:1. RUDAR: Kaj'.-k, Tristav, Deželak. La-mov'ek, Sorel, Breznikar, Pišek KOMISIJA ZA CENITEV ODPADNEGA MATERIALA Posebna komisija, ki ;o je! Republička odbojkarska 1'ga DVA PORA/ \ DOM V TRIGLAV : KROPA 0 : 3 Kranj, 3. septembra V I. ko-u republiškega prven- Upravni odbor je^eni^ke Zelozar-vstva odbojki r j ev 60 Triglavani v ne potrdil na predlog uprave, 0 okviru tekmovanja II. lige daners ocenjuj? odpadni material, ki ga {dopoldne v Savskem logu izgubili Železarna prodaja svojim članom preko male prodaje. Komsijo srečanje z igralci, Krope, ki so v prejšnjem prvenstvu izoadli iz tvorijo člani stalne komisije in f I. republiške lige. Kroparjl so do-strokovnjaki. ki v komisiji sode-fm^čine premogel i z Visokim rezul-lujejo kot strokovni svetovalci za f tatom 3:0 (15:2, 15:11, 17:15). rarae izdelke. # TRIGLAV : KAMNIK • : 3 Prvo tekmo prvenstva Slovenije so izgubile tudi kranjske odboj-karice, ki so prepustile točko 'gralkam iz Kamnika. Kranjčan-ke, tako kot moška domača ekipa, še niso dobro vigrane ter so TRGOVINA »BORAC« ZAPRTA P^ed dnevi so v Kranju na Titovem trgu zaprli konfokeivko trgovino Borac, ker je bil lokal zelo vlažen in zato nepadmeren zs prodajo tekstila. Strokovnjaki sojtekmo izgubile s 3 :0 (15 • 4 15: si prostore že ogledali in predla-Jj^ 15 :10). Tudi vzdržljivosti jim gali ponovno adaptacijo, vendar J občutno manjka. kar ^ z]asti vidi ee uprava podjetja Borac še odločila za novo investicijo po tem, da so tretji set izgubile na 10. čeprav so vodile že s 7 : 0! Tokrat so Kranjčanke igrale brez duhovne vodnice Hitijeve ob strani igrišča. Gostje so se odlikovale z udarci »na mreži«, medtem ko moramo pri domačinkah bo i pohvaliti neumorno Vrhunčevo. PRlCETEK POUKA NA GLASBENI SOLI V KRANJU Kranj Na tukajšnji glasbeni šoli oričetek pouka v sredo, 6. septembra, ko bodo goienci ob 10. uri dopoldan in ob 15. uri seznanjeni z razporedom ur za tekoče šolsko leto. V letošnjem letu bodo na kranj- ,. , _ - • #ma odbo karekih klubov Jesenice ski glasbeni soli poučevali klavir,\._ ^^Tr tJ ^,. „__., Jesenice, 3. septembra Danes dopoldne je bila na Jesenicah odbojkarska tekma I. slovenske lige med moškima ekipa- violino, violončelo, solo-petje, flavto, oboo, klarinet, solo-petje, trobento in pozavno. Igranje na ljudska instrumenta kitaro in harmoniko bodo poučevali na Glasbeni šoli DPD Svoboda France Prešeren. Na tej šoli se bo pričel pouk 15. septembra. in ZOK Ljubljana. Gosti SO zmagali s 3:0 (15:13, 15:10, 15:13). m n 11 o o t a s i PRODAM Prodam stavbeno parcelo z za-oetonirano ploščo, zidno opeko, les za ostrešje in ostali material. Poizve se pri Pavlicu, Visoko 3458 Ugodno prodam mladega nem-sk.