Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulioo štov. 16.
Z urodnikom ho moro gororiti TBftk dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
doatstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje uo
V0p*ut.
ljubljanski List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan. razen nedelj in praznikov ob €5. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravnižtvu: za colo leto G gld., za pol leta ' id., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na meso« GG kr., počiljatov na dom volja rao-Bočno 9 kr. več.
Po poiti velja
7.dk oololoto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota2g1d. 50 kr. in za jedon mesec 86 kr.
Štev. 249.
V Ljubljani v soboto, 27. decembra 1884.
Teča j I.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da sc pošiljanje lista ne pretrga. Majbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od— strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto......................
„ pol leta............................
„	četrt leta........................»
"	 ,ot*
„ en mesec...............................  09
Za Ljubljano:
za celo leto......................
„	pol leta..........................n	8'~
„	četrt leta........................n	l'50
za (lonašanje v liišo vsak mesec 9	kr.
P. T. naročnikom in čitateljem!
Leto 1884. bliža se Bvojemu zatonu, z njim je »Ljubljanski List" dopolnil svoj prvi tečaj ter po stari šegi, ukoreninjeni v vsem novinarstvu, stopa uredništvo njegovo pred prijatelje in naročnike, z nova prosit gmotne in duševne podpore, priporočat se v obilno
naročbo.	,	, , _
In kaj jim bodemo povedali ob novem letu?
Zahvala jim, topla zahvala pred vsem za blagovoljnost, s kojo so bili sprejemali m pozdravljali novo ustanovljeni ^Ljubljanski List . Položaj nam je bil takoj jasen, nismo se varali gledč izrednih njegovih težav. Pripravljenim nam je bilo biti na vsakojake napade, na silovite naskoke in skrito potuhnene ljivke — in doživeli smo jih v istini v obilni meri. Grško bajeslovje pripoveduje, da je ljubosumna Hera Alkmeninemu Binu, mlademu Herakleju v zibelko poslala dve veliki kači, uničit Zevsovega potomca, toda mladi junak,
Listek.
Srebrinov Tonček.
Spisal M. Brenofc-Silvanus.
Oj kam, Gospod, gre tvoja pot-----
To so bili hudi, žalostni, krvavi časi za nas, ko so po pokrajinah naših gospodovali še oblastno in oholo graščaki. Vi jih ne pomnite, teh časov, in prav je tako, zagrenili bi vam žali spomini marsikatero uro in privabili bi vam morda celo solzo v ok<3. Oj, groza meje spomina! Graščak bil nam je tožitelj in sodnik, in grozna je bila njegova obsodba, na-rekavala je kazen plemenitaška ošabnost. Desetino pa so pobirali obilo od nas in delati smo jim morali tlako, kakor dela dandanes najbolj mučena živina najneusmiljenejšega voznika.
Gledite, tam gori v istem gradu, zdaj so pač le še razvaline, prolilo se je mnogo naše
dasi še v plenicah, zadavil je modrasa s krepkima ročicama. Nikakor si ne domišljujemo, da se sme »Ljub. List" ponašati z jedno ali drugo lastnostjo grškega polboga. V tem pak obstoji na vsak način neka sličnost, da ae je tudi našemu novinarskemu podjetju od svojega prvega početka bilo boriti z dvema sovražnima zmajema, z lažjo in s sumničenjem. In glejte jo, škodljivo to golazen, baš v zadnjem tednu zopet drzovitejše nego kedaj dviga svojo odurno glavo, zopet se ji urnejše giblje jeziček, zopet blesti ji strupeno zobovje! Sedaj je izvalila nova zalego; da bi namreč tla spodkopala našemu listu, vrgli so med svet po vsem neutemeljeno govorico, da dunajska vlada nikakor ne odobrava taktike „Ljub. Lista“. Uže faktum, da otvorimo naročnino na drugi tečaj slovenskega vladnega glasila, dokazuje očividno, da je trditev naših nasprotnikov po polnem neresnična, izmišljena. Na posebne želje, katere so se glavnemu našemu uredniku izražale na najkorn-petentnejšem mestu na Dunaji, odločil se je tudi on, vsaj za prvi čas še v prihodnjem letu obdržati vodsto ^Ljubljanskega Lista" ter mu posvetiti svoje duševne sile. Naj se tedaj repenčijo odurne pošasti v svojih gadjih zakotjih, strašili nas vender nikakor ne bodo!
