'fasffo cfe/ovnega fcofe/ctfva S02T& /sfera — 20. oktober 7986 — steirf/fca 36
Med »Inovatorje leta« je ljubljanska televizija uvrstila letos tudi Bojana Bertonclja, Mirka Gaserja in Jožico Rejc iz Iskre v Železnikih. Skupina je zasnovala in konstituirala sodoben koračni elektromotor, pri tem pa je izoblikovala tudi izvirne nove tehnologije in merilne metode. Vse to zagotavlja visoko kakovost, saj je elektromotor povsem enakovreden podobnim v razvitih državah, kar pa zagotavlja dober gospodarski učinek tudi pri izvozu. (Foto: L. D.)
»Inovatorji
leta«
Ljubljanska televizija je prejšnji petek, že drugo leto zapored, podelila priznanja »Inovatorji leta«. Prejeli so ga tisti posamezniki, ki so znali, kot je na slavnosti poudaril predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnikar, ustvarjalno misliti In svojo Idejo, kot inovacijo pripeljati do tiste točke, ko postane uporabna In koristna. Priznanja so podelili tudi delovnim kolektivom, ki so s svojim odnosom In pristopom omogočili uspešno Inovacijsko gibanje ter s tem tudi pomembne rezultate.
Osnovni namen akcije je seveda v popularizaciji Inovativne dejavnosti In spreminjanju odnosa do nje, ta naloga pa, še zdaleč ni enostavna, čeprav je prav v zadnjih letih postala inovativna dejavnost veliko bolj množična in se Izraža zlasti v raznovrstnih tehnlčlh Izboljšavah In Izumih. Obe dejavnosti — Inovativna In raziskovalna pri nas še vedno nista v zadostnem obsegu In na ustrezen način postali pomembnejši razvojni dejavnik, eden Izmed poglavitnih vzrokov pa je bil v preteklosti ta, da je bilo moč pridobivati dohodek brez zahtevnega dela In odgovornega gospodarjenja.
Še vedno se dogaja, da je inovativna dejavnost marsikje preveč prepuščena pobudam posameznikov In torej naključnosti, napačna je tudi miselnost, da je ta dejavnost le domena strokovnjakov, eden Izmed osr-ednlh problemov za premajhno množičnost pa je še vedno v nagrajevanju.
Pot v inovacijsko družbo gotovo ne bo lahka, eden Izmed pogojev pa je tudi v tem, da mora inovatorsko delo dobiti večje javno priznanje.
L. D.
Spodbude inovatorjem
Tudi Iskraši med »Itifflatorji leta«
Ljubljanska televizija je v petek, 10. oktobra podelila priznanja »Inovatorji leta«. Slavnost je bila v mali dvorani slovenske skupščine v Ljubljani, med nagrajenci pa je bila tudi skupina Iskrašev iz Iskre Železniki — Bojan Bertoncelj, Mirko Gaser in Jožica Rejc.
Slavnostni govornik na podelitvi, tokrat že drugi, je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik, priznanja TV akcije »Inovatorji leta« pa je podelil direktor ljubljanske televizije Stane Grah.
Zaradi izredne akktualnosti objavljamo govor predsednika slovenskih sindikatov v celoti.
Letos bodo že drugič podeljena priznanja »inovatorji leta« tistim posameznikom, ki so znali ustvarjalno misliti in svojo idejo, kot inovacijo pripeljati do tiste točke, ko postane uporabna in koristna, ter delovnim kolektivom, ki so s svojim odnosom in pristopom omogočili uspešno inovacijsko gibanje in s tem tudi pomembne rezultate. Zato je prav, da jim izrečemo vse priznanje tudi zato, da bi vsi drugi njihov prispevek k tehničnemu in družbenem napredku znali bolj, kot je to bilo v preteklosti, ceniti in vrednotiti.
Ob tem pa se nam vsem postavlja tudi vprašanje kako motivirati vse ljudi: od delavca do strokovnjaka za to, da bodo inovacije postale zares množično gibanje. Spoznanje o pomembnosti in potrebnosti tehnološkega razvoja proizvodnje, kar postopno vodi k vse večjemu osvobajanju človeka od fizičnega dela in k usmerjanju njegovih sproščenih delovnih potencialov v delo, ki zahteva vse več uporabe znanja, mora povsod prodreti v našo zavest. Mnogo je še delovnih ljudi, ki niso motivirani za ustvarjalno delo, saj njihov delež pri inovacijah ni deležen ustreznega materialnega in moralnega priznanja, v številnih organizacijah se še vedno podcenjevalno obnašajo do predlogov izboljšav in izumov, inovatorji pa so še pogosto prisiljeni iskati zaščito svojih pravic in interesov prek sredstev javnega obveščanja, sodišč združenega dela in podobno.
Zato je akcija »Inovatorji leta«, ki jo je v začetku lanskega leta pričela ljubljanska televizija, pomembna predvsem v smislu popularizacije inovativne dejavnosti in spreminjanja odnosa do nje. Osnovni cilji, ki jim akcija sledi, ne morejo biti sicer doseženi čez noč, saj je za uspehe potrebno daljše obdobje, v katerem pa je treba stalno prikazovati domače ustvarjalne dosežke in tako izraziti priznanje ustvarjalcem, po drugi strani pa vliti zau-
panje v lastno pamet vsem, zlasti pa še mladim generacijam ter jih tudi na ta način spodbujati za inovativno razmišljanje.
V naši družbeni praksi smo si zastavili cilj, da bo inovacijska dejavnost postala organski sestavni del proizvodnje prvina družbene reprodukcije. To omogočata in terjata današnja stopnja in tempo razvoja proizvajalnih sil v svetu ter potreba po vse večjem in enakopravnejšem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo deta. Tako je v zadnjih letih postala inovacijska dejavnost veliko bolj množična in se izraža zlasti v raznovrstnih tehničnih izboljšavah in izumih, ki prispevajo k stalnemu posodabljanju proizvodnje in organizacije dela ter zmanjšujejo našo odvisnost od tujih licenc in patentov. Vendar pa, ko govorimo o inovacijski dejavnosti, pri tem ne smemo misli-
'
ti le na inovacije na tehničnem področju, temveč mora inovacijska dejavnost močneje zaživeti tudi na ostalih področjih našega življenja in dela, kot na primer na področju organizacije dela, marketinga, informatike in podobno.
To, da je postalo razmišljanje in tudi sama inovacijska dejavnost bolj množična, je zasluga tudi problemske konference Zveze komunistov Slovenije o razvoju inovacijske dejavnosti, kot množičnega gibanja, ki je bila pred dvemi leti. Namen konference ni bit v tem, da bi na njej določali splošno vlogo in pomen v družbenem in gospodarskem življenju, ampak predvsem kritično analizirati stanje in odkriti vzroke, ki ovirajo uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. Razprava je opozorila na preseganje individualnega značaja inventivne de-
javnosti z večanjem zavesti, na potrebe in možnosti za zagotavljanje množičnega gibanja, ko gre za oblikovanje inovacij in njihovo uveljavljanje v praksi, še posebej pa, da je treba inovacijski proces celovito vključiti v delovni proces, da bo enakopraven drugim nalogam. Problemska konferenca zveze komunistov je tudi pripomogla k temu, da je še bolj prodrlo v ospredje spoznanje, da inovativna dejavnost za družbenopolitične in samoupravne dejavnike ne more biti le stvar kampanjskih akcij, ampak da mora postati trajna aktivnost, vgrajena v razvojne programe organizacij združenega dela, v delovne programe sindikatov, zveze socialistične mladine ter drugih.
Inovacijska dejavnost, vključno z raziskovalno dejavnostjo pri nas še vedno ni v zadostnem obsegu in na ustrezen način postala razvojni dejavnik v združenem delu in družbi. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to je prav gotovo ta, da smo v preteklosti dopuščali razmere, v katerih je bilo mogoče pridobivati dohodek brez zahtevnega dela in odgovornega gospodarjenja s sredstvi v družbeni reprodukciji. Za ustrezno inovacijsko klimo namreč ni dovolj, če družba samo formalno prizna tehnološki napredek in vanj vlaga ustrezna sredstva. Bistvo je namreč v tem, da ekonomska politika us-
11 ____________________________
Slavnostni govor ob podelitvi priznanj je imel predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik
tvari razmere, v katerih bo produktivnost dela, delo in gospodarjenje ne samo odločilni dejavnik gospodarske rasti in podlaga za pridobivanje dohodka, temveč tudi merilo za obstoj, ali neobstoj delovnih organizacij.
Kljub nekaterim organizacijam združenega dela, ki se organizirano lotgvajo pospeševanja množične inventivne dejavnosti pa lahko ocenimo, da je organiziranost množične inventivne dejavnosti pri nas še precej šibka in, da ni postala enakovredna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Še je premalo prizadevanj za to, da bi v vseh okoljih ustvarili ustrezno ozračje za razvoj te dejavnosti. To ozračje pa mora biti spodbuda za inoviranje, na drugi strani pa mora pomeniti tudi določene negativne družbene sankcije za tiste, ki ne prispevajo nič novega. Uveljaviti je treba torej spoznanje, da je inovacijska dejavnost naša nujnost, v sedanjih gospodarskih razmerah pa tudi izziv, ki lahko pomeni osnovo za hitrejše premagovanje težav in spreminjanje negativnih trendov v združenem delu in družbi. To bo pa seveda mogoče le, če bo dejansko položaj organizacij in delovnih skupin pa tudi posameznega delavca odvisen tudi od uspešnosti pri inoviranju. V mnogih organizacijah združenega dela še vse preveč prepuščajo iniciativo samo posameznikom, ki največkrat zgolj naključno prihajajo do posameznih predlogov. Tudi zavist in podcenjevanje inovatorjev sta še v mnogih okoljih prisotna, prav tako pa tudi napačna miselnost, da je inventivna dejavnost le stvar strokovnjakov.
Razveseljivo je, da se nenehno veča število prijavljenih in potrjenih inovacijskih projektov in, da inovacijski dohodek iz leta v leto raste. Število prijavljenih inovatorjev je v lanskem letu že doseglo število 12.000. Kar 10.000 od teh jih je v organizacijah druženega dela, drugi pa so v različnih poklicih in dejavnostih. Najbolj razvita inventivna dejavnost na zaposlenega delavca je v kemični industriji, kovinski in elektro industriji, obrtni dejavnosti, lesni industriji, grafični in papirni industriji ter tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji. Med najuspešnejše organizacije združenega dela po ustvarjenem čistem inovacijskem dohodku na Slovenskem štejemo Železarno Ravne, Tovarno avtomobilov Maribor in Savo Kranj. Tudi čisti inovacijski dohodek se je lani v primerjavi z
letom poprej v celoti povečal, kar vse pomeni, da se je že začela spreminjati miselnost v mnogih organizacijah združenega dela.
Največ inovacijskih zamisli in predlogov lani je bilo namenjeno izpopolnitvi proizvodnih naprav in procesov z namenom, da bi povečali produktivnost, prispevali k večji varnosti pri delu, večji zaščiti okolja ter humanizaciji in organizaciji dela. K rasti števila inovacijskih predlogov silijo organizacije združenega dela vse težji pogoji gospodarjenja, zmanjšane možnosti uvoza in ekonomske zakonitosti v najširšem smislu. Po drugi strani pa so k temu prispevale tudi aktivnosti subjektivnih sil za uveljavljanje zavesti o nujnosti opiranja na lastne sile, v prvi vrsti na sile znanja in znanosti.
Na zadnjem kongresu ZSS smo se v resoluciji zavzeli, da naj bo množična inventivna dejavnost v organizacijah združenega dela nujni sestavni del razvojno-raziskovalnega dela in eden izmed pomembnih členov inovacijske verige. Zveza sindikatov Slovenije bo za razvoj ustvarjalnega udejstvovanja vseh zaposlenih podpirala vse različne oblike aktivnosti, spodbujala razpise delavskih svetov za rešitev ključnih tehnoloških, organizacijskih, proizvodnih in drugih problemov, spodbujala bo ustanavljanje krožkov za izboljšanje proizvodnje, aktivov inovatorjev in drugih oblik povezovanja delavcev — inovatorjev. Prav tako smo zapisali, da mora inovator-sko delo dobiti še večje javno priznanje v organizacijah združenega dela in tudi izven njih. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na nenehno skrb sindikata za usposabljanje delavcev ter še na pomembnejšo nalogo — aktivnost za uresničevanje načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela, vključno s posebnimi nadomestili delavcem, kot posamičnim, ali skupinskim nosilcem inovacijskih zamisli. V zvezi sindikatov mislimo, da bi morali v samoupravnih aktih s področja nagrajevanja po delu bolj sistemsko opredeliti tudi nagrajevanje inovativne dejavnosti, kot ene izmed možnosti za višje osebne dohodke.
živimo v času, ko smo se začeli bolj zavedati, kako pomemben je znanstveno-tehnološki razvoj naše družbe. Ta pa je seveda mogoč le z delavci, ne pa mimo njih, ali proti njihovi volji. Danes govorimo o procesu, v katerem bo človek stopnjeval svojo produktivno moč, ko bomo težko fizično delo postopno nadomes-
V imenu Iskrinih nagrajencev Iz Železnikov je nagrado »Inovator leta« sprejela Jožica Rejc
tili s krmiljenjem strojev. To pa seveda ni več tako daleč. K takšnemu razmišljanju nas bodo vedno bolj silili že močno izrabljeni stroji in naprave. Tehnološka raven naših strojev je ponekod še vedno taka, da se jim mora fizično prilagajti delavec, marsikje po svetu pa je to že zdavnaj obratno.
