------    344    ------
     Politični pregled.
Volitve na Štajerskem. — Dne 17. t. m. je imelo „Slovensko Društvo" zaupen shod v Mariboru in za bodoče volitve postavilo sledeče kandidate v kmetskih občinah: dr. Josipa Srneca in dr. Ivana Dečka za celjski, drž. posl. Franca Eobiča in župnika Miho Lendovšeka za mariborski, dr. Jurtelo za ptujski, veroučitelja dr. Medveda za breški, dr. Eosino za ljutomerski, Ivana Vošnjaka za šoštanjski okraj. Ker Miha Vošnjak, dr Radey, župnik dr. Lipold in Jerman ne kandidu-jejo več, so se Miha Lendovšek, dr. M. Medved, dr. Rozina in Ivan Vošnjak postavili kot novi kandidatje Za tri mestne skupine se kandidati še ie razglase, a zmagali ne bodo, ker se v mestih ni letos še nič agitovaio.
Na Štajerskem se sedaj vsa volilna agitacija suče okrog celjske dvojezične gimnazije. Narodni in liberalni Nemci uporabili so to stvar proti konservativni stranki zlasti proti Kalteneggerju. Poslanec Morre je celo zapretil, da bodo Nemci skrbeli, da deželni zbor ne bode mogel zborovati, ako bode Kaltenegger zopet voljen. Razsajali bodo, dokler Kaltenegger ne izstopi ali vlada zbora ne razpusti. Tega pa ne bodo storili. S tem bi od sebe odbacnili veleposestnike in vlada bi bila proti njim prisiljena odločno postopati, če'pa vlada začne odločno postopati, lahko liberalcem izvije celo vrsto mandatov. Posebno v dolenještajerskih mestih bi zmagali Slovenci, ako bi le vlada ne podpirala Nemcev.
Na Koroškem so nemški nacijonalci že v velikem strahu. V nobenem okraju se ne čutijo več varne. Konservativna stranka ima v vseh okrajih v kmetskih občinah upanje, da zmaga in spravi potem jednega svojca v deželni odbor. Celo v Celovcu hočejo konservativci postaviti svojega kandidata, ki pa pač ne bode zmagal proti županu gosp. Neunerju, ki bode kandidoval v imenu liberalnonarodnih Nemcev. Po našem mnenju konservativci malo preoptimistično sodijo položaj. V nemških krajih najbrž ne dosežejo kdo zna kacih uspehov. Tudi nemški konservativci tako odločno ne agitujejo kakor Slovenci, ki so samo minolo nedeljo imeli jednajst shodov. Vsi odborniki slovenskega političnega društva so bili odšli na. shode. Nemce ta slovenska delavnost jako jezi.
Na Gorenjem Avstrijskem so narodni in liberalni Nemci se dogovorili, da bodo drug druzega podpirali pri bodočih deželnozborskih volitvah. Postavili bodo v mestih in kmetskih občinah skupne kandidate. Posebnih uspehov zlasti na deželi ne bodo dosegli. Konservativno veleposestvo gorenje-avstrijsko je pa odklonilo kompromis z liberalci. V deželnem zboru bodo zastopali veleposestvo sami konservativci. Večino odločuje cerkveno veleposestvo. Za časa liberalnih vlad so liberalni veleposestniki v veleposestniški skupini vselej zmagali, ker se cerkveno posestvo ni vsprejelo v imenik volilcev te skupine. Pod Taaffejevo vlado se je vsprejelo cerkveno veleposestvo mej volilce in od tedaj imajo konservativci v gorenje-av8triJ8kem deželnem zboru zanesljivo večino.
Moravski liberalni in narodni Nemci so za bodoče volitve sklenili kompromis. Ta kompromis je pa vendar jako nezanesljiv in se morda še pred volitvami razbije. Časopisje obeh strank ga je začelo podkopavati. Liberalni listi so začeli praviti, da so nemškonarodni Nemci s tem priznali, da je treba tudi z Židi složno živeti. Temu pa ugovarjajo nemškonarodni listi in zagotovljajo, da se njih stranka protisemitizmu ne odreče.    Kompromis velja   samo za defcelnozborske volitve.
Ta borba je pa zaradi tega pomenljiva, ker sedaj židje ne bodo marali dajati denarja za nemške agitacije. Liberalci so sklepajoč kompromis mislili, da s tem nekoliko zajeze proti-semitizem. Njih listi sedaj naravnost pišejo, da zaradi tega kompromisa ne morejo razdirati prijateljstva z Židi Kompromis zatorej trajen biti ne more.
Rusija in Avstrija. — Včeraj, danes in jutri mudi se na Dunaju pri cesarju v posetih ruska carska dvojica. Na dvoru so tem povodom slavnosti Mesto je okrašeno Občinski svet sam je v to žrtvoval 25 000 gld Tudi posamezniki so se veliko prizadejali, da pokažejo avstrijsko prestolico Čim lepšo mogočnemu vladarju ruskemu Ta sestanek avstrijskega in ruskega cesarja, da si nima za podlago političnih motivov, je vendar velikega pomena za ohranitev evropskega miru
Italija in Crnogora. — Zaroka črnogorske princezinje Helene z italijanskim prestolonaslednikom se je že oficijelno razglasila, črnogorsko ljudstvo z veseljem pozdravlja to veselo vest, istotako tudi italijanski narod. Črnogorcem in Italijanom prijazni tuji listi laskavo pišejo o ti zaroki, drugače pišejo nasprotni listi. Ne more jim v glavo, kako more prestolonaslednik evropske veleviasti snubiti princ^zinjo jednega najmanjših vladarjev. Oni, katere boli, da ima Eusija tak vpliv v Evropi, kriče, da ta zveza nima političnega pomena, ker nočejo priznati ruske moči. Razsodneji politiki pa pripisujejo tej zaroki veliko važnost Vedo namreč, da se je ta sklenila le iz zgolj političnih nagibov. Italija potrebuje pomoči Eusije. Da to pridobi za se,   je sklenila   zvezo s Črnogoro,   varovanko   Rusije.
Kreta. — Lepo vrsto tednov se gre na Kreti za sveto pravico kristijanom. a še zdaj je niso dosegli Pa tudi nič še ne kaže, da bi kmalu prišlo do tega. Turčija se zanaša na nejedinost velevlastij in ničesar ne ukrene v pomirjenje, vstaši pa zahtevajo koncesij, in ker istih ne dobe, divjajo dalje po otoku. Grška, ki bi si rada prilastila Kreto, se prav ne upa z vojsko pričeti, ima pač preslabo organizovano armado. Manjka ji denarja v to. Veleviasti se dogovarjajo mej seboj, kako napraviti konec nenormalnim razmeram, Turčija pa mirno čaka, kaj bo poslednja usoda vse zadeve. Da bi Turčija imela resno voljo napraviti red na Kreti, storila bi bila to že s po-četka. Ker pa ve, da bi potem ne mogla več tako za se žeti, se obotavlja z reformami. Ubogo ljudstvo pri tem trpi, veleviasti se pa mej seboj prepirajo, kako bi bilo zmedene razmere vravnati, da ne bi bila katera  uelevlast prikrajšana.