Pa tudi naročniki naši niso se zbali pro-tivnih napadov, saj kaže njih rastoče število, da zaupajo našim načelom, da so oni pri-staži zmerno-narodne stranke. Da nismo opešali r trdnem boji, da obdani od klevetnikov nikdar nismo iz rok spustili ponosne svoje zastave, nikdar nismo izgubili nade na konečno zmago, — to uže je dokaz, da moramo prešinjeni biti notranje istinitosti svojih nazorov. Bolj nego kedaj smo uverjeni, da se slovenstvo ne da rešiti z golimi demonstracijami, z narodno nestrpnostjo in praznim zauikanjem. Poklicani zastopniki slovenskega naroda so dobro razumeli situacijo. Naši državni poslanci podpirajo osrednjo vlado v vseh važnejših vprašanjih, in tudi na Kranjskem je deželnozborska večina po vsem složna, kadar je treba, svetu dokazati, da cenimo sedanjo, Slovencem prijazno a vsem narodom pravično vladno sistemo ter da smo
krvi, tlačanske naše krvi. Pretepavali so nas graščinski biriči z bodečimi palicami, kakor se jim je ljubilo, in čim kruteje so z nami ravnali, tembolj jih je hvalil graščak. In razvaline tega gradu — naposled priila je tudi za graščaka povračilna ura; kmetje razjarjeni razdejali so grad in ubili graščaka — razvaline te, vam pravim, vedele bi pripovedovati, kako je mnogi oče muogobrojne družine poginil v temnih grajskih ječah gladu, ker je imel lepo hčer in je ni hotel predati graščakovi pohotnosti. Najhujši pa je bil graščak Alfonzo. Ves svet je sovražil, vse zaničeval
—	le svojo hčer je ljubil, šestletno svojo Ju-liko, to ljubil je čez vse. Če bi bila ona zahtevala, ukazal bi bil gotovo njej na ljubo do krvi pretepsti pol vaščanov. Toda dosta! Obljubil sem vam povedati povest, poslušajte torej.
Malo, uborno, leseno, s slamo krito hišico je imel stari Srebrin doli konec naše vasi. Borna ta kočic* opirala se je na jedni strani na skalo, da je niso mogli podreti razjarjeni
vsigdar pripravljeni, povspešiti njeno delovanje. Pač je tudi pri nas še nekoliko nejasnih politikov, katerim se sline cedč po opozicijskih lavorikah, kateri si narodno gibanje sploh drugače predstavljati ne morejo, nego v strastnem protivji z vlado in drugimi narodi. Ali najglasnejši zastopnik tega zmedenega radi-kalstva prejel je dokaj občuten migljaj na notranjskem volišči, in tudi pri bodočih državnozborskih volitvah bode naš narod,
—	tega se trdno nadejamo — dokazal s svojim glasovanjem, da opozicija a tout prix nikdar ni njegovo vodilo. Zase zahteva Slovenec ustavno jednako p ravnost, iz srca rad pajo privošči tudi slehernemu drugemu. Priliznena žlobudravost, vabljiva zgovornost posameznih fantastov ga vender ne more prepričati, da se vsaj na Kranjskem pod sedanjo centralno in deželno vlado ničesar ni zgodilo na korist njegovim narodnim in gmotnim interesom. Ohraniti in zagovarjati to, kar smo dosihmal si priborili, napredovati v tem zmislu ter polagoma doseči, česar sedaj še nimamo, mora biti načelo vsakemu treznemu politiku na Kranjskem. S takim previdnim in taktnim postopanjem pak bodemo tudi dobrodejno vplivali na položaj svojih rojakov po sosednih kronovinah ter mnogo več jim koristili, mnogo izdatneje podpirali njih opravičene težnje, nego bi to mogli storiti z burnimi pojavi politične nezrelosti, kakor jih narodu iz raznih razlogov nasvetujejo nekateri vrtoglavi kratkovidneži. To je naš program, te ideje hočemo vedno in vestno zastopati z vsemi svojimi silami, ne zmeneč se za osobne napade in podla očitanja, s kojimi se onečastijo naši protivniki!