Pot v inovacijsko družbo pa ne bo lahka. Kljub še tako dobremu sistemu organizirane raziskovalne dejavnosti ne moremo pričakovati hitrih rezultatov, če nismo pred tem dovolj vlagali v njen razvoj, zagotovili temeljnih in zadostnih pogojev za delovanje ter razvili ustreznih oblik usmerjanja raziskovalnega dela na strateško pomembna tehnološka] gospodarska in druga področja. Veliko premikov pa bo treba narediti predvsem na izobraževalnem področju. Dokler bo za usposobljenost potrebna samo formalna izobrazba, ne pa dejanska usposobljenost za določeno delo, za samostojno raziskovanje, za inovacijsko dejavnost, ne bomo dosegli pomembnejših rezultatov.
Zato mora biti naš cilj, da bomo vsakega delavca spodbujali, da se bo poleg dela nadalje usposabljal in izpolnjeval v raznih oblikah izobraževanja, seveda pa moramo to omogočiti in
organizirati. Vsak delavec in strokovnjak se torej mora zavedati, da bo njegovo napredovanje odvisno od količine znanja, njegova želja po izpopolnjevanju znanja pa mora povsod naleteti na polno podporo in razumevanje.
Menim, da je akcija ljubljanske televizije »Inovatorji leta« vredna vse naše pozornosti in podpore. Želja vseh nas je, da bi televizija z njo nadaljevala in s svojim, nedvomno velikim informacijskim vplivom, še naprej širila inovativno kulturo med ljudmi in spodbujala njihovo, morda dose-daj skrito ustvarjalnost. S preds-tavitvijp posameznikov in delovnih kolektivov ter njihovih inovacijskih dosežkov pa daje televizija Ljubljana s svojo akcijo tudi moralno priznanje in jih spodbuja k še boljšim inovativnim rezultatom.
Na današnji slavnosti bomo podelili priznanja posameznikom, skupinam in kolektivom, ki so znali, hoteli in zmogli ustvarjati največje uspehe. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti iskreno čestitam vsem prejemnikom priznanj z željo, da bi bili še naprej tako uspešni pri svojem ustvarjalnem in inovativnem delu, saj sta socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo najvišji vrednosti življenja in temelj našega napredka!
2. stran
št. 36., 20. oktober 1986
št. 36., 20. oktober 1986
stran 3
Iskra — PTT
V Domžalah bo prva centrala sistema 12 v Jugoslaviji
Iskra je podpisala z Združenjem slovenskih PTT podjetij in Delovno organizacijo PTT Ljubljana pogodbo za novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v Domžalah, kot prvo v sistemu 12—40 v Jugoslaviji. Centrala v Domžalah bo skupaj z novo centralo v Kamniku in novo tranzitno centralo v Ljubljani tvorila že do konca tega srednjeročnega obdobja trikotno povezavo, ta pa bo osnova bodoče digitalizacije celotnega telefonskega omrežja na območju PTT Ljubljana.
Ponedeljek, 13. oktobra 1986 bo gotovo ostal zapisan v zgodovini Iskre, kot pomemben mejnik, dan ko je Iskra podpisala prvo pogodbo za novo digitalno telefonsko centralo v sistemu 12—40. S to pogodbo izkazujeta Združenje slovenskih PTT podjetij in Podjetje za PTT promet Ljubljana kot investitor in prvi kupec sistema 12-40 v Jugoslaviji veliko zaupanje v Iskro, hkrati pa tudi svojo tehnično in tehnološko naprednost. Zanimivo je, da je bilo prav ljubljansko PTT podjetje pred 15 leti prvi kupec takrat najsodobnejšega sistema Metaconta 10 C.
Pogodbo za novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v Domžalah so podpisali predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič in glavni direktor Telematike Vito Osojnik s sodelavci, s strani kupca pa predsednik poslovnega odbora Združenih PTT podjetij Slovenije Miloš Mitič, podpredsednik Franc Dovečar in svetovalec Jože Novak, direktorica DO PTT Ljubljana Fani Žagmeister, direktor sektorja za investicije v tej DO Nedelj ko Djukič, direktor "TOZD'Telekomunikacije Bernard Šervicelj in direktor sektorja za gospodarske zadeve v DO PTT Ljubljana Milorad Guzina.
Slavnosti ob podpisu se je udeležil tudi predstavnik belgijske firme BTM Ion Cornu s sodelavci.
Zmogljivost nove centrale sistema 12-40 je 5.000 naročnikov in 1.440 digitalnih povezav do t.im. nadrejene centrale v Ljubljani in do končnih central na območju Domžal. V prihodnosti so predvidene še nadaljnje razširitve in sicer do 50.000 naročnikov.
Za vključitev nove centrale v promet bo potrebno posodobiti obstoječe končne centrale ter razširiti zmogljivosti prenosnih sistemov v domžalskem telefonskem vozlišču. Tudi to opremo bo dobavila Iskra.
Odločitev — sistem 12
Sistem 12, ki ga je Iskra izbrala na osnovi dolgoletnega sodelovanja s firmo BTM je povsem elektronski, digitalni, programsko predviden sistem za komutacijo govora in podatkov. Arhitektura sistema ima osnovo v modularni gradnji in porazdeljenem procesiranju. Sistem pokriva vse hierarhične ravni omrežij: obsega lokalne, podeželske, rajonske, tandem, tranzitne, mednarodne in kombinirane centrale, različne podsisteme, kot so nadzorovane centrale, oddaljene naročniške enote, podsistemi za testiranje itd. K sistemu sodi tudi center za upravljanje in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja.
Sistem je ekonomičen že pri manjšem številu naročnikov, hkrati pa enakomerno razšir-Ijiv do števila 100.000 naročnikov.
Trenutno je v svetu v obratovanju cca 1.300.000 priključkov v Sistemu 12; že sklenjenih pogodb, oz. pogodb v pripravi pa je za cca 11 milijonov priključkov. Sistem proizvajajo, oz. ga bodo proizvajali po dosedanjih podatkih v 15 državah sveta, od tega poleg Belgije še na Kitajskem, Švici, Italiji, Norveškem, J. Koreji, Mehiki itd.
Tako je Sistem 12 trenutno v svetu najmodernejši delujoči komutacijski sistem. Načrtovan je tako, da omogoča vse običajne telefonske usluge (vključnoz modernimi naročniškimi funkcijami), kakor tudi komunikacijo med različnimi računalniškimi sistemi in terminali, s pošiljanjem podatkov, oblikovanih v pakete. To pomeni, da je že temelj za gradnjo bodočega omrežja integriranih uslug ISDN).
Sistem 12 uporablja najmodernejša mi-kroelektronska vezja visoke integracije. To
pomeni veliko zanesljivost, majhno porabo energije pa tudi prednost, da za postavitev centrale S-12 rabimo 2 do 5 krat manj prostora, kot za ostale sisteme.
Osvajanje nove generacije javnih tel-einformacijskih sistemov 12 je sestavni del dolgoročne strateške razvojne usmeritve Iskre, ki zajema poleg tega še projekte nadaljnjega razvoja in proizvodnje sistemov za upravljanje in avtomatizacijo industrijskih in drugih procesov, izgradnjo proizvodnih zmogljivosti za računalniške sisteme, izgradnjo načrtovalskih in procesnih zmogljivosti za mikroelektronska vezja naslednje tehnološke generacije ter sodobnih profesionalnih komponent. V okviru samega področja telekomunikacijske informatike pa je projekt Sistem 12 tesno povezan s projektom digitalnih central Iskra 2000 in s projektom digitalnih multipleksnih sistemov za prenos informacij po optičnih vlaknih in mikrovalovnih usmerjenih zvezah.
Sistem 12, kot del telekomunikacijske infrastrukture, je osnova hitremu in uspešnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Zato so naložbe vanjo pomembna družbena skrb in vsebina gospodarske politike vseh naprednih držav v svetu. Iskra zato pričakuje aktivno vlogo združenega dela, podjetij za PTT promet, bančnih institucij in družbenopolitičnih organov pri vlaganju v razvoj in proizvodnjo sodobnih digitalnih teleinforma-cijskih sistemov, kamor Sistem 12 nedvomno sodi.
Lado Drobež
V Imenu Iskre le pogodbo podpisal tudi predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič (zgoral), Imenu združenih PTT podjetij Slovenije pa predsednik poslovodnega odbora Miloš Mitič.
Iskra Invest servis
Projektno proizvodni center PPC 2
Na področju Zupančičeve jame med Linhartovo in Vilharjevo cesto načrtuje Iskra novo stavbo. V glavnem za komercialno inže-
nirsko dejavnost.
Glede na to, da so zmogljivosti PPC — poslovno prodajnega centra premajhne, saj je precej lokacij zunaj centra, se vsiljuje zamisel o zidavi nove stavbe, novega projektiv-
že sedaj predvidene razširitve. V kleti bo tehnična etaža s pošto, arhivi, telefonsko centralo, teleksom, prostorom za odpadke, prostorom za vzdrževanje in akumulatorsko
postajo, kajti stavba bo imela lasten pogonski agregat. V preostalih treh etažah pa bodo garaže.
Osem nadstropij bo na voljo za proizvod-no-projektantske namene. Nekaj prostora bodo zasedli sedaj dislocirani obrati, raztreseni po Ljubljani. Katera organizacija, delovna, oz. temeljna bo zakupila prostor, zdaj še ni mogoče reči..Vsi prostori bodo namenjeni inženirsko-komercialni dejavnosti, prav tako bodo na voljo še spremljajoči prostori za razgovore, računalništvo in predavalnice. Tudi družbena prehrana ne bo manjkala. Prostori bodo naravno osvetljeni, izkušnje iz PPC bodo tukaj upoštevane, poleg normativov, ki jih niso docela mogli uveljaviti pri skeletu PPC. Edino fotolaboratorij Iskre marketinga bi še obdržal umetno razsvetljavo za razvijanje filmov.
Zahodno od Robbove ulice je predviden mestni park. Poleg poslovnega dela so predvidena stanovanja v obliki karejev. Skupno bo naprodaj 900 stanovanj s 53 tisoč m2 čiste površine.
Javni program obsega tudi še hotel A kategorije, ki pa bo imel poslovni značaj. Ob njem bodo trgovine, tržnica, frizerski salon in servisi. Tod bodo različni nivoji glede na program in namembnost. To bo zelo urejeno središče, kjer bo usklajen stanovanjski in poslovni prostor.
Povezava z mestnim središčem in bližina glavnega kolodvora so poglaviten motiv za zazidavo Zupančičeva jame. Skladno bo deloval tudi rezervat mestnega parka, zahodno od nove Robbove ulice.
Celoten projekt BS2/1 in BR 2/1 načrtuje projektantska organizacija Planum iz Rado-vljiče, oz. njena TOZD Biro za projektiranje v Ljubljani.
Marjan Kralj
Situacija bodoče poslovne hiše v Zupančičevi jami za Bežigradom
no-proizvodnega centra PPC 2. Posebno zaradi tega, ker najemanje prostorov precej stane, tekanje od ene lokacije do druge pa tudi ne ustreza, požre vsaj veli ko dragocenega časa.
Pri iskanju ustreznega prostora za zidavo je v prvi vrsti prišla v poštev lokacija v Stegnah, vendar je bila kmalu zamisel opuščena zaradi neustreznega dostopa.Poleg tega pa je stegenski kompleks po sedanjih načrtih zapolnjen.
Druga lokacija je bila predvidena na Bavarskem dvoru. Tam bi sezidali še en stolpič poleg steklenega SCT, poslovni kare, proti Petrolovi črpalki. Ker tudi ta lokacija še ni zazidljiva, pride v poštev le Zupančičeva jama med Linhartovo in Vilharjevo cesto. To je zadaj za Gospodarskim razstaviščem, oz. Slovenijalesom ter kulturnim parkom Navje. Zazidalni načrt ima oznako BS 2/1.
Bežigrajska občina je razpisala natečaj za pridobitev strokovnih predlog za zidalni načrt in idejni projekt. Prva nagrada ni bila podeljena. Potem pa so trije projektanti združili, oz. uskladili načrte in sedaj je pred nami enotni načrt enega zadnjih središč, ljubljanskega, pravzaprav bežigrajskega teritorija.
Nova poslovna stavba Iskre naj bi imela osem nadstropij in štiri nadstropja kletnih etaž. V teh bi bilo 20 tisoč m2 koristnega prostora, v osmih etažah pa 18 tisoč, kjer so
Iskra Avtoelektrika
Srečanje kovinarjev Jugoslavije
Dušan Mozetič tretji med brusilci
Od 9. do 11. oktobra letos je potekalo v Srbiji, v zgodovinskem Kragujevcu, jubilejno 20. srečanje kovinarjev Jugoslavije. Okrog 200 delavcev kovinske stroke, orodjarji, strugarji, rezkalci, brusilci, varilci, itd. se je pomerilo v teoretičnem in praktičnem delu, da pa so lahko prišli v Kragujevac na zvezno tekmovanje, so se morali pred tem izkazati na občinskih, republiških, oz. pokrajinskih tekmovanjih ter osvojiti prvo, ali drugo mesto. Med temi strokovnjaki — junaki tekmovanj iz vse Jugoslavije je bil tudi (žal edini) Iskraš Dušan Mozetič iz novogoriške Avtoelektrike. Dosegel je izjemen uspeh, med najboljšimi jugoslovanskimi brusilci je osvojil tretje mesto.