>j:a psa -Ptičarja«. Naslov v oglasnem oddelku 3462 Prodam dobro ohranjen čebelnjak. C. JLA 27. Kranj 3468 Prodam nerabljeno spalnico (furnir). Zasavska cesta 22, Kranj 3473 Fiat 600 D in garažo na Zla Lem polju ugodno prodam. Prešernova 15, Kranj 3476 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo »De Lux« 250 con. Ogled na Kidračevi cesti 6, Kranj - nasproti bencinske črpalke »Pe-trola« 3517 Prodam kravo a teličkom ali brez. Jereb, Zabukovje 5, St. Jošt pri Kranju 3519 Prodam dve še dobro ohranjeni postelji z mrežama. Naslov v oglasnem oddelku 3520 Ugodno prodam dobro ohranjen kuhinjski kot - mizo, 2 stola in zaboj za premog. Naslov v oglasnem oddelku 3521 Prodam 9m3 suhih desk in plohov. Koftnik Jože, Ručigajeva 12, Kranj 3522 Prodam slamo in deteljo ali zamenjam za krompir. Pangeršlca 5, Golnik 3523 Prodam kravo, ki bo čez 3 tedne telila. Baselj 14 3524 Poceni prodam rabljeno spalnico. Naslov v oglasnem oddelku pod »30.000« 3525 KUPIM Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3526 OSTALO Slaščicama - Kavarna, Kranj, ■prejme takoj vojaščine prostega Bkladisčnika m vaJenko servirko 3497 Sankaški klub Begunje na Gorenjskem sporoča, da je sankaški dom na Gori pri Sv. Petru oskrbovan vsak dan. Na razpolago so tudi prenočišča. Za cenjeni obisk m pri poročamo 1499 V bifeju Delikatesa v Reginče- vi ulici lahko vsak dan naročate izvrstno pripravljene morske rihe. Cene nizke Razprodaja! Valilnica v Naklem razprodaja zaradi preobremenjenosti vzrejališča, po zelo znižani ceni, plemenske piske vsak dan v vzrejališču na Pivki 10. KZ Naklo 3527 Najlepšo zahvalo za prejeto odškodnino ob moji nezgodi izrekam DOZ-u — podružnica Radovljica. Zavarovanje vsakemu toplo priporočam. Kepic Anton, Šenčur 271 3528 Izgubljen je bil barirani ček št. 871539 v vrednosti 20 tisoč dinarjev, na ime Prešeren Emilija, Pot na Jošt 9. Prosimo poštenega najditelja, naj ga odda v Trgovsko podjetje MODA - Kranj 3529 Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o Bukovnik Anici m Jo-ncTOBnične. Bukovnik 3530 PRED NOVIMI NALOGAMI Preteklo sredo se je na OLO Kranj sestal sekretariat Okrajnega komiteja mla-dino. Na seji so razpravljali o nekaterih kadrovskih vprašanjih na Okrajnem komiteju in o kadrovski brigadi, ki bo odbila na avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti v prvi polovici septembra. Razen tega bo v prvi polovici septembra v mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju seminar za mlade predava-\ tel je. Seminar bo kvaliteten in mu J bodo prisostvovali predstavniki posameznih predavatčTjskih mladinskih aktivov. žetu, za Jožica Hino E-i GLIGORIČ - 1? (Nadaljevanje s l.str.) prostor. Vsekakor pa se bodo med sam vrh uvrstili se Fischer, Olaf-son in Pachmann, precej pa lahko pričakujemo še od naših velemojstrov Matanoviča in Ivkova. Danes popoldne je glavni sodnik ob 16. uri prvič pognal šahovske ure. V T. kolu so se srečali: rili noric — Fischer. Donner — Pe-||txosjan, Parma — Keres, Danga — Udovčič. BuisRayer — dr. Trifu-novič, Germek — Bertok, Paeh-man — Matanovič, PortiS — Gel-ler, Najdorf — Oiafsrm in Ivkov - Talj. B, Fajon VISOKA ZMAGA JESENIC Je-eniee, 3. septembra Danes popoldne je bila