Narod poučevati — to bode tedaj namen »Ljubljanskemu Listu1* tudi v prihodnjem letu! Storili bodemo to v uvodnih člankih, posrečilo se nam je, pridobiti več spretnih sodelavcev za to stroko, tako da smo v tem oziru baje najbolj preskrbljeni slovenski dnevnik. Zlasti na zanemarjene občinske zadeve se bodemo pazno ozirali, in baš za taka eminentno praktična vprašanja nam je
vetrovi, a jezno so vender trgali raz nje preperelo slamo, raznašali jo daleč po pašnikih v okoličji; večkrat je moral zlesti stari Srebrin na streho, da je zamašil s pezdirjem luknje, da revni družini ni kapalo obilo deževje na trda ležišča.
Stari Srebrin je imel ženo Marino, in zakona tega sad je bil Tonček. In kako zal fantiček je bil! Uže pri njegovem rojstvu obetale so stare vaščanke Marini, da bode Tonček nekdaj lep, zelo lep, da ga bodo vsa dekleta hotela „imeti“, in da bode lehko „dobil“ najbogatejšo v vasi. In res so se izpolnjevala ta prerokovanja. Lep je bil Tonček zmerom bolj, in vaščani imenovali so ga vedno le „zali Tonček" in nič ni škodovalo njegovi lepoti, če je bil tudi večkrat lačen kot sit.
Srebrinova družina bila je zadovoljna. Mal vrtec okolo hišice, mala njivica na Rebri in kozica v hlevu bilo je vse premoženje, a Srebrina sta najprej dobro obdelala in porabila svoje zemljišče, pomagala potem sosedom pri delu, po zimi pa sta rezljala lesene žlice
obljubljena izdatna strokovnjaška pomoč. Feuilleton „Ljub. Lista" razveselil in zabaval bode čitatelja z izvirnimi leposlovnimi spisi in vzglednimi prevodi, ter ga poučil z marsikatero popularno - znanstveno razpravo. Kar se novega zgodi po vsej deželi, žalostnega in veselega, prijavili bodemo v lokalnem delu, oziroma v izvirnih dopisih. Sploh se bode uredništvo prizadevalo, da bode »Ljubljanski List“ v drugem svojem tečaji napredoval po vsebini in po pravilni in lepi pisavi. Kar je v naših močeh, zgodilo se bode, da postane naš list vedno glasilo slovenskega naroda in njegove vlade. Do svojili prijateljev pa stavljamo iskreno prošnjo, naj nas podpirajo pri našem težavnem poslu z obilno na-ročbo ter z mnogobrojnimi, zanimivimi in zanesljivimi dopisi. Potem se bode dosegel skupni naš cilj: blagor domovine in slovenskega naroda — ako Bog da in sreča junaška!
Volitve v brnsko trgovinsko zbornico.