Deseti oktober dan kovinarjev
Zvezna tekmovanja se odvijajo vsako leto v drugem kraju in to na dan, ko praznujemo 10. oktober, dan jugoslovanskih kovinarjev. Konferenca sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je namreč leta 1977 razglasila deseti oktober za dan kovinarjev Jugoslavije. Praznovanje tega dne je postalo že tradicionalno, zato ni zgolj slučaj, dase odvijajotudi tekmovanja kovinarjev na ta dan. In še nekaj izredno pomembnega nas spominja na ta dan. To je praznovanje v spomin na dogodek, ko se je naš največji učitelj in vzornik tovariš Tito, kot mlad kovinarski delavec vključil leta 1910 v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije.
Povrnimo se spet k tekmovanju in uspehu Dušana Mozetiča. Tega mladega strokovnjaka gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj ga v Avtoelektriki poznajo domala vsi pa tudi v našem glasilu je bil že večkrat predstavljen. Kako tudi ne, saj se tekmovanj udeležuje že vrsto let in to nadvse uspešno, kar je odraz njegovih delovnih kvalitet in strokovnosti. Na občinskih in republiških tekmovanjih je segel že po naj višjih uvrstitvah, največji življenjski uspeh pa je dosegel leta 1980, ko je postal državni prvak med tekmovalci — brusilci. Že naslednje leto je spet posegel po vidni uvrstitvi, osvojil je namreč drugo mesto, letos, kot že rečeno, pa je bil tretji.
»V Avtoelektriki, v tovarni delovnih sredstev sem zaposlen že 16. leto, tekmovanj pa se udeležujem devet let«, je skromno pristavil po stisku rok sodelavcev za naše glasilo. Na delovni omarici ob njegovem brusilnem stroju v orodjarni pa se blišči kot krona zlatnik z likom prvega kovinarja Jugoslavije tovariša Tita — darilo za osvojeno in trdo prigarano tretje mesto med brusilci.
Velik pomen tekmovanj
Dušan se dobro zaveda, da predstavlja taka oblika delovnih tekmovanj pomemben pregled teoretične in praktične usposobljenosti kovinarjev za opravljanje vsakodnevnih zahtev in nalog na delovnih mestih, predstavljajo pa tudi manifestacijoširšega družbenega
pomena, saj pomembno opozarjajo na mesto in položaj delavca v združenem delu, ki ga vsak dan z delom znova potrjuje. S popolnejšim obvladovanjem tehnične kulture pa se odpirajo samoupravljalcu dejansko vsestranske možnosti za popolno odločanje o rezultatih svojega dela.
Seveda nas je zanimalo, kako je potekalo tekmovanje v Kragujevcu. »Najprej smo morali odgovoriti na vprašanja iz stroke, varstva pri delu in zakona o združenem delu. Tu nisem imel težav, saj sem na teh področjih dobro podkovan. Huje je bilo naslednji dan, kosem se spoprijel s praktično nalogo, ki je bila izredno težka in zahtevna. Res, priznati moram, da na vseh dosedanjih tekmovanjih tako težke naloge še nisem dobil. Mirno sem začel in le za nekaj točk sem zgrešil prvo mesto. Seveda sem tudi s to uvrstitvijo izredno zadovoljen, saj sem na zveznih tekmovanjih prvi in drugiže bil, torej mi je tretje mesto prav manjkalo,« je pristavil v prešernem smehu.
Tekmovalci — kovinarji so sl v Crvenl zastav! ogledali tudi proizvodnjo avtomobilov
Dušan Mozetič, tretjemu mestu naproti na tekmovanju Jugoslovanskih kovinarjev v Kragujevcu
»Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, teoretični in praktični preizkus pa smo opravljali v prostorih našega avtomobilskega giganta, v Crveni zastavi. Še najbolj slavnostna pa je bila sama otvoritev in zaključek tekmovanja. Poleg nas tekmovalcev so bili na slavnosti prisotni tudi visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta, republike in federacije. V imenu organizacijskega odbora nas je pozdravil Novica Filipovič, predsednik srbskih sindikatov, tekmovanje pa je otvorila Marija Todorovič, predsednica zveze sindikatov Jugoslavije. Ona je podelila tudi nagrade najbolje uvrščenim. Potem, ko nam je čestitala ob prazniku kovinarjev, 10. Oktobru, je posebej poudarila, da so bili kovinarji vedno udarna moč našega revolucionarnega delavskega gibanja in vedno v prvih vrstah boja za oblast delavskega razreda in razvoja samoupravljanja.«
Nova spoznanja
»Gostitelji so nam razkazali tudi proizvodnjo avtomobilov, kjer je res kaj videti. Posebno zanimiv je trak, kjer izdelujejo Jugo GV, to so avtomobili namenjeni zahtevnemu ameriškemu tržišču. Škoda, res škoda, da ni tako zaostrene kontrole tudi na traku, kjer poteka proizvodnja avtomobilov za nas jugoslovanske kupce... Z velikim zanimanjem pa smo si ogledali tudi lepi Kragujevac, mesto s približno sto tisoč prebivalcev. To je eno izmed najmočnejših srbskih industrijskih središč z avtomobilsko, strojno, živilsko, konfekcijsko, tekstilno, elektromehansko in gradbeno industrijo. Žal, je poznano to mesto tudi po grozovite! i pokolu, ko so Nemci od 21. do 23. oktobra 1941 umorili okoli 7000 nedolžnih ljudi, med njimi celotno gimnazijsko dijaštvo in profesorje. V spominskem parku šumarice je njim v spomin postavljen veličastni spomenik,« je zaključil mladi strokovnjak Dušan Mozetič, saj ga ježe čakala nova delovna naloga na njegovem brusilnem stroju.
Mi pa zaključimo ta članek s čestitkami Dušanu Mozetiču za odlično osvojeno mesto in z besedami prvega jugoslovanskega kovinarja, tovariša Tita, ko je nekoč dejal: »Zelo me veselijo taka tekmovanja in pregled znanja, kakšrnega imate vi kovinarji te dni. Na takih manifestacijah se najlepše pokažejo rezultati v izgradnji našega socialističnega samoupravnega življenja, ker se neguje bratstvo in enotnost, kot ena največjih pridobitev naše revolucije«
In Dušan Mozetič zna negovati to pridobitev!
Marko Rakušček
ISKRA NA SODOBNI ELEKTRONIKI'86
Iskra — znanje v sistemih, znanje v elementih
Kar 73.000 obiskovalcev, skoraj 200 domačih in nad 400 tujih razsta-vljalcev, bogat spremljevalni program s številnimi simpoziji in seminarji, številne novosti na področju elektronike in pa obiski mnogih delegacij — državniških in strokovnih, so bile osnovne značilnosti pravkar končanega, že 33. mednarodnega sejma Sodobna elektronika ’86.
Letošnja mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije in nukleo-nike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila v vseh pogledih rekordna. Med kar 625 razstavljalci jih je bilo iz tujine natanko 428. Ob tem je izredno zanimiv podatek, da jih je bilo iz ZRN kar 127, Avstrije 70, ZDA 51, Švice 43. itd. Med 197 domačimi razstavljalci se je izredno uspešno tudi letos predstavila Iskra. Vodilo tokratnega našega nastopa je bilo Iskra — znanje v sistemih, znanje v elementih.« Temeljna misel, ki nas je vodila pri snovanju letošnje predstavitve je namreč ta, da brez sodobnih, kakovostnih, zanesljivih in izvozno uspešnih elektronskih sestavnih delov tudi ne bi bilo sodobnih sklopov, naprav in sistemov.
Iskra je zato na sejmu prikazala splet uspešnih elektronskih in elektromehanskih elementov, od klasičnih pa vse do najnovejših mikroelektronskih in elektrooptičnih. Večina teh elementov je zasnovana na interdisciplinarnem znanju fizikov, kemikov, elektroničarjev in drugih sodelavcev v razvojnih oddelkih Iskre ter izobraževalnih ustanov in institutov. Seveda Iskra ni mogla predstaviti vseh rezultatov več kot
Desetkanalnl digitalni multiplekser za prenos po optičnem vlaknu
8. stran
ISKRA NA SODOBNI ELEIC>NIKI'86
2000 razvojnih nalog, ki prav sedaj potekajo v naši sestavljeni organizaciji.
Na Sodobni elektroniki je Iskra razstavila tudi nekaj novosti. Verjetno najpomembnejša takšna novost so telefonske centrale izdružineSI 2000, ki si je letos nadela že svojo pravo »blagovno znamko«. Lanski prikaz integriranega teleinfor-macijskega sistema je prav na področju telefonskih central napravil največji korak naprej.
Za krmiljenje industrijskih procesov smo letos na razstavišču prikazali kar dve napravi in sicer IPK 11 in SPO 40, obe sta programobilna krmilnika.
/ Koračni motorji s krmilno elektroniko so v Iskri novost, hkrati pa pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj na področju avtomatizacije in robotizacije.
Na področju prenosa velja omeniti nov 10 kanalni PGM (multiplekser), ki je plod skupnega razvojnega dela Iskre Elektrooptike in Iskre Elektroz-vez. Prav tako je pomemben nov model MD 19200 in modem v REK izvedbi.
Iskra Kibernetika je prikaza-
la nov varnostni sistem SEZAM, več različic Iskrascopa ICD, poleg drugih novosti pa še nove sisteme za krmiljenje kr nčične moči in novi defekto-skop.
Iskrine dosežke na področju robotike smo posebej prikazali na specializirani razstavi JU-ROB ’86, Iskrino računalništvo
pa si bo moč podrobneje ogledati na bližnjem Interbiroju v Zagrebu.
Za Iskro je bila letošnja Sodobna elektronika pomembna tudi zaradi številnih obiskov državniških delegacij in poslovnih partnerjev. Našo stojnico sosi med drugim ogledali ugandska delegacija pod
Laser za akupunkturo
vodstvom podpredsednika vlade in državnega ministra v predsedstvu vlade Eriya Kate-gaya, zatem alžirska delegacija, ki jo je vodil alžirski minister za težko industrijo Boudraa Fa-ysal, med pomembnejšimi po-
Prvl Jugoslovanski mikroračunalniki Javni avtomatski novčlčnl aparat Je doživel premiero na Gospodarskem razstavišču v paviljonu Iskre.
slovnimi partnerji, ki so nas obiskali v času sejma so bili tudi delegacija poljske firme Unitra inše mnogi drugi. Pravs to poljsko firmo je Iskra podpisala v sredo, 8. oktobra pogodbo o sodelovanju v prihodnjem letu, o čemer pa bomo obširneje pisali v prihodnji številki našega tednika.
Izredno veliko zanimanja na Sodobni elektroniki je bilo za razstavo robotov. Morda je tokratna druga razstava robotike nekoliko razočarala naključnega obiskovalca, saj bi glede na nagli prodor nove informacij-sko-proizvodne tehnike vsvetu pričakoval kaj več, strokovnjaki pa menijo drugače.
Na razstavi je bilo dvakrat več eksponatov kot lani, med 22 podjetji pa je bil tudi en tuji proizvajalec. Robote, manipulatorje in komponente za njihovo proizvodnjo so razstavili f na 800 m2.
Razstava robotizacije je eden izmed dveh letnih dogodkov na tem področju (drugi takšen
Ultrazvočni defektoskop UDP 2
dogodek je aprilsko srečanje strokovnjakov za robotizacijo v Opatiji). Kot je povedal dr. Uroš Stanič z Inštituta Jožef Stefan, je v iniciativnem odboru Juroba 93 OZD iz vse države, ki naj bi pripravile predlog projekta za robotiza-
Med sejmom Sodobna elektronika Je v Ljubljano dopotovala tudi delegacija poljske llrme Unitra ter z Iskro podpisala pogodbo o sodelovanju v prihodnjem letu.	*
cijo v naši državi. Naslednji korak naj bi bil oblikovanje poslovne planske skupnosti za robotizacijo. Udeleženci bodo v kratkem podpisali poseben samoupravni sporazum tako, da bo celotna zadeva dobila bolj institucionalno obliko. Delo bo v prihodnje usklajeval koordinacijski odbor.
V Sloveniji naj bi bilo nosilec poslov Združeno podjetje strojegradnje SR Slovenije. Pripravljajo tudi katalog tovrstnih izdelkov in komponent, ki bodo na razpolago kooperantom in uporabnikom.
Podrobnejši ogled letošnje razstave robotizacije pokaže marsikaj zanimivega. Tako je na primer Riko iz Ribnice izdelal transportni voziček, ki z izjemno preciznostjo odvaža in prinaša izdelke. Ta voziček je na samem začetku pokazal boljše rezultate, kot nekateri japonski izdelki in je v hipu postal zanimiv izvozni izdelek.
Iskra Kibernetika iz Kranja je prikazala optični manipulator, ki ga uporabljajo za kontrolo izdelkov. Lahko ugotovi tudi za tisočinko milimetra veliko napako, ki je človeško oko ne more zaznati, uporaben pa je v elektroniki, živilski, keramični in drugih industrijah. Mikrohit je predstavil čitalnik črtalnih kod. S preprostim dotikom črtaste kode na izdelku računalnik izračuna znesek in opozori skladišče in knjigovodstvo, da je en izdelek manj v pro-
jalec TV sprejemnikov v Jugoslaviji.