na Je-serdeah prvenstvena nogometna tekma med nogometnima kluboma Jesenice in Skofja Loka. — Zmagali so domači z visokim re-zultafapi 10:0 (4:0). Domači so bili vseskozi v premoči. Strelci so bili: Klinar 4, Zubevc 4, Crnolo-gar in. Hribar 1. Tekmo je sodil Srdanovič Peter. V predtekmi so se srečali pionirji Jesenic in Škofje Loke zs gorenjsko pionirsko prvenstvo v nogometu. Zmagali so Jeseničani z rezultatom 5:0 (2:0). KOŠARKA TESNA ZMAGA GOSTOV Jesenice Na igričču pod Mežakljo je bila odigrana prvenstvena košarkarska tekma med kluboma Jesenice in Ilirija Ljubljana. Gostje so tesno zmagali 63 : 62 (36 : 31). Igra je bila ena najlepših v letošnji sezoni. Domači so vodili v prvem polčasu že za 9 točk, a so pozneje popustili. Sojenje ni bilo najboljše. N\MIZNI TENIS NA JESENICAH ZMAGA ZA JESENIČANE Jesenice, 1. septembra V petek zvečer je bilo na Jese-senieah mednarodno srečanje med namiznoteniškima khiboma Jesenice in Askot iz Salzburga v Av-stri ji. Obe domači ekipi sta v napetih igrah zmagali. I. ekipa, ki so jo sestavljali Kavčič, Rebolj in Frelih je dobila igro s 6:4; II. ekipa v postavi Buh, Vidmar In Bogataj pa s 6:1. V soboto zvečer se je namizno-teniški klub iz Salzburga pomeril z reprezentanco Gorenjske. — Medtem ko je II. ekipa igrala r gosti neodločeno 5:5, je prva ekipa z veliko premočjo dobila igro s 6 : 3. Tekma je bfla lepa, domači so bili vseskozi v premoči. (Pere). Pajer, Knans, Jerše In Opreš nik. TRIGLAV: Brezar III., Stular IL. Rozman. Brezar IL, Perkovič, Srakar, Da-garin II., Norčič, Goste, Lrpej, Stular I. Gole so dosegli: za Rudar: Knaus v 44., 49. in 51. minuti; za Triglav: Norčič v 75. minuti. Sodnik Dober!et iz Ljubljane je bil zelo slab. Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA LIGA Beograd : Dinamo 1 : 8 Novi Sad : Partizan 0 : C Reka : Sarajevo 0 : 0 Borac : Velež 1 :1 Vardar : Vojvodina 2 : 4 Crvena zvezda : Ilajdak 3 : 0 II. ZVEZNA LIGA -ZAHODNA SKUPINA Split : Proleter 1 :1 .Sloboda : Maribor 4 : 0 Karlovac : Borovo 2 : 0 Železničar : Celik 3 : 0 Trešnjevka : Šibenik 10 Lokomotiva : Varteks Z : SLOVENSKA CONSKA LIGA Slovan : Odred-Krrm 4 : 0 Kovinar : Sobota 1:3 Triglav : Rudar 1 : 3 Celje : Ilirija 6 : 4 Triglav : Nova Gorica 2 : • Ljubljana : Kladrvar 3 :1 V soboto j* bflo med kraniskimi teniškimi igralci nadvse živabn*» — Borili so se za naslov prvaka Kranja Ženske Mladosti v polfinaly MLADOST : ČRNOMELJ 10 : 8 (5 : 2) Kranj, X septembra V četrtfmalu LRS tekmovanja za rokometni pokal Jugoslavije je danes ženska ekipa Mladosti z lahkoto odpravila borbene Črnomelj canke z 10 :8. Saj je bila Mladost skozi vso tekmo najmanj z dvema goloma razlike v vodstvu. Ekipa domačink je danes nastopila v naslednji postavi: Udove. Kolnuui (2), JankovK (3). Ankele Majda (1). Ankete Anka (4). Tolar, Kristan, Rajpclj, CesnflL Domačinke so začele z velikim poletom Jn že ▼ 7. minuti vodile s 3:0, Mrežo Crnomel jčonk jo načeka