Lep božičen dar so prejeli moravski Čehi: večino v brnski trgovinski zbornici, katera je dosihmal bila nepremagljivo branišče fakcijozni. opoziciji. Uže iz glasnega jadikovanja nemškoliberalnih glasil se razvidi, kako hudo je poparjena njih stranka vsled vladnega postopanja. Rotč se in prisegajo, da je to bilo drakonično nasilstvo, pravi pravcati Ge-ivaltstreich trgovinskega ministra in moravskega namestnika grofa Schonborna. Ven-der se da dokazati, da se vladna argumentacija strogo njemu z besedami, ob jednem pa z duhom dotičnega zakona z dnč 29. junija 1868 o sestavi trgovinskih zbornic ter z novim volilnim redom. V volilni komisiji je namreč vladni komisar, namestni svčtnik Jul. S c h r o t -ter, opirajoč se na naredbo trgovinskegami-nisterstva, razsodil, da se oni kandidat j e, ki niso ob jednem volilci v doti čn ih volilnih skupinah, ne smejo smatrati voljenimi, če so tudi dobili večino glasov. Vsled tega je proglasil vladni zastopnik volitev trinajstih nemških odbornikov neveljavno ter ukrenil, da je isto število čeških kandidatov veljavno zvoljenih v novi zbornici. Poprej so imeli Nemci 36 odbornikov, Cehi 12, a vsled vladnega odloka imajo sedaj Cehi 25, Nemci pa 23 glasov.
Narodna večina je torej osigurjena.
Rekli smo, da se vladna argumentacija strogo vjema z besedami dotičnega zakona o organizaciji trgovinskih zbornic in s potrjenim volilnim redom brnske trgovinske zbornice. § 4. onega zakona namreč izrečno pravi, da iiv'.a kupčijski minister pravico, določiti kupčijske in obrtnijske razrede (kategorije), „iz katerih" se morajo voliti udje zbornice. Uporabljujoč to pravo, ukrenil je minister v § 2. volilnega reda, da voli vsak izmed treh volilnih razredov kupčijske sekcije 6 pravih članov in v obrtnijskem odseku prvi
in pletla koše. Pičel je bil zaslužek in pridelek, vender zadosten za življenje, dokler je delalo četvero pridnih rok.
Tako je šlo, dokler je bil Srebrin zdrav. Napala ga je pa nenadno bolezen, legel, je v posteljo, iz katere ni več vstal.
Zimski večer je bil; dobro se še spominam, kakor bi se bilo včeraj godilo. Potihnilo je uže vse po vasi. Kdo bi bil tudi čul ta večer? Jezno je tulila burja okolo voglov ter zaganjala sneg v okna, iz bližnjega gozda pa so se culi gladnih volkov hripavi glasovi. Vaščani odmolili so večerno molitev, proseč Stvarnika, naj jih varuje zla ter se potem podali k počitku; le doli konec vasi, pri Srebrinu brlela je še slabo trska v levi. (Jaz bil sem tedaj
nočni čuvaj.)
Stari Srebin ležal je bolan, ležal na smrtni postelji. Lica, bleda, upala, odrevenela lica bila so nagubana. Težko je sopel bolnik. Poleg postelje pa je klečala žena njegova, dobra Marina in zraven nje sedemletni Tonček; mo-
volilni razred 10, drugi 8, tretji 10 in četrti 2 prava člana; pri tem pa določuje § 4., da mora vsaka volilna kategorija samostojno voliti ono število udov, ki ji pripada. Kdor bi vsled tega še dvojil, da ima vsak volilec pasivno volilno pravo samo v onem volilnem razredu, v katerem ima svojo aktivno volilno pravo, temu § 9. omenjenega zakona in § 11 volilnega reda prejasno pove, da je postopanje vladino po polnem zakonito. Omenjeni paragrafi namreč ukrenjujejo, da odločuje med onimi, ki se smejo voliti v dotično volilno kategorijo, relativno večina glasov. Ako zakon govori o onih, „ki se smejo" voliti v dotični razred, potem je pač jasno, da postava določuje posebno pasivno volilno pravo za vsak razred in da ne odpira vsakemu volilcu vrat do pasivne volilne pravice v poljubnem volilnem razredu.