V letu 1987 bo zagotovo krepko presegel 40 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje, delež v jugoslovanskem konvertibilnem izvozu pa bo vse bliže 70 odstotkom. Ali ni dovolj zgovoren že podatek, da bo Iskra-Pržan letos zagotovo v razredu srednje velikih svetovnih proizvajalcev tv sprejemnikov s proizvodnjo več kot 300.000 aparatov? In še • značilnejši je podatek, da je v svojem izvozu udeleženaz veli-
dajalni. Iskra Delta pa je razstavila svoje modele za robotske memorije. Obstoječi roboti in manipulatorji uporabljajo različne mikroračunalniške elemente in so v bistvu prototipi, ki so jih pripravili v posameznih OZD. Moduli Iskre Delte bodo omogočali serijsko proizvodnjo robotskih spominov.
Podobno kot na drugih sejmih je bilo največ obiskovalcev prav pred televizijskimi sprejemniki.
Ker je pač sodobna elektronika za Iskro razstava elektronike in ne široke potrošnje, na razstavi nismo dali poudarka proizvod-j nernu programu tovarne na Pržanu, čeprav je nedvomno ta Iskrin kolektiv največji proizva-

Nadzorni varnostni sistem Sezam
Telefonska centrala družine Sl 2000
kim odstotkom z lastno tehnologijo. Zanimiv je tudi podatek, da_ je Iskra zgradila v osmih državah na treh kontinentih tovarne tv sprejemnikov in proizvajajo po njenih licencah.
Zadnji uradni statistični podatki (za leto 1984) kažejo zanimiva razmerja v jugoslovanski proizvodnji tv sprejemnikov. V Jugoslaviji je bilo tisto leto proizvedenih 666.424 televizorjev, pri čemer je bil količinski delež naslednji: El Niš (42 odstotkov), Iskra (35), Gorenje (13), Rudi Čajavec (6), RIZ Zagreb (4). Tudi vrednostno so bila razmerja precej podobna. Znano je tudi, da v vrednostnem izvozu Iskre — zaradi opi-
sane naravnanosti v izvoz — ni upoštevana vrednost slikovne cevi, ki jo vsi drugi proizvajalci le montirajo. To je razvidno tudi iz podatka, da je bil v celotnem konvertibilnem izvozu v letu 1984 (15,4 milijona dolarjev) delež Iskre že 64 odstotkov, medtem ko je v celotnem jugoslovanskem uvozu za industrijo tv sprejemnikov (20,8 milijona dolarjev) delež Iskre le 30 odstotkov.
To je le nekaj zanimivih podatkov iz razgovora z Juretom Butino, direktorjem TOZD Iskra-Pržan (proizvodnja tv sprejemnikov). V odgovoru na nekoliko provokativno vprašanje,
ali bo jugoslovansko tržišče spet brez barvnih televizorjev, če se bo spremenila (devizna) ekonomska politika ZIS, je kategorično izjavil, da ima Iskra-Pržan v letu 1987 takšne kapacitete na (resničnem) tekočem traku v proizvodnji, da lahko zagotovi nemoteno oskrbo jugoslovanskega tržišča. In enako odkrit je bil tudi v rSzgovoru o njihovem modelu barvnega tv sprejemnika tipa 8456 z daljinskim upravljanjem.
Jure Butina: »Res je, da je število proizvedenih barvnih televizorjev, ki jih bomo dobavljali na domače tržišče v skladu s povpraševanjem, poslovna skrivnost, kar je razumljivo. Sprejemnik ima telekomande za 39 kanalov, medtem ko so tisti podatki o 99 kanalih le pro-
jalcev, saj sprejemanje na 99 kanalih tudi tehnično ni mogoče, če bi celo obstajalo toliko različnih tv signalov na kakem področju. Na našem tekočem traku si lahko ogledate proizvodnjo tv sprejemnikov, ki je ista za domače in tuje tržišče, ne pa različna — kot v Crveni zastavi, če primerjam z avtomobilsko industrijo.«
Strokovni del Sodobne elektronike je potekal letos v okviru štirih simpozijev in enega seminarja, skupaj z Gospodarskim razstaviščem pa jih je organizirala Elektrotehniška zveza Slovenije. Teh strokovnih srečanj se je udeležilo približno 1000 uglednih strokovnjakov — udeležencev Sodobne elektronike in gostov iz vse
10. stran
ISKRA NA SODOBNI ELE
Jugoslavije.
Skupaj je bilo na teh spremljevalnih strokovnih prireditvah predloženih 211 strokovnih referatov. Naj povemo, da so organizatorji te referate izdali še pred začetkom posvetovanj v petih posebnih zbornikih in v ustreznih nakladah.
Iskrini strokovnjaki so se udeležili vseh petih strokovnih programov, pri čemer pa sta seveda izstopala 20. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah — YUTEL ’86 in I. jugoslovansko posvetovanje o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov in mikroelektroniko. Poleg teh dveh prireditev so bili med sejmom še XII. seminar za merilno in procesno tehniko — ISEMEC '86, vodilni temi sta bili: Merjenje v robotiki in merjenje temperature, zatem V. jugoslovanski simpozij o relejni zaščiti in lokalni avtomatizaciji energetskih sistemov — RZ '86 in kot peti 8. jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu EP '86.
Najpomembnejši vsakoletni strokovni dogodek, ki spremlja
V avli Iskrine poslovne stavbe so proizvajalci na priložnostni razstavi svoje dosežke predstavili na posterjih s fotografijami in grafičnimi ponazoritvami. Med odmorom so udeležencem posvetovanja avtorji razstavljenih projektov posredovali podrobnejše obrazložitve In razvile so se živahne razprave.
Sodobno elektroniko je vsekakor YUTEL. Opravlja vlogo jugoslovanske strokovne tr’ bune za področje telekomunikacij, na kateri se srečujejo telekomunikacijski strokovnjaki iz Jugoslavije in tujine. Na simpoziju se seznanjajo z novostmi s področja telekomunikacij, predstavljajo strokovne dosežke iz obdobja med obema sejmoma, izmenjujejo izkušnje, razpravljajo o alternativah telekomunikacijskega razvoja Jugoslavije in načrtujejo skupne akcije za pospešitev modernizacije jugoslovanskih telekomunikacij. Simpozija se redno udeležuje 300 — 400 strokovnjakov, tako je bilo tudi letos, v okviru desetih tematsko razvitih zasedanj pa so tokrat predstavili 130 referatov.
Usmerjena tema YUTEL '86: »Razvoj telekomunikacij in njihova nadaljnja usmeritev v svetu pri nas« je opozorila na izredno dinamičnost sedanjega telekomunikacijskega trenutka, ob postopnem spajanju telekomunikacij in informatike v teleinformatiko, torej infrast-
rukturo bodoče industrije znanja in družbenoekonomskega razvoja nasploh.
YUTEL je bil letos že 20., jubilejni. V teh dveh desetletjih si je pridobil ugled prvovrstnega strokovnega srečanja na področju telekomunikacij v Jugoslaviji, navezal pa je nekaj tudi zelo pomembnih strokovnih stikov s tujino, med katerimi velja posebej omeniti stike z ITU (International Telecomu-nication Union), to je specializirano organizacijo za telekomunikacije Združenih narodov s sedežem vženevi. Pokrovitelj letošnjega YUTEL je bila Iskra, kot največji proizvajalec in največji izvoznik telekomunikacijske opreme v Jugoslaviji.
V okviru spremljajočih prireditev sejma Sodobna elektronika je v Iskrini poslovni stavbi potekalo 1. jugoslovansko posvetovanje o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov in mikroelektroniko. Organizacijo sta prevzela strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske ses-
^.IJ6 dele in materiale — $Vpt ^ in lskrin programski n,6* za skupne tehnološke s£ove.
nazvoj tehnologij v svetu je razdružljivo povezan z dve-a 'akterjema — z znanjem in že^0' V Jugoslaviji imamo 0-,kar veliko znanja na podr-I jJu konstruiranja naprav za n!_kroelektroniko in proizvod-sestavnih de-
l,j° elekt-onskih n;,’ s povezovanjem tega zna-,ff Pabi f-'-1 ■	■ '
reiati
lahko konstruirali tudi vno zapletene naprave, je ril - uvodno besedo spregovo-.Predsednik MIDEM Rudi
Pskega posvetovanja o opre-
1----~ 'iformacij o
nas na tem
R . e
„°c3k. Namen prvega jugoslo-
n° ae bolj, kot doslej povezati
rni ■
i.Je izmenjava informacij o £ kaj je bilo pri .Proč ju že storjen
že storjenega. Treba ,	7 -vulj, kot doslej povezati
sj anie in izkušnje. Prizadevati u .^oramo, da se razširi krog l 6ležencev pri projektih, saj znano, da so možnosti za uv-. .vedno bolj omejene. Priteg-(jj !.Pa naj bi tudi uporabnike, ki n: f|rn tovrstna nadaljnja sreča-Ja omogočila seznanjanje z rT1ačimi dosežki.
Skupni cilj posvetovanja je ^n3či| kot podajanje smernic da delo na tem področju, s tem,
Ia Se prebije avtokratska zapr-d st Posameznih proizvajalcev, ka.?e ugotovi, kaj kdo zmore, /jSe lahko naredi in kdo svoje (ra|Pge že lahko ponudi na
.Zborovanje je pozdravil tudi . arko Gliha, predsednik Splo-,ne9a združenja elektroindust-Je Slovenije, ki je izpostavil .kupni interes, da se utrdi enološka baza, ki je predpo-Fi za kakovostne izdelke, ki n Zahtevajo tuja tržišča. Izrazil ‘zeljo, da bi zaključke sreča-,Ja vnesli v vse nadaljnje ak-, .Pesti, ki naj bi vzpodbudno C|nkovale tudi v širši družbi.
Herman Vidmar, podpred-anik elektrotehnične zveze -'ovenije je pozdravil udele-^ nce tudi v imenu Gospo-Srskega razstavišča in pouda-'' Pomen MIDEM pri večjih IKuPnih aktivnostih proizva-a|cev mikroelektronike in ses-JPih delov, kar kaže tudi 1'Pova močna prisotnost med stavljalci na sejmu. Se vedno
pa so premalo zastopani proizvajalci naprav in laboratorijske opreme.
O svojem delu so v nadaljevanju spregovorili sami raziskovalci in konstrukterji, ki so v svojih referatih dokazali, da z domačimi dosežki lahko uspešno konkuriramo tujemu znanju in, da lahko marsikaj, kar smo doslej uvažali, že izdelamo doma. Mnogi so to že potrdili z izvozom celotnih proizvodnih linij, prihajajo pa že ponudbe za opremo celotnih tovarn. Med najvidnejše dosežke, ki nastajajo v naših laboratorijih in konstrukcijskih oddelkih se uvršča oprema za proizvodnjo elektronskih elementov, prilagojena trendom po miniaturizaciji in tehnologiji površinske montaže. Avtomatizacija postopkov montaže z nadaljnimi možnostmi za uvedbo robotov, la-serke tehnologije in drugih najsodobnejših dosežkov, so rezultati, ki nastajajo v tesni povezanosti s strokovnjaki inštitutov in fakultet.
Iskrin nastop na razstavi sl je ogledala tudi delegacija Ugande pod vodstvom podpredsednika vlade Erlya Kategaya.
.srs
SKRA NA SODOBNI ELEKTRONIKI'86
Kljub optimističnemu gledanju glede realizacije ustvarjalnih zamisli pa je večina poročevalcev izpostavila tudi težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Največ pripomb se je nanašalo na predolge uvozne postopke, zaradi katerih zamujajo projekti in zamujamo dobavne roke in na nezadostne strojne in kadrovske potenciale. Poglavitni problemi pa so organizacijske narave. Marsikatero od omenjenih slabosti bi lahko hitreje in uspešneje reševali, če bi delovale ustrezne informacijske povezave. Ponekod že delujejo, še vedno pa je preveč zapiranja v ozke okvire posameznih sredin.
Podvajanje razvojnih prizadevanj pa tudi brezuspešno iskanje nekaterih rešitev bi morali čimprej odpraviti, z vzpostavitvijo ustreznega informacijskega sistema. Tak sistem mora omogočiti pretok informacij o tem, kaj je kdo že osvojil, kje že rešujejo določene naloge, kaj bi kdo še potreboval in kaj lahko kdo še ponudi na trgu.
Jože Kapelj iz Iskre Commerce je govoril o vidikih teh pomanjkljivosti, kot se kažejo znotraj Iskre in hkrati ponudil sodelovanje IC pri posredovanju in izmenjavi informacij v celotnem jugoslovanskem prostoru.
V povzetkih so udeleženci izpostavili potrebo po stalnem informacijskem sistemu, ki bi moral dajati celovit pregled stanja na področju opreme v Jugoslaviji. S 1. jugoslovanskim posvetovanjem o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov in mikroelektroniko je bil storjen pomemben korak v tej smeri. Prisotni so se strinjali, da je srečanje pripomoglo k poglabljanju strokovnih stikov in vzpodbudilo željo po širšem sodelovanju, zato naj bi postalo tradicionalno. V bodoče pa naj bi pritegnili k sodelovanju tudi proizvajalce merilne opreme, ker so merilni instrumenti bistven sestavni del vsakega razvojnega in proizvodnega procesa.