Jankovičcva, nato pa sta bSH knrmlu uspešni sa> KoJmanova in A. Ankrie. Mladost je danes igrala zlasti v prvem polčasu zelo hitro in bi lahko po prikazani igri v tem delu. dale še mnogo več golov. Dobro so igrale zlasti v napadu, medtem ko je v obrambi v drugem delu nekoliko škripalo. Gostje so se odlikovale le z ostrimi streli od daleč Povema lahko še, da so Kranjčanke vodile že z 10 : 5, nakar so v zadnjih minutah nekoliko popustile, tako da je uspelo Črnomlju znižati rezultat na 10 : 8. Pred tekmo je bila manjša svečanost, ko jo fiokret.ir kluba Mladosti tov. Rauter izročil skromno darilo in česti tal vraiarki Miri Udoveovl, ki Je danes odigrala 150. tekmo za barve Mladosti. Pred okoli 200 gledalci je zelo dobro sodil Boži novic z Golnika, S to zmago so se igralke Mlado- bra ameriški barvni film LJUBE Z EN EDDY DUCHINA i Jesenice »PLAVZ«: 4. in S. eep-tj tembra italijansiko-francoski film i J ZDRAVNIK IN MAZAC Koroška Beta: 4. sept. frameosko-nemška flim NAPOLEONOV OFICIR Radovljica: 5. septembra italijanski film VOL ARE ob 20. uri Kranj »CENTER«: 4. in 5. sopt. italijanski glasbeni film POTUJEMO V SAN REJMO ob 16., 18. in 20. uri ter matineja istega filma ob 10. uri Kranj »STORZIC«: 4. in 5. sept. nemški zabavni film DANES SE Z EN I MOJ MOZ ob 16., *8. m 20. uri ter matineja istega firma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 4. In 5. septembra ameriški barvni flim (' NEKATERI SO PRITBKM ob 19.30 StraiLšče »SVOBODA«: 5. sapt-f ameriški film DVANAJST JEZ-^ niii MOZ ob 18. in 20. uri $ohovs-ki mojstri pred žrebanjem na Međa. v prvih dveh vrstah od leve protd desni sede: Donner, 1'ctroajan, Dar ga, Talj. Geiter, Fiaher, Smisfarv ia l'orttati. Spredaj desno dr. hrv Baje sti pkisirale v pol finale LRS, kar je eden največjih uspehov krnnJ' skih rokometašic. -ek MLADOST : SVOBODA 12 : 6 V pripravah za bližnje prvenstvo Slovenijo «•> v petek roko-m t.iKv Ml:wl« i odigrale v Ljubljani tekmo s Svobodo in zmagale 7. visokim rezultatom 12!* Skozi vso tfkmo so bile Kranjčanke v premoči in zasluŽSJ*9 zmagalo s tako visokim rezultatom. V torek bo ob 16. uri P0" vrni i>" i ••• litje v !•'. ranpi. Nesreče OTROŠKA IGRA POV/.ROCII A POŽAR Dol ha rji. 3. septembra Danes ob 13. uri je gorelo Vilfan Franciju v Dolharjih pfl Zabnici. Vnelo se je podetrešJe' nato pa so je požar razširil n' pod, svinjak in nkladišče. Na kraj požara sta prispela poklicni silski vod i/. Kranja in gasilska enota r/ Zabnico. Gasilcem Ja uspelo požar lokalizirati. Gašenj* Je bilo zelo oU-žkočeno, ker *° bilo na razpolago dovolj vode. Škode je za 2 milijona 500 M*W' Kavnrovnno pa Je bilo 7.1 2 Bw*r jona. Vzrok požaru jo oila otroška igra. TOČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV Kranj. 3. septembra Dan<-s, nekaj pred 19. uro. j* znkrivil vozni k osobnega "vt<^ ta 1.1 76 : I ij 1 prdtn«*^ nesrečo, ki p0 k sred ni t«rj»P (dovoških žrtev. niti poškodb medtem ko sta olx> vozili pr