Rekli smo pa nadalje, da se vladno postopanje tudi vjema z duhom zakona z dnč 29. junija 1868, ki ima namen, omogočiti raznim skupinam zastopanje njihovih interesov v kupčijskih in obrtnijskih zbornicah. Ako zakon to zahteva, potem je pač velika ne-zmisel, ko bi volili montanski podjetniki na primer kacega malega obrtnika — recimo črevljarja — v montansko sekcijo. Kako bode mož zastopal interese rudokopov! Isto tako bi bilo duhu zakona po polnem protivno, ko bi veliki obrtniki vrnili se v kategorijo malih obrtnikov in tu odločevali usodo poslednjih. Znano je, da so si interesi obeh stanov čestokrat skoro diametralno nasprotni — in v zbornici naj bi nasprotnik zastopal interese svojih volilcev ?
Ugovarjalo se je tudi, da jednakih oddelkov ne nahajamo pri nobeni druzih naših zbornic, ne pri deželnih, ne pri državnem zboru. Vse te korporacije se volijo svobodno — vsak zamore kandidirati, kjer se mu zljubi. A opo-zicijalna gospoda pri tem pozabi, da imajo omenjene korporacije namen zastopati skupne interese vse dežele ali vse države; kupčijske in obrtnijske zbornice pa so zastopnice posameznih interesov itr to v najožjem pomenu besede. Paralela z drugimi parlamentaričnimi skupinami torej nikakor ni umestna.
Iz vseh stranij zdi se nam toraj vladni odlok po polnem utemeljen in pravičen, se vč da opozicija strastno ugovarja ter protestuje proti dotični ministerski naredbi — in to je naravno. S pravičnim postopanjem vlade zgubila je svoj temelj, ki je počival na nezakonitih tleh; zgubila je svojo dolgoletno večino v brnski trgovinski zbornici in se morala umakniti z mesta, na katerem je toliko časa gospodovala s pomočjo aparata, ki je naenkrat zastal pod sedanjim zakonitim postopanjem.
Brnska trgovinska zbornica voli dva poslanca v državni zbor, štiri pa v moravsko deželno zbornico. Ti glasovi bodo se vč da od naprej stali na strani češkega naroda.
lila sta ter prosila vsegamogočega Očeta, naj bi ohranil še pri življenji reditelja.
MOj, oj, kako bodemo plačevali desetino! Vzeli nam bodo še kozico iz hleva, vzeli nam še to ped zemlje ter naju vrgli pod kap, oj usmiljeni Bog!“ vzdihovala je Marina. »In kaj bodem začela z otrokom ?“
Bolnik v postelji upiral je medle svoje oči v ženo in otroka, trgalo se mu je srce, tolažil bi ja rad, a mu je tako hudo, tako tesno v grlu, zadušiti ga hoče. Čea nekaj časa mu je malo odleglo.
»Draga Marina, umrl bom, prav kmalu bodem umrl. Premoženja vama ne morem zapustiti. Marina, skrbi za Tončka, da bode dober in pomagal ti bode, kadar odraste. Tonček, bodi dober in ljubi mater svojo, slu-šaj jo, kakor veleva četrta božja zapoved . . .
Bodi dober--------------“
Starec je umolknil, prilezla mu je in očesa smrtna solza. Srebrinka ostala je sama S Tončkom.	(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V slednjih dneh bila je zopet pri grof i Taaffeju deputacija iz volilnih okrajev Hernals, katera je predložila prošnjo, naj se še pred volitvami v državni zbor dovoli predmestjem direktna volilna pravica. Ministerski predsednik je zopet dejal, da je pripravljen izpolniti to željo, a da bode zaradi ovir pač težko koj izpolniti jo.
JLevienjaki državnega zbora so uže postavili odbor, kateri ima nalog, da med tem, ko praznjuje državni zbor, ukrene potrebne korake za prihodnje volitve.
Iz Lvova se poroča: Tukajšnji mestni zastop je sklenil, da ne nastopi dalnje pravne poti proti ministerskemu odloku, s katerim se nalaga občini ustanovitev rutenske ljudske šole, marveč da hoče odpreti štiri paralelke z rutenskiin učnim jezikom, da tako pospešuje narodnostno zmernost in pomirjenje.