Pripravila: Irena Stok in Lado Drobež
14. stran
Iskra široka potrošnja
Obletnica ustanovitve prve slovenske realke
, v6z nekaj let bomo vsi Slovenci, Idrijčani pa rj Prav posebej praznovali poltisočletnico ld-. 6- Vsi bomo seveda govorili o tistem zname-
t ®rn škafu, v katerega se je z vodo vred na-N0 tudi živo srebro; v resnici pa se bomo spo-^lr|jali ppl tisočletja ustvarjalnosti, iznajdlji-zagrizene dejavnosti, velikega trpljenja, Verjetne skromnosti in žilavosti, predvsem „ čisto posebne, bogate kulture, ki je ta čas
f°9nala skupaj z mestom. Kdo, ki bo mogel in
['otel
Pomisliti še malo globlje, se bo spominjal "'^številnih kmečkih fantov, ki so skozi ta 0°:®tia prihajali z bližnjih in daljnjih hribov vživet kratko, a v mnogočem lepo življenje. ^v|jenje v senci ob Nikovi, sredi hribov, za
krzopoštno kočijo- 13 ur daleč od Ljubljane je
° zmeraj trdo in skromno, js prav to ja Idrijčana strnilo v skupnost, ki zmeraj znala življenju pogledati v obri
je
zmeraj znala življenju pogledati v obraz, 9lno in s čisto posebnim humorjem; ki llk° bolj vedela, ali vsaj občutila, da golo .. e*ivetješe ni vse, da je treba življenje podpre-
s smiselnostjo, z vrednotami, ki presegajo
^me telesne potrebe — drugače človeku nekaj "fttve
9at0
,enga manjka. In tako je tu vzcvetelo bo-
ljube;
hotranje, duhovno življenje, nežna prvin-
izen do lepega, kot se kaže iz slehernih
piskih čipk posebej pa globoka radovednost
skrivnosti sveta: živo srebro kliče Idrijčana v l6Celjska nedra, toda tudi s svojimi divjimi in Pirni zunanjimi oblikami napoveduje ta svet z°urljive in zanimive stvari.
i,
v/' - k ® .**’	“
javnost skozi 85 let, saj je iz realke prišlo 360 maturantov, ki so domala vsi v velikih preizkušnjah tega stoletja bili možje na mestu. Zato je praznovanje življenja te šole mnogo več kot idrijski družinski praznik, ker je praznik slovenske volje po življenju, zvestobe slovenski samobitnosti in jugoslovanski skupnosti narodov, želje in globoke težnje po napredku, poštenosti do samega sebe in svoje domovine. Boj za realko zvečine ni odmeval od veličastnih kano-nad in eksplozij, ni bil spektakularen, bil je tih, ponotranjen, to$la vsaj enako zagrizen, trd, surov in neizprosen, zahteval je prav toliko, ali
pa še več žrtev, je med drugim na priložnostni prireditvi poudaril slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. .
V okviru obeleževanja tega izjemnega vseslovenskega dogodka, saj lahko idrijsko realko označimo za slovenski narodnokulturno zgodovinski spomenik, so na pročelju-danes srednješolskega centra Jurija Vege, odkrili spominsko ploščo. Slavnosti se je udeležilo 19 nekdanjih realčanov, še več pa tistih, ki so maturirali na povojni gimnaziji, med njimi tudi vrsta članov našega delovnega kolektiva.
Filip Šemrl
^ar je potem čudno, če so si idrijski predniki ^stavili prelepo gledališče, prvo na sloven-k0rn že leta 1769? Če od tod izvirajo najime-!,neiši slovenski naravoslovci in tehniki: Hlad-Jk' Freyer, Dežman, Poniž, Bloudek? če je ^.sto že od starih časov privabljalo podobne °že iz vsega sveta — Scopolija, Hagueta, St-pberga, Lipolda? In tudi — samo strmimo Jieraj znova nad dolgim seznamom znameni-10 Slovencev, ki so se tu rodili, v tem arnosvojem, skritem pragnezdu slovenskega bHletariata: Gangelj, Seljak, Omersa in Pirnat. Mesto pa ima še danes vztrajne in zaljubljene 9odovinarje, raziskovalce, politike in gospo-aarstvenike.
Ustanovitev idrijske realke je bilo torej veliko, ^slovensko narodno dejanje, kulturno in Politično. Vendar ne samo ustanovitev, tudi de-
Devetnajstlm nekdanjim realčanom, med katerimi so bili mojster Božidar Jakac, zadnji maturant Iz leta 1926 Slovoljub Ferjančič In predstavnik nekdanjih dijakov Iz Trsta Stanko Starec, Je naš delovni kolektiv podaril roman Izpod peresa Idrijskega rojaka dr. Jožeta Felca »Rimska cesta«, ki smo ga Izdali skupaj s Prešernovo družbo Iz Ljubljane In Je opremljen s pismom »Dragi prijatelji Iskre Idrija«.
Tretja pionirska atletska olimpiada
Tako kot je v širšem prostoru SOZD Iskra generalni pokrovitelj vrhunske atletike v Sloveniji, tako je Iskra Idrija pokroviteljica atletske sekcije pri Spodnjeidrijskem športnem društvu in občinske atletske olimpiade, ki so jo tokrat pripravili že tretje leto zapored. Udeležilo se je

* > j mrir


stadionu pri Llkarcl Je množica otrok vzpodbujala 300 vrstnikov — tekmovalcev, med katerimi 0 tudi taki, ki utegnejo postati kdaj tudi vrhunski tekmovalci.
je več kot 2000 učencev iz šestnajstih centralnih ter podružničnih šol iz idrijske občine, ki so bodrili svoje vrstnike — tekmovalce.
Da je idrijska pionirska atletska olimpiada zaživela, gre zahvala prizadevnim telesnokul-turnim delavcem, še posebej pa našemu delovnemu kolektivu, ki je pred leti zaznal potrebo po tovrstnem udejstovanju mladih. Idrijska atletska olimpiada se v mnogočem razlikuje od podobnih prireditev v drugih slovenskih krajih, še posebej pa od mariborske. V primeru slednje, ki jo odlikuje visoka stopnja ■ organiziranosti in ima na voljo izvrstne naprave, gre za vključitev velikanskega števila otrok že v sistem predtekmovanj. Idrijska prireditev pa sodi v neko drugo kategorijo tovrstnih manifestacij. Medtem, 'ko je v Mariboru to predvsem atletska prireditev, ki ima svojo logiko in svojo utemeljitev in v okviru tamkajšnjega atletskega društva pa je v Idriji olimpiada predvsem atletska prireditev, ki ima za osnovni smoter temeljno telesnokulturno dejavnost. To je neke vrste prvinska športna manifestacija, pri kateri pride do izraza predvsem prvinska oblika gibanja. Ne gre za to, da bi našli velikanske talente in da bi iz njih naredili vrhunske tekmovalce, saj idrijsko okolje za zdaj tega še ne dopušča, gre predvsem zato, da pri šolajoči se mladimi vzbudi občutek za športno življenje in za telesno kulturo nasploh. Prav slednje pa bomo tako, kot doslej v idrijski Iskri še naprej podpirali.
F. Šemrl
36., 20. oktober 1986
stran 15
______Iskra Kondenzatorji_
Nova impregnacija
V semiški Iskri gre h koncu pomembna investicija. Ročno zalivanje impregnanta v kondenzator bodo nadomestili z doziranjem impregnanta. Tako bo postopek impregniranja avtomatiziran, ročna bo le priprava impregnanta.
»O tem smo začeli razmišljati že leta 1985, ko smo ukinili proizvodnjo z impregnantom PCB,« nam je povedal vodja tehnološke priprave dela v TOZD energetski kondenzatorji Franc Klopčič,« toda z novimi postopki je bil pogojen tudi nov način impregniranja, saj novega impregnanta ne bomo več v kondenzatorje zalivali, ampak ga bomo dozirali.
Zj sodelovanje pri konstrukciji in postavitvi impregnacije smo
se domenili s Hedrichovimi predstavniki iz Nemčije.«
V TOZD energetski kondenzatorji so v tem obdobju razdrli staro impregnacijo, pripravili gradbena dela in sami izdelali del opreme: degazator, rezervoar, nekatere sestavne dele, ventile, glave za zalivanje itd. Ko so dobili še ostalo Hedrichovo opremo, so letos avgusta začeli postavljati celotno impregnacijo. Postavitev naj bi zaključili konec
oktobra, saj je vse potekalo v načrtovanih rokih.
Impregnacija bo imela zmogljivost 40 velikih kondenzatorjev na teden. Toda to je le polovica zmogljivosti, kot so jo začrtali v planih, zato bodo dogradili še eno impregnacijo.
Prednosti nove impregnacije so vsekakor velike. Ker bodo impregnant dozirali v kondenzator, ne bo odpadnega impregnanta. S tem se bo izboljšala tu-
di kakovost kondenzatorjev, ker vanje ne bo prišlo nič umazanij® Hkrati pa bo vse filtrirano, preč1' ščeno in pod vakuumom. Pol®9 tega pa je pri tem pomemben tu-di ekološki vidik impregnacij®' saj bo vse potekalo v zaprte®1 prostoru in tako ne bo prišlo d® prelivanja impregnantov. »Z n°' vo impregnacijo bomo osvoji'1 novo tehnologijo izdelovanja stega filma srednjenapetostni® in srednjefrekvenčnih kondenzatorjev. Vsekakor pa računamo na prodor teh kondenzatorjev n® tuja tržišča, hkrati pa, da bom® ostali eden izmed največjih Pr' oizvajalcev teh kondenzatorjev na domačem trgu,« je zaključi' Franc Klopčič.
V. I
Iz tujega strokovnega tiska
Škodljivost kadmija
Kadmij, srebrnobela težka kovina, postaja strup okolja št. 1. Zahodnonemško kmetijsko ministrstvo je ugotovilo pri poskusih vzorcev zemlje, da ga je 86% več, kot nekdaj. Podobne rezultate so dala tudi merjenja drugod.
Kadmij na veliko uporabljajo pri izdelavi snovi za zaščito proti rji, za plastične posode, avtomobilske zadnje luči — rdeče, rumene in oranžne barve, kot stabilizator za umetne snovi, npr. pri okenskih okvirih, PVC folijah in v gospodinjskih artiklih.
V	ozračje prihaja iz železarn, iz velikih kurišč, steklarn itd. Nevarna snov pronica iz tal v vodo, z njo pa v rastline in živali. Skozi pljuča in z živili jo prejme tudi človek. V telesu učinkuje kot počasi delujoč strup. Sauerlandski inštitut za toksilogijo je ugotovil pri podganah, da sproži kadmij pljučnega raka. Odlaga se predvsem v ledvicah.
Kadmij je v telesu težko dokazljiv, še celo pri mrličih ga je težko odkriti. Če se v ledvicah nabere preveč kadmija, pride do funkcijskih motenj. Kritična starost je med 40. in 60. letom. Strastni kadilci dobe že z eno samo cigareto toliko kadmija, kot ga je«v zraku in živilih. Na žalost kadmija ne moremo odstraniti z zelenjave z lupljenjem, ali umivanjem. Posebno veliko ga imata zelena inšpinača, od gob pa poljski šampinjoni.
Test za kisli dež
V	vsaki kapljici kislega dežja se nahaja žveplena kislina. Pri preiskavah 40 tisoč ljudi v Porenju so medicinski strokovnjaki ugotovili veliko število bronhialnih bolezni, kot posledico kislega dežja. V posebno rizično skupino sodijo otroci in starejši ljudje. Bronhialne bolezni so v nekaterih pokrajinah
že pogostejše, kot v drugih.
Sedaj je mogoče testirati vodo, če vsebuje žveplov dioksid pa tudi stopnjo apnenca. Pretrda voda lahko pokvari pralni stroj, ali pa bojler za segrevanje vode, ker se na stenah odlaga anpenec kot kamen. Prav tako je mogoče testirati v vodi nahajajoče se nitrate. Nitrosamini, ki nastajajo iz nitrata, povzročajo namreč rakasta obolenja. Testne trakove dostavljajo tudi po pošti — toda samo v Nemčiji.
Predor
med dvema morjema
Izrael namerava speljati vodo iz Sredozemskega morja v Mrtvo morje. Po 80 km dolgem predoru bi pritekla voda .v 400 m nižje ležeče Mrtvo morje in poganjala turbine. S tem bi pridobili eno četrtino vse izraelske porabe energije. Poleg tega bi voda Sredozemskega morja služila kot hladilna za jedrsko elektrarno, ki bi jo zgradili v puščavi Negev, koristila pa bi tudi Mrtvemu morju za razsoljevanje in pred izsušitvijo.
Ta načrt je star že 130 let. Tehnično največji problem je projekt
vrtanja 70 do 80 km dolgega predora. Vodo bi speljali brez črpanja s pomočjo rahlega nagiba. Pred Mrtvim morjem bi zgradili akumulacijsko jezero, odtok pa bi bil padec 390 m s tremi turbinami po 100 MW. Ta maksimalna energija bi bila lahko mogoča samo v izrednih razmerah. Normalno pridobivanje energije bi bilo 100 MW. Mrtvo morje namreč ne more sprejeti več vode, kot je lahko izpari, sicer se dvigne morska površina. Sedaj izpareva 60 do 70 m3 na sekundo. Gladina vode se stalno niža, medtem ko slanost narašča. Vodo iz Mrtvega morja pa bi tudi razsolili in pridobili tako sladko vodo za namakanje velikih puščavskih predelov, vendar je ta projekt stranskega pomena. Stroški bodo znašali po sedanjih cenah 1,2 milijarde dolarjev, ki jih bo Izrael dobil iz tujine.