Iz Zagreba se poroča, da so članovi zmerne opozicije sklenili, da se vender udeležijo otvorenja sabora dnč 29. t. m. in dalnjih razprav, navzlic temu, da so v slednji seji izjavili, da se ne bodo prej udeležili obravnav, dokler se ne vrnejo izključeni Starče-vičijanci.
Tujo dežele.
Kakor se poroča iz Carigrada, je v istini bolgarska agitacija v Macedoniji zelo živahna. Duhovenstvo in učiteljstvo baje tako silno agituje proti tam živečim Srbom in Grkom, da se je cel6 turška vlada morala zavzeti za slednje. Poroča se, da je bolgarsko prebivalstvo pretilo s smrtjo grškim duhovnikom, če bodo opravljali svoje dolžnosti. Bul-garski agentje da denuncirajo Srbe pri turških oblastvih kot revolucijonarje.
Kakor se je uže brzojavno poročalo, je zapadno-af riška Kongo - konferenca po kratki seji dnč 22. t. m. preložila svoje delovanje do 5. januvarija. Predlog severne Amerike, naj se svet ob Kongu po polnem nevtralizuje, je zadel pri konferenci na ovire. Trdi se, da konferenca ne more skleniti takega sklepa, ker bi to bilo izven njenega programa.
V jedni slednjih sej francoske zbornice zahteval je Madier de Montjau, naj se odpravi poslaništvo pri Vatikanu. Ferry je izjavil, da je poslaništvo pri Vatikanu iz političnih in verskih razlogov potrebno, ker bi se drugače moral odpovedati konkordat in se opustiti protektorat nad katoliki v ori-jentu, katero pa bi vzele druge vlasti zase.
Dopisi.
Iz Črnomlja, 21. decembra. (Izv. dopis.) Včeraj imela je naša „Narodna čitalnica" svoj redni občni zbor. Iz raznih poročil dovoljeno nam bodi nekoliko objaviti o njenem delovanji v minolem letu.
Društvenikov (domačih in vnanjih) bilo je 52; gotovo lep broj za naše razmere, časopisov vzdržavala je čitalnica 11; odbor je zboroval osemkrat, zabav in veselic je bilo 11.
V	teku leta predstavljale so se te igre: „Srečno novo leto!“ „Gluh mora biti" — in „Gospod šolski nadzornik!" Poleg inventarja preostaja koncem leta v društveni blagajnici 21 gld. in tri srečke „Narodnega doma" ljubljanskega. Sklenilo se je tudi, da kupi čitalnica še pet sreček za „Narodni dom“ v Ljubljani, in društveniki, navzoči pri občnem zboru, dodali so še 9 gld., tako, da kupi čitalnica zdaj še 1 4 sr e če k.
časopis „Mir“ naročil se bode v treh iz-tisih, dva se prepustita uredništvu. (Novi odbor je prav srečno sestavljen, nove, navdušene moči nam bodo gotovo skrbele zya lepe zabave in sploh za napredek društva. Živeli!) To so ob kratkem črtice o delovanji našega društva.
Zadnji čas postalo je življenje pri nas zopet prijetnejše. Nove, mlade delavne moči pripomogle so osnovati „jour-fixe“, kojih je
bilo do sedaj troje. Marljivo deklamovale so naše narodne gospodične proizvode in umotvore naših pesnikov; sodelovale so v komičnih prizorih in nastopile so zopet čez dolgo v mešanem zboru. Le tako naprej, blaga slovenska srca! Saj petjem vnema se najbolj srce in dušo za lepo domovino. In naši pevci ? Komur je znano, kako težko da je, zložiti zopet kvartet ali zbor, ako so se moči razšle na desno ali levo po širnem svetu — ali celo pod črno zemljo, verjel bode, da smo bili prav iznenadeni pri zadnji veselici, katero je napravila čitalnica v spomin rojstvenega dn6 prvega pesnika slovenskega — v spomin dr. Fr. Preširna; prav lepo so nam gg. pevci zapeli nekaj pesnij. Sploh je bila ta veselica jako obiskana, in to svedo&i, da se občinstvo zanima za naše slovstvenike in da „velikan
—	Preširen budi.“
Razne vesti.
— (Koliko je vredna ženska?) James A. Johnson tožil je železniško družbo v San Frančišku, naj mu izplača odškodnino. Tožitelj zahteval je 100 000 dolarjev odškodnino, ker je njegova žena Lizzie Johnson spodtaknila se ob leseno bruno, katero je ležalo pred njenim stanovanjem in se tako poškodovala, da je kmalu potem umrla. Sodišče priznalo mu je 37 50 dolarjev odškodnine!
— (3650 žopnih ur) napravi se zdaj vsak dan v Zjedinjenih Državah in 6 600 000 žopnih ur se bajo naredi na leto na vsem svetu. Povprečuo traje jedna ura pet let. Evropsk rokodelec napravi na leto 58 ur, amerikansk strojni delavec pa 150 in cone ure amerikanske gredo prav dobro in stane tam okolo 4'/^ marke jedna.
— (Navdušen demokrat v Chicagn) obhajal jo zmago Clevelandovo na posebno originalen način. Najol si jo za jeden dan neko gostilno ter sam dal vsakomu, kdor je hotol praznovati, na razpolaganje jedi in pijače, kolikor jo hotol. Kakor poročajo zanesljivi viri, imel je vos dan polno pivnico.
— (Učitelji v šolah v Livormore,) Colorado, imajo vodno v zalogi rženo žganje, in to zato, da morejo z njim pomazati rane otrokom, kadar jih ugrizno kaka kača klopotača, katere so v obilici nahajajo v onem kraji; ržono žganje je namreč dobro, vspešno sredstvo proti strupu klopotač.
Domače stvari.
_ („ Veliki list«, goriška „Soča“,) kateri samoljuben o sebi piše, da so jo moral oglašati tudi o zadevah bratov Kranjcev, in da njegove besede niso bile brezvspešne (!), nam očita, da, med tem, ko drugi slovenski listi hvalijo vlado zaradi imenovanja novega deželnega šol-skoga nadzornika za Kranjsko in novega vodje c. kr. gimnazija ljubljanskega, mi, »katerim je naloga vlado hvaliti,“ o tem molčimo, in da smo prinesli le suhe imena brez nikake polivke.« Na to moramo mogočni „Soči“ odgovoriti, da, kjer ona in njeni radikalni somišljeniki hvalijo vlado, ni treba jo hvaliti tudi nam. Hvala Bogu, da ji je sedanja vlada vsaj nekaj naredila po godul Da bi le bila „Soča“ tudi v drugih slučajih v svojih sodbah tako pravična. Žalibog, da ni; žalibog, da po navadi vdriha po vladi bron pravega vzroka in na tak način „meče dobrosrčnemu narodu pesek v oči. “ Takemu nospamotnemu in zlobnemu ravnanju nasproti, bodi si da ga nahajamo v predalih „Soče“, bodi si v drugih njoj podobnih listih, je naia naloga, ne hvaliti vlado, temveč braniti jo zoper krivične napade naših prenapetih politikov. In to svojo nalogo in dolžnost bodemo vedno brez strahu izpolnovali. Resnica mora priti na vrh.
— (nLiterarno-zabavm klub« ljub-ljanski)”nima danes zvečer „jour-fixa“, kor je večina gospodov klubistov izvon Ljubljane; toroj bode prihodnji „jour-fixe“ v soboto po novom letu.
 podkovski šoli) kmetijsko družbo
kranjsko v Ljubljani vršili se bodo izpiti za kovačo dn6 29. in 30. t. m., in sicer prvi dan za vnanjo kovačo, kateri so hote podvreči izpitu, a niso obiskovali šolo, drugi dan pa za šolo obiskujočo.