Elektronska vojna na cestah
Na ameriških cestah je omejitev hitrosti na 90 km na uro. Policijske kontrole z radarjem so pogoste in prekrški strogo kaznovani. Neka
ameriška firma prodaja sedaj liu' biteljem velikih hitrosti radarsko motilno napravo, ki montirana v hladilnik zmoti na podlagi spr®" menljive frekvence, da ni mogoč® odčitati hitrosti. Naprava stan® samo 250 dolarjev, obstaja pa velik riziko pri nakupu. Kogar zalotij®1 da ima montirano motilno n®' pravo, plača kazen '10.000 dolarjev pa tudi ovzem svobode.
Herbicidi
Leta zaščite proti plevelu ®.® poljedelce pripeljala do vznemiri)1' vih podatkov. Ameriška študija j® potrdila že prejšnje trditve, da obstaja povezava med rakastimi obolenji in uporabo pesticidov. Znanstveniki National Cancerlnstitutev Bethesdi so ugotovili, da obolevaj® kmetije! zaradi snovi, ki vsebuje]® dioksin. To je predvsem diklorf®" noksalna kislina. Ameriški poljedelci uporabijo letno okrog 19.500 ton tega herbicida. Obolevaj® šestkrat pogosteje za rakom kot ljudje, ki ne pridejo v direkten kontakt s tem poljedelskim zaščitni®1 sredstvom.
Arterioskleroza
Na teksaški kliniki so ugotovili-da .je menda arterioskleroza virusno obolenje. Po mnenju strokovnjakov zato ne obolevajo ljudje s posebnimi navadami. Pri arteriosklerozi so med 11 pacienti ugotovili infekcijo na podlagi virusa. Arterioskleroza (poapnenježil) je najpogostejši vzrok za infarkt in kap. Arterije so otrdele in zožene tako, da krvni obtok ni več normalen.
če bo teorija o virusni bolezni — citomegaliji potrjena, potem lahko pričakujemo zaščitno cepljenje proti arteriosklerozi.
Zbral, prevede in priredij Marjan Kralj
Pred kratkim so se ^delavke in sodelavci Prisrčno poslovili od Janeza Gregoriča, de-'avca v službi prevzela materiala v TOZD komerciala novogoriške Iskre Avtoelektrike. Odšel je v zasluženi Pokoj. Na krajši, a toliko bolj prisrčni sloves-nosti so mu zaželeli še veliko lepih in zdravih Pni ter mu poklonili spominsko darilo. Jan-ez pa je obljubil, da bo °b vsaki ponujeni pri-'ožncsti prišel na obisk. (M. R.)
mUL».
Septembra je odšla V zasluženi pokoj naša dolgoletna sodelavka Zora Plave iz DO ERO, ki je bila zvesta Iskri polnih 35 let injebilaeden izmed Pionirjev panoge Električnih vrtalnih strojev. Ob slovesu smo ji delavci ERO zaželeli še veliko zdravja in osebne sreče ter ji poklonili spominska darila.
WKBHlZahvala KHNHHHHHMHMMHi
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem iz operativne priprave dela tovarne odlitkov Komen, za vse najlepše želje in podarjeno spominsko darilo. Želim vam še veliko delovnih uspehov
Venceslav Spačal
Iskra
Iskra — In vest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
kurjenje visokotlačnih kotlov in upravljanje kompresorskih naprav
Pogoji: VK, oz. KV delavec strojne stroke in 4 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja kotlovnice, opravljen tečaj za strojnika kotla in strojnika kompresorskih naprav. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo je izmensko.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov — Iskra Invest servis, kadrovska služba, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana.
Mati oglasi
Telefonski aparat ATA 31 K, malo rabljen in zakonsko posteljo prodam. Telefon: 342-724 —' popoldan.
Nov telefonski aparat ATA 42 TG 01 ugodno prodam. Telefon: 576-636.
Podlistek
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs
Razmišljanja izpred dvajsetih let
Ko je bila Iskra stara dvajset let, danes je natanko še enkrat starejša, je bil naš sogovornik direktor programskega sektorja Iskre v Kranju. V tem smislu ne bo nezanimivo pa tudi dokumentarno, razmišljanje našega sobesednika o perspektivah Iskrfe, ki si jih je zabeležil ob njeni dvajsetletnici 1965. leta.
Ko ob dvajseti obletnici ocenjujemo izredni razvoj Iskre — slovenske industrije za telekomunikacije, avtomatiko, finomehani-ko in elektroniko, ugotavljamo, da seje Iskra iz skromnih začetkov takoj po osvoboditvi razrastla v kolos, ki letno daježe 50 miljardno proizvodnjo. Prav gotovo je izredno važno vedeti, v kakšno smer se bo, oz. naj bi se Iskra razvijala v bodoče.
Osnova nadaljnjega razvoja Iskre bodo nedvomno rezultati, ki jih je kolektiv Iskre dosegel do sedaj. Mišljeni so tu rezultati v proizvodnji, tehnologiji, organizaciji, kvaliteti in v plasmanu na tržišču, ki je končni namen vsake proizvodnje. Poleg tega bodo osnova za bodoči razvoj proizvodne kapacitete, zgrajene v povojnih letih in predvsem one, ki jih gradimo sedaj v okviru novogradenj in rekonstrukcij naših obratov. Prav tako so pri tem nepogrešljivi kadri, ki so se formirali v teh 20 letih in pa tradicija in izkušnje, ki jih je kolektiv Iskre pridobil v tem času, tako v proizvodnji, kot v razvoju.
V programskem smislu predstavljajo proizvodi Iskre tisti asorti-man, ki je značilen za sodobno najvišje razvito civilizacijo in, ki je v najbolj razvitihh deželah v zadnjih 10 letih doživela najhitrejši razvoj. Telekomunikacije, avtomatika, fi-nomehanika in elektronika so pa-
noge, brez katerih si tempo sodobnega življenja Amerike, Zahodne Evrope, Japonske, Sovjetske zveze itd. ne moremo zamisliti. Zal nam relativno nerazvitost in nizek narodni dohodek ter zato majhne kapitalne možnosti pri nas zaenkrat ne omogočajo podobne dinamike.
Za obdobje sedanjih 20 let povojne graditve je bila značilna ekstenzivna rast industrijske proizvodnje na splošno ih za našo stroko še posebej. To je pogojevala in narekovala splošna industrijska nerazvitost naše dežele, pomanjkanje kadrov itd., koso sev takih pogojih naši ljudje šele začenjali ukvarjati v malo večjem obsegu z industrijsko proizvodnjo.
Ta hiter ekstenzivni razvoj pa prihaja, s svojimi, po volumnu sicer sorazmerno velikimi rezultati, prav v sedanjem času v konflikt z našimi tržnimi možnostmi, tako s stališča nabave reprodukcijskega materiala, plasmana gotovih proizvodov, kot možnostmi angažmana novih kapitalov za nadaljnji še hitrejši razvoj. Vse to se kaže v splošnih pojavih v našem gospodarstvu, v iskanju novih konceptov gospodarstva, reformah, ki so na vidiku in so samo logična posledica tega stanja. Gospodarski okviri samega našega jugoslovanskega trga so za nadaljnji sodobni razvoj industrije nasploh in za našo stroko še posebej, daleč preozki.
Zato parole »Mednarodna delitev dela« in vse druge, ki vse to spremljajo, niso samo parole, temveč imperativ, oz. pogoj za nadaljnji, prav tako buren, vendar intenzivni razvoj proizvodnje. Prav te parole kot: visoka produktivnost, sodobna kvaliteta in ustrezna svetovna cena, specializacija, mehanizacija in končna mednarodna delitev dela predstavljajo v smislu
intenzivnega gospodarstva osnovo za nadaljnje perspektive Iskre.
Taka usmeritev bo v naslednjem obdobju prinesla Iskri tudi v mednarodnem merilu tako mesto in ugled v tehničnem in komercialnem pogledu, kot ga je Iskra imela le doma in v to perspektivo bo moral usmeriti vse svoje sile in delovanje celotni kolektiv Iskre.«
Iz istega obdobja so tudi zapisana razmišljanja ing. Klavsa o temeljnih konceptih razvoja elektronike in avtomatike. Takole je takrat razmišljal naš sobesednik:
Obstoječa stopnja proizvodnih sil predstavlja solidno platformo, da se metode planiranja s kvantitativno karakteristiko, ki ne zagotavljajo pogojev za trajni razvoj, usmerijo k metodam kvantitavnih sprememb za osvajanje in uporabo najsodobnejših izkušenj znanosti in tehnike. To je logičen pojav v razvojnem procesu vsakega naprednega gospodarstva. Naše proizvodne sile so relativno zaostale za obstoječimi produkcijskimi odnosi. Nadaljnje povečanje produkcijskih odnosov je funkconalno povezano v prvi vrsti s kvalitativnim povečanjem proizvodnih sil.
Razvoja gospodarstva na strokovni, moderni, tehnični in tehnološki osnovi ne moremo prepustiti spontanim vplivom tržišča, temveč ga je treba razviti in organizirati tako, da znanost in nova tehnika pre-rasteta v napredno družbeno sredstvo proizvodnje. Takšna orientacija direktno izhaja iz ekspozeja tov. Tita ob razpravi o perspektivnem planu družbenega gospodarskega razvoja. V tem ekspozeju je rečeno naslednje:
V naslednjem obdobju bo preva-gala borba za kvaliteto, za širšo uporabo organizacije dela, za širšo in
intenzivnejšo uporabo strokovnih in tehničnih dosežkov za razvoj poskusnega dela in raznih služb za napredek proizvodnje.
Naša dežela je v fazi intenzivne industrijske izgradnje in modernizacije industrijske proizvodnje. To je proces, ki zahteva veliko časa in mnogo finančnih in materialnih sredstev in kadrov. Karakteristika moderne industrijske proizvodnje je uporaba nižjih in višjih oblik avtomatizacije, z namenom pocenitve proizvodnje, povečanja produktivnosti, izboljšanja kvalitete, kakor tudi ohranjanje standardne proizvodnje. Tu ni govora samo o novih napravah in tovarnah, temveč tudi o rekonstrukciji in modernizaciji obstoječih tovarn, ki večinoma temelje na primitivni tehnologiji. Tehnične zahteve, ki se danes postavljajo v vrsti industrijskih proizvodov, so zelo stroge, da bi se lahko realizirale na bazi zastarele tehnologije. Problem izbora optimalnih rešitev v pogledu časa in finančnih sredstev, upoštevaje razpoložljivi kader, mora biti skrb celotne družbene skupnosti.
V nizu industrijsko razvitih držav, problemom uporabe merilne in regulacijske tehnike, kakor tudi višjih oblik avtomatizacije, ki jo ponavadi nazivamo kompleksna avtomatizacija, posvečajo veliko pozornost.
Postavlja se tudi vprašanje, kaj je potrebno, da pod takimi pogoji izdelujemo. Problem enotne rešitve naloge, zaradi edinstvene koncepcije v tehničnih osnovah za uporabo elementov merilne in regulacijske tehnike ter industrijske opreme in procese, se zastavlja v zelo ostri obliki.
Potrebno je torej, dav naši deželi zagotovimo konfekcijsko proizvodnjo posameznih naprav in elementov za avtomatizacijo. Ti elementi in naprave se morajo uskladiti z enim samim, enotno zamišljenim sistemom tako, da elementi in komponente raznih proizvajalcev ustrezajo po tehničnih in funkcionalnih karakteristikah, predvidenim elementom enotnega sistema. Ne more uporabljati elememtov za avtomatizacijo, ki bi šli dalje po tako neusmerjeni in kaotični poti. Ne smemo v vsakem objektu v izgradnji, k vsaki modernizaciji nekega procesa pristopiti enako, kakor k prototipni razvojni nalogi. To strahovito draži stroške rekonstrukcije in novogradnje; treba je zagotoviti enako koncepcijo; za rešitev teh problemov na bazi te koncepcije je potrebno izdelati en sam sistem z odgovornim številom modelov, iz katerih se lahko kombinirajo vse potrebne rešitve za merjenje in regulacijo.«
V (Istih letih Je Iskro v Kranju obiskal tudi sovjetski maršal Mallnovskl, ki ga Je med drugimi sprejel tudi naš sogovornik
Nahraniti Slovenca v Tuzli sredi turistične sezone, kot vse kaže, ni enostavno. Po »jugo« vzorcu so tudi tamkaj v tem strahotnem letnem času, strahotnem za delo, zaprte vse boljše »čevapdžinice«. Gostiteljem, tistim Iskrašem izTuzle, ki so se mi tako presneto hihotali, ko sem jim opisoval dotakratne dogodivščine, ni ostalo nič drugega, kot da so me povabili v
Gaz/ Husrevbegova Vakufa Sarajevo
A Jk |1
POTOPIS
Lado Drobež
S peresom in kajakom na dopust
Moška voda
milijonov litrov, Bosancev pa je tudi samo približno toliko milijonov...
Je pa Kladanj za popotnika izredno zanimiv še zaradi nečesa: nedaleč iz mesta so namreč pregradili Drinjačo. Nastalo je prijetno Jezerce s čisto, toplo vodo, izredno prijetno za kopanje, za ohladitev. Trema pred veslanjem na Tari se je še stopnjevala, po neprostovoljnem kopanju
Baščaršlja Sarajevo
— arest. Pa še tja lahko prideš le s Protekcijo.