— (Umrl) jo tukaj sinoči ponoči žurnalist Karel Konschogg.
— (Filharmonično društvo) priredi jutri popoludne ob 5. uri v redutni dvorani koncert z zelo zanimljivim vsporedom.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj zvečer predstavljala se je v tukajšnjem gledališči prvikrat igra „Zrini“, ali „krščansko-turška vojska1*; to zgodovinsko žaloigro v potih dejanjih je po Teodora KOrnerji prosto poslovenil Josip G-čcelj. Igra (v nemščini blizu vsa v verzih, poslovenjena v prozi) je polna iskrenih pojavov domovinsko ljubezni, a je vender v Nemcih uže skoro po polnem pozabljena, vsaj za gledališko predstavljanje. V igri odlikoval se jo, kakor vselej, g. Kocelj (Nikolaj grof Zrini), prav vrlo je izvel svojo ulogo tudi g. Slavko (Mehmed Sokolovič), in to je tem večje vrednosti, ker je še novinec na gledaliških deskah, a je vender z izredno gotovostjo in pre-udarjenostjo nastopal; dobro so tudi izvršili svoje ulogo gg. Gorenjski, Dobrnik, Viharjovič in Danilo; kot igralki sta se odlikovali gospodi-čini Zvonarjeva in Vrtnikova, vender bi bila morala biti prva kot mati nokoliko „starejša« od hčera. Druge osebe sodelovale so po svojih močeh, da so sme reči, da se je igra sploh dobro izvola. Oprava „iz deželnega gledališča v Zagrebu« bila je izredno krasna, redka v slovenskem gledališči. Posebno pa jo dopadala v petem dejanji po režiserji g. Josipu Koc61 ju prirejena velika živa podoba. Občinstvo, katerega jo bilo polno na vseh prostorih, odlikovalo je opetovano s ploskanjem vrle igralce. Konečno moramo vender še dobrohotno omeniti, naj bi se na odru nekoliko bolj pazilo na jezik, naj bi se preveč ne govorilo „po ljubljanski.«
— (Nesreča.) Iz Kranja se nam poroča: Dne 15. t. m. pomagal je 601etni tesar Martin Pičman iz Naklega nekemu vozniku nakladati na voz težko mecesnevo drevo; drevo pa se je preobrnilo, zgrabilo Pičmana, se zvalilo nanj ter mu zmečkalo glavo. Eevež bil je takoj mrtev; nesrečnež zapustil je ženo in dva otroka.
— (Občinska volitev.) Pri občinski vo-litvi novega občinskega zastopa za občino Studenec (okr. krški) bil jo županom izvoljen Matija Seljak, občinskimi svetovalci pa Josip LekSo, Matija Ko-račin, Josip Andronja, Fran Novšak in Pran Komljanec.
— (Požarna kronika.) Dnd 18. t. meseca okolo 6. ure zvečer nastal jo na skednji graščaka Jurija Eačiča v St. Heloni ogenj, kateri jo uničil hlove, krmo, jeden stroj, voč gospodarskega orodja in hlapčeve obloke; v ognji poginilo jo tudi troje goved in jeden prašič. Kdo je ogenj zanetil, se no v<5. Ker v bližini ni bilo nobene brizgalnice, mogel se je ogenj udušiti še le v 24 urah. Škode je 3000 gld.; pogorolec je bil zavarovan.
Polom kranjske eskomptne družbe.
To so vam bili božični prazniki, katerih se bode spominala tužna Ljubljana še mnogo, mnogo časa 1 V sredo še smo se nadejali, da bode možno, rešiti zavod, kateri jo neobhodno potreben bil našim trgovcem in obrtnikom. Ni nam ugajalo, da je sicer tako radodarna kranjska hranilnica svojo podporo odtegnila onemoglemu društvu; sedaj poizvemo, da jo