Nedaleč od Tuzle je namreč pred leti Propadalo državno kmetijsko posestvo (no, tudi ni bilo edino), na pomoč pa so Priskočili — zaporniki, tamkaj zdaj skrbijo za velik sadovnjak, za nekaj živine in morda še za kaj. Pogovor z zaporniki je namreč prepovedan. V izredno prijetni restavraciji jim lahko le naročiš jedačo ali pijačo, kakšen pogovor pa je že tabu. Seveda gre za zapornike z blažjimi kaznimi.
Nam je stregel mlad, izredno prijeten Človek; za starega leta dan je pregloboko Pogledal v kozarec, sedel v avto in...
Mene pa je še čakala vožnja z avtom do Sarajeva pa še kam naprej. Ne, takšne stvari pa’ na človeka ne vplivajo preveč spodbudno. Kaj nam je bilo treba sploh spraševati...
Žeja torej vse do Kladnja, do »moške vode«. Ne, ne vode pa že ne bom pil. Pa je tudi nisem!
Kar ponavljam se že, ko hvalim lepoto vseh teh mest v Bosni. Tudi Kladanj je izredno lepo mesto. Zlasti se je polepšalo v zadnjih letih, ko so ga domačini, ki so na začasnem delu v tujini, dobesedno pomladili. Zgradili so preštevilne nove hiše, kaj hiše, vile. Posebno draž mu daje tudi rečica Drinjača, ki pa ni v nobenem sorodu z Drino. Še zdaj ne vem, od kod ime Drina, ko pa se Piva izliva v Taro in bi vsa stvar morala naprej teči pod imenom Tara. Še k sreči, da Drinjača nima kakšnih tako imenitnih pritokov. Je pa nedaleč od nje izvir-moške vode. Tej, kladanjski »moški vodi« pripisujejo vsega vraga, zlasti tiste »trdilne« sposobnosti. Pa verjetno ne bi pomagala niti cisterna.. No, nekaterim vse te reči niso potrebne.
Menda je kladanjsko vodo že v 17. stoletju nek znameniti turški potopisec imenoval za »vir mladosti«. Po mojem že ne bo tako dobra; vsako leto je načrpajo 6
v Uni pa sem prav to Jezerce izkoristil za trening eskimutiranja. Domačini so gotovo mislili, da se mi je nekaj utrgalo.
Pa še tole: Nikšičko pivo stane na tamkajšnjem kopališču nič več in nič manj kot 19 starih jurjev.
Nekaj pa sem Kladnju ostal dolžan. Nedaleč od njega se namreč vzpenja Konjuh planina, zlasti znana iz NOV. Prijatelji, planinci, ki so jo obiskali, pravijo da je prelepa. No, pač takšna, kot domala vse gore v tej republiki.
Od Kladnja do Sarajeva je nič manj in nič več kot 75 kilometrov. Bosansko-hercegovsko glavno mesto ima lepo urejen kamp, lepo urejen za tujce, za njihove plače, za naše osebnedohodke pa ne. Kamp je na llidži, nedaleč od njega pa so lepi, zastonj travniki in enega izmed takšnih kotičkov, primernega za dva šotorčka sem si ogledal še pred mrakom. Nato pa v mesto!
Baščaršija ponoči ni nič manj mikavna kot podnevi. Takoj pa nasvet: če boste že obiskovali sarajevske džamije in verjetno ne samo sarajevske, ne bodite preveč radovedni. Če boste • namreč preveč vpraševali tamkajšnje muslimanske vernike, vas bodo hočeš nočeh skušali spreobrniti. Samo majhna podrobnost, ki sem jo moral poslušati veni izmed bašča-ršijskih džamij tisti večer: krščanska vera je v primerjavi z muslimansko kot osnovna šola s fakulteto. Mejduš, pri nas pa nekateri v zadnjem času še osnovne šole nimajo...
»Rezervirani« kotiček za šotor nedaleč od kampa na llidži je bil, ko smo se vrnili tjakaj — zaseden. Čehi, kdo drug? Mi in oni, mi iz nekoliko manj, oni pa iz realnega socializma. Nekateri slovarji pa pravijo za realizem, da je to ime za filozofsko teorijo, ki ne daje jasne materialistične in idealistične razlage te realnosti. Bo kar držalo!
(se nadaljuje)
Pravni kotiček
i
Katere nadure v pokojninsko osnovo?
Z mesecem aprilom je pričel za poseben delovni pogoj. Spre-veljati Statutarni sklep o spremem- memba torej ne pomeni vsebinske bah in dopolnitvah statuta Skup- novosti, saj so osebni dohodek za nosti pokojninskega in invalidske- tako delo že dosedaj upoštevali v ga zavarovanja v SR Sloveniji. pokojninsko osnovo, le preračunanega na poln delovni čas. Po V javnih razpravah o tem aktu je	novem tega preračuna ne bo več.
bila največ pozornosti deležna	Osebni dohodek za tako delo
sprememba 21. člena-statuta. Ta	bomo v skupnosti v celoti prišteli k
ureja način vštevanja osebnega	osebnim dohodkom za rednodelo.
dohodka za delo prek polnega	To pomeni, da bo izračun pokoj-
delovnega časa v pokojninsko	ninske osnove ugodnejši,
osnovo, a le v primerih, ko je bil Ob tem pa moramo opozoriti, da delavec po zakonu dolžan delati	od spremembe delavci in upoko-
dlje kot poln delovni čas in se je	jenci morda preveč pričakujejo,
tako delo tudi po splošnih aktih	Takšen občutek lahko dobimo
organizacije združenega dela štelo	glede na veliko odmevnost v
Koliko za uničen avto?
javnosti pa tudi glede na številne Vloge in zahteve, ki že lep čas prihajajo na skupnost. Se enkrat naj povemo, da se tudi po novem ne bodo v .pokojninsko osnovo štele vse »nadure«, kot nekateri pričakujejo. Gre le za spremenjen način tehnike vštevanja osebnih dohodkov v pokojninski osnovo, ne pa za vsebinsko spremembo, po kateri bi v pokojninsko osnovo vštevali tudi druge osebne dohodke, ki jih do sedaj niso. Kot je bilo že večkrat povedano, bo sprememba veljala tudi za že upokojene delavce, ki so bili ob upokojitvi upravičeni do vštetja osebnih dohodkov iz dela prek polnega delovnega časa. Ti bodo lahko vložili zahtevo za ponovno odmero pokojnine s tem, da se jim bo v pokojninsko osnovo prištel ves osebni dohodek za daljše delo, brez preračunavanja na poln delovni čas.
Upokojenci, ki bodo zahtevali vnovično odmero pokojnine, so morali ob upokojitvi izpolnjevati dva pogoja: da so bili po zakonu dolžni delati prek polnega delovnega časa in, da se je v času opravljanja takšno delo štelo za poseben delovni pogoj tudi po samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Spremembe torej ne veljajo za upokojence, ki so sicer delali v podaljšanem delovnem času, niso pa takrat izpolnjevali obeh zgoraj navedenih pogojev.
Od vseh Iskrašev je prav gotovo vsaj polovica (so)lastnikov avtomobila. Pride do nezgode po tuji odgovornosti, avto je docela uničen. Pravimo, da gre za »totalko«.
Naj bo za tako škodo odgovoren drug voznik (zanj njegova zavarovalnica) ali podjetje za upravljanje cest, ali kdorkoli drug, vedno nastopi vprašanje višine odškodnine.
Na podlagi določb iz zakona o obligacijskih razmerjih in sodne prakse gre oškodovancu tolikšna odškodnina, da si z njo lahko kupi drugo vozilo v enakem stanju, kakor je bilo njegovo pred nezgodo. Oškodovanec mora torej hraniti vse račune za pomembnejša lastna popravila (lakiranje, brušenje valjev, zamenjava batov in podobno), ker temeljita popravila dvignejo vrednosttudi takemu vozilu, ki bi teoretično bilo že amortizirano. Važno je tudi stanje števca. Po taki nezgodi je treba poklicati zastopnika odgovorne zavarovalnice in morebiti še sodnega izvedenca za avtoškode, jima predložiti navedene račune in podati odgovorni zavarovalnici zahtevek. Zavarovalnica ni niti socialna ustanova, niti nima denarne vreče brez dna, zaradi česar predloži v takojšnje izplačilo ustrezen znesek. Če ga podpišete, ste opravili, če ga zavrnete, se boste z njo pogajali in morda nekaj uspeli.
Kolikšna torej naj bo odškodnina? Ko je ugotovljena vrednost vozila na dan škodnega primera, toda pred poškodbo, je ta znesek merilo in izhodišče za odškodnino. Oškodovanec ne more zahtevati novega vozila, niti ne sme na drug način obogateti na račun zavaro-
valnice, kajti tisti, ki jeza poškodbo odgovoren, je dolžan vzpostaviti tako stanje, kakršno je bilo pred nastopom škodnega primera. Kakšen avto si bo oškodovanec kupil, če si bo sploh kakšnega kupil, je njegova zadeva. Za morebitne prikrajšane vožnje nima posebnega zahtevka. Tak zahtevek ima le tisti, ki mu je avto bil sredstvo za preživljanje: taksist in podobno. Drug avto torej ni nujno, daje nov. Poiskal ga bo, ali pri znancih, ali na avtosejmu in ga kupil ob ustrezni previdnosti.
Zavarovalnica se lahko izjavi, da odkupi rešene dele, toda mora zanje plačati njihovo vrednost, kar pa sama ne more odbiti vrednosti teh delov od zavarovalnine razen v primeru,' če oškodovanec na to pismeno pristane.
Mag. Lojze Cafuta,
Skupnost je pripravila tudi poseben obrazec zahteve za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo bo izpolnil in vložil pri območni delovni enoti strokovne službe Skupnosti upokojenec, ki mu je bil osebni dohodek iz dela prek polnega delovnega časa že vštet v pokojninsko osnovo pa mu je bil preračunan na poln delovni čas. Upokojenec, ki mu osebni doho-dek iz dela prek polnega delovnega časa še ni bil vštet v pokojninsko osnovo pa bo moral poleg navedene zahteve predložiti še posebno potrdilo o opravljenem delu prek polnega delovnega časa, ki ga bo izpolnila delovna organizacija, v kateri je takšno delo opravil. Skupnost je pripravila-tudi obrazec tega potrdila z ustreznimi pojasnili, kateri osebni dohodek iz »nadurnega dela se všteva v pokojninsko osnovo.
Na skupnost prihaja veliko zahtevkov za vnovično odmero pokojnine, mnogo tudi takšnih, iz katerih jasno izhaja, da gre za povsem prostovoljno nadurno delo, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo.
Zato prosimo vse upokojence, da svoje zahteve vlagajo na pripravljenih obrazcih in ob upoštevanju vsebinskih pojasnil, kako mora biti opredeljeno obvezno delo prek polnega delovnegačasa, da se osebni dohodki lahko upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
RANGUS Bojan
Obresti za neplačano preživnino
Ker je v Iskri precej žena, nekatere so tudi samohranilke, Pri drugih se mogoče dogaja, da \e oče otrok odsoten in ne plačuje za svoje otroke vzdrževalnine navajamo novejšo sodno prakso.
Predvsem velja, da v primeru nezakonskega rojstva in sodnp ugotovljenega očeta že v očetovski sodbi izreče tudi, koliko je oče dolžan plačevati za svojega nezakonskega otroka. Občinski organ socialnega skrbstva na podlag1 uradnih podatkov o povečanju življenjskih stroškov ugotovi odstotek povišanja preživnin in za vsakega posebej izračuna višino in izda ustrezno odločbo. Če zavezani oče ne plačuje preživnine, j® potreben predlog za izvršbo na njegov osebni dohodek, ali na druge dohodke (proti obrtniku). .
Ob izvršbi je treba navesti, kdaj je posamezni mesečni znesek zapadel. To je razvidno iz sodbe. Za zapadle zneske mora zavezanec plačati tudi zamudne obresti, ki so znašale do 2. 8. 85 7,5%, od 3 8. 85 dalje pa znašajo toliko, kolikor priznavajo banke kot obresti za brez določenega namena vezane hranilne vloge. Take vloge danes banka obrestujejo po 56%, do 30. 6. letos so jih pa obrestovale po 76%. Take so torej (po sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1692/85) zamudne obresti za prepozno plačane preživninske zneske. Ker lahko sodišče v preživninski pravdi razsodi, da je toženec dolžan plačevati preživnino tudi v bodoče, velja ta obrestna stopnje tudi za v bodoče dospele zneske, seveda od zapadlosti dalje.
če ima katera od mater, oz. otrok sodbo na obrestni znesek po 7,5% letno, lahko zahteva dodatne obresti v novi tožbi v tem smislu, kajti razlika je pomembna. Nekateri zamudniki dolgujejo za tudi polno leto, ali še za daljše obdobje, zlasti, če so v tujini kot zdomci.
Pri izvršbi predlagajte, ali se sklicujte na sodbo, vsekakor patudi na navedene odločbe socialnega skrbstva, ki jih je treba predložiti, ali v izvirniku, ali na overjenem prepisu. Ne ostajajte pri sodni višini, ker se ta vsakoletno spreminja na podlagi teh odločb.
Mag. Lojze Cafuta
\V spominI
Petru
Virantu
Stalno sl bil aktiven v D PO. Naložene so tl bile naloge partijskega sekretarja, predsednika sindikata, predsednika DS In mnoge druge. Mogoče se še ne zavedamo, koliko sl nam dal, vendar tvoja misel, rezultati tvojega dela so ostali, cilji pa nas še vedno čakajo. Če bomo Imeli tvojo
n	voljo, jih bomo dosegli.
# : * * 'W '%■	m	Za ves tvoj trud In požrt-
m X S	vovalnost, ki sl ga dal kolek-
	tivu In družbi, se tl še za-
mjTjL*	dnjič zahvaljujemo.
	Sodelavci
	DO Servis Iskra
|
Xl
Pastel je hrast. Ponosen, močan. Njegova krošnja se je širila In kipela v nebo. Okoli njega je dehtela sla po življenju. Ves gozd je želel z njim v višave. Slabotna drevesa so Iskala pri njem opore. Bil je ponos gozda, kot da je bil gozd zbran okoli njega.
Življenjska pot te je pripeljala kot mladega vajenca na Pržan. Kot mehanik sl se leta 1961 zaposlil v takratni PSO. Sodelavci so takoj spoznali v tebi vestnega delavca In odločnega moža. Hotel sl dati čim več od sebe, zato sl se ob delu še dodatno Izobraževal. Leta 1969 sl že postal mojster delavnice merilne tehnike. Takratni sodelavci se spominjajo tistih časov kot najlepših In najbolj ustvarjalnih.
Po večletnem vodenju oddelka sl prevzel mesto vodje centralnega servisa v Ljubljani. Bila so različna obdobja, tudi krizna In takrat je prihajala do Izraza tvoja pripadnost Iskri.
Potrebe po spremembi takratne organizacije za doseganje čim boljših rezultatov, so te leta 1982 pripeljale kot enega najsposobnejših v takratni IC, TOZD servis na delovno mesto vodje Produktnega sektorja za področje programov Avtomatike In Kibernetike.
Bil sl eden Izmed ustanoviteljev naše delovne organizacije Iskra Servis In z njeno ustanovitvijo prevzel dolžnosti direktorja Produktnega področja 4.
Tvoje odločitve so kreirale našo poslovno pot In povsod sl pustil svoj ustvarjalni pečat.
Ančki
Medič
Draga Ančka, onemeli smo, ko smo izvedeli za žalostno novico, da si za vedno odšla od nas. Iščemo besede, a smo ostali brez besed, s katerimi bi se radi poslovili od tebe, vedno skromne in tovariške sodelavke. Saj ni mogoče, da bi našo Ančko tako hitro pokosila smrt, saj smo upali draga Ančka, da bo tvoja močna volja do življenja močnejša od smrti. Človek se sprašuje, kaj bi lahko storil, da do tega ne bi prišlo in si pri sebi išče uteho mimo dejstev naravnih zakonitosti življenjskega kroga spočetja, rojstva in smrti.
Mnogi se spominjamo, ko si pred 30. leti prišla v naš kolektiv kot mlado dekle, polno upanja in delovne volje. Tvoje delo se je pričelo v Telekomunikacijah na Pržanu, kjer si bila zaposlena v proizvodnji naših prvih radijskih sprejemnikov. Žena začetku si se izkazala za prizadevno in vestno delavko, zato smo te
36., 20: oktober 1986
cenili in spoštovali kot dobro sodelavko. Zaradi tega si bila pozneje premeščena v razvojne oddelke Iskre takratnega Inštituta za prenosno tehniko, kjer si prevzela odgovornejše naloge v administraciji. Tudi na tem področju si se izkazala in vsa pripadajoča dela opravljala vestno in prizadevno vse do nastale bolezni.
Draga Ančka posebej pa smo te cenili zaradi tvoje vesele narave in tvoje dobre volje, ker si bila vedno pripravljena vsestransko pomagati vsakomur, kjer koli je bilo to potrebno.
Vemo, da tvoj trud ni bil namenjen samo delu v službi, ampak si imela še veliko drugih obveznosti v okviru svoje družine. Zato si imela
veliko odpovedovanja in dodafnih delovnih obveznosti, da si lahko izpolnila svoje želje po lastnem domu. Toda namesto da bi začela uživati sadove truda in dela, te je zahrbtna bolezen prezgodaj odtrgala od tvojih dragih.
Ob mislih, da si bila z nami več kot 30 let, se težko sprijaznimo z dejstvom, da si tako hitro odšla od nas in, da se bomo morali zadovoljiti le z lepim spominom nate in na tvoje delo.
Draga Ančka za ves tvoj trud, ki si ga dala kolektivu in družbi, se ti iskreno zahvaljujemo.
S temi besedami se poslavljamo od tebe, tvojim domačim pa izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci Iskre Elektrozveze
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta
Janeza Kimovca
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci — stikalne ure, tonski sprejemnik in kontrola — za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča hčerka Rebernik Bernarda
Ob boleči izgubi dragega očeta
Jožeta Juriče
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem vTOZD Števci — trak E7 in umerjevalnica za denarno pomoč in podarjeno cvetje.
Hčerka Kristina s Klavdijo in Barbaro
Ob boleči izgubi dragega očeta
Ivana Vambergerja
se iskreno zahvaljujem sindikatu Iskre Kranj za venec v imenu njegovih sodelavcev in vsem sodelavkam in sodelavcem DO ERO za izrečena sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Tone Vamberger
Ob izgubi mojega dragega očeta
Alojza Kržišnika
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD ATO ouueiek TS — za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
i	Hči Fani Zupanec L-
q
Ob boleči izgubi mamice in hčerke
Majde Sodnik
se najtopleje zahvaljujeva sindikatu in delovni organizaciji ELEKTROZVEZE, za venec in denarno pomoč, ter ostalo pozornost.
Najlepša hvala!
Hčerka Špela in mama
stran 21
Kotiček za Iskraše
A C

Kuhinjske nože hranite na mestu tako, da vam bodo vedno pri roki, vendar pa da otroci nč bodo mogli do njih. Najbolje je, da visijo na posebnem držalu za nože in, da je med njimi ustrezen razmak. Nikoli ne odlagajte nožev v predal, kajti tam se bodo med seboj dotikali in gnetli. Posledica tega pa bo tudi ta, da se jim bodo skrhale ostrine.
Nožev z lesenimi ročaji nikoli ne puščajte dlje v loncu z vodo, saj se bodo držaji zvili. Ostrino noža umijte in obrišite, vendar tako, da bo držaj vselej ostal suh.
Če kovinski del noža ni Iz jekla, ki ne rjavi, ga je treba takoj po uporabi pazljivo obrisati in osušiti. Tako se na kovinskem delu noža ne bodo pojavile pege, niti ne bo zarjavel.
Če nož brusimo z jekleni m brusilcem, ga je treba ves čas držati pod kotom kakih 45 stopinj. Nož počasi vlečemo stran od sebe, vendar ne smemo preveč pritiskati ob brusilec.
Vrat ne sme izdajati let
Glede na to, da se na vratu sledi let poznajo hitreje, kot pa na obrazu, moramo vratu posvetiti posebno pozornost. Medtem ko veliko govorimo o negi telesa in obraza, na vrat največkrat pozabljamo.
Gotgvo je, da ni mogoče pričakovati nobenega čudodelnega sredstva, s katerim bi lahko odstranili gube. Zato pa vrat negujte s posebnimi kremami zjutraj in zvečer ter delajte posebne vaje, ki so namenjene posebej vratu:
1.	Desno roko položite na čelo, levo na tilnik, nato pa globoko vdihnite zrak, močno pritiskajoč z dlanjo roke, ki mora vzdržati pritisk. Nato močno
pritisnite na tilnik ob levi roki, ki se mora temu upirati. Ko pritisk preneh*' globoko vdihnite ter ponovite vajo 20 krat.
2.	Stoje, iztegnjenih rok in razmaknjenih nog, z dlanmi na ramenih, d*-lajte gibe kroženja vnaprej, navzgor, nazaj In navzdol. Vdihnite In ponovite vajo kroženja v obratni smeri. Ponovite vajo 20 krat.
3.	Sede na stolu izravnajte hrbet, obe roki položite na glavo s prsti navzkriž. Globoko vdihnite in pritiskajte teme vzdolž dlani, vrat pa kar najbo1! iztegnite, kot da bi se želeli na nekaj centimetrov zaokrožiti. Popustite Pri" tisk in se za nekaj sekund odpočijte. Vajo ponovite 20 krat.
4.	Sede na stolu položite dlani na boke. Močno vdihnite zrak, dvigal16 ramena, vendar počasi, ne da bi se s tem silili. Vrnite se v prvotni položaj l” izdihavajte zrak. Vajo ponovite 20 krat.
r'haja čas, ko cveto trajnice, ki jim je treba posvetiti mnogo pozornosti in nege. Jesen nudi bogastvo barv in oblik, včasih vz-Podljiveje in lepše od cvetočega poletja.
Mislite na zimo. Obesite helik-rizum s cvetovi navzdol, posušite ga pa vam bo pozimi lepo služil za trajne suhe aranžmane.
poletje še traja. Številne enole-'oice vztrajno cveto tudi jeseni, [ogetes bo dočakal prvi sneg, l'6 mu boste redno odstranjeva-1 ovenele cvetove.
ij^367, 20. oktober 1986
Krizanteme se lepo ujemajo v različne aranžmaje. Lahko jih aranžirate tudi brez vaze, v vsako posodo, celo v slamnato košarico (v katero ste, seveda, položili namočeno gobo, ali posodo z vodo). Naredite zahtevnejši aranžma. Na ježa, ali v gobo zataknite najprej nekaj posameznih cvetov krizanteme tako, da boste zagotovile najvidnejše točke bodočega aranžmana, kot vidite na sliki. Aranžma dopolnite s krizantemami različnih barv in različne višine in z vejicami mahonije.
stran 23
Planinska sekcija kranjskih DO Iskra
V neznano
Načrtovana planinska sezona 86 Planinske sekcije kranjskih delovnih organizacij Iskra se izteka. Pred nami je le še zaključni izlet »V NEZNANO«, v soboto 25. oktobra.
Udeleženci se bomo zbrali ob 7. pred hotelom Creina, od koder nas bo posebni avtobus popeljal prijetnim uricam naproti. Vodniki so pripravili tako turo, dajo bodo zmogli tudi manj izkušeni planinci v dobrih treh urah. Na koncu poti nas bo čakal rezerviran zimski bazen in gostinski lokal, kjer bo ob programu in glasbi vesel zaključek izleta. Od vseh stroškov bo brezplačen le prevoz, potrebno pa je predplačilo za kosilo v znesku 1.500.- din.
Prijave z obveznim vplačilom sprejema V. Pajk iz DO ERO, tel.: 2822, ali E. Erzetič iz TOZD RR na Laborah, tel.: 2539, do srede 22. 10. do 12., oz. do zasedbe avtobusa.
Vabljeni!

KOLESARJI
Kolesarjem je namenjeno manj posebnih prometnih površin, zato morate često voziti tudi po vozišču. To pa je posebej nevarno saj ste poleg pešcev najmanj zavarovani udeleženci v prometu. Za varno vožnjo sta
pomembna predvsem tehnično urejeno kolo in previdna vožnja po predpisih.
Zato boste predpisani opremi (dve zavori, zvonec, luč za osvetljevanje ceste, rdeča luč in rdeč odsevnik na zadnjem delu kolesa, rumeni ali oranžni odsevnik na vsaki strani pedala kolesa dodali še odsevnika med napere koles (nova kolesa, ki so proizvedena in vključena v promet po 1. 1, 1984 jih morajo imeti) in bočni distančni loparček na zadnji del kolesa.
Za previdno in varno vožnjo pa je zlasti tudi pomembno:
-	da ne prevažate predmetov, ki zmanjšajo ravnotežje in preglednost,
-	da upoštevate vsa cestno prometna pravila, predvsem, ko spreminjate smer vožnje in se hkrati prepričate, če so tudi vozniki razumeli vašo namero,
-	da prižgete luči ob vsaki zmanjšani vidljivosti (mrak, megla, noč),
-	pazite na pešce, posebno na avtobusnih postajališčih.
Obvestilo šahistom
■■E
Šahovsko društvo Iskra bo imelo 25.10. ob 8.30 v Šahovskem domu v Ljubljani občni zbor.
Po zboru bo redni trimesečni hitropotezni turnir Vabljeni!	Odbor


NESTRO-
KOVNJAK
OBOKANO
STEBRI-
ŠČE
RIM«
ŠES
ČRNO
RUMENA
DVOŽIVKA
SALAMAN-
DRA
25. IN 21. ČRKA
KDOR
ROMA
ŽENINO
PREMO-
MONGOL
VLADAR
PRIPRAVA ZA ODPRAV. DOLOČENEGA . DELA
ZMLETO
MESO
Z
ZAČIM-
BAMI
POD
ODPRTO
OGNJIŠČE
KALCIJ
OČE
1----------—
AMER.
IGRALKA
COLLINS
! CIGAN
; BODIČA ST1
ŽUŽKO
JED
ESTONEC
JOSIP
BROZ
POKRAJINA V VIETNAMU
Nosi kresničko, ki odseva svetlobo mobiiskih žarometov in opozarja vo da je na vozišču tudi pešec!	da|jo
Voznik te bo zagledal že na . ne-130 metrov in bo še lahko prepf?c $ srečo. Sicer pa bi te zagledal se 30 metrov ali pa sploh ne!
2e doma pripni v desni žep vrv'^a b° kateri visi kresnička, in to tako, dag |p nihala nekako v višini desnega k0 jgsfli ni potrebno posebej povedati, da v žep zato, ker hodiš po levi strani vo
NOSI KRESNIČKO
Republiški svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu SRS
Iskra
'SKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednj5*' j odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik DU’ , Zeljeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubija^ l Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica Dnevnik, ■ OZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jefji*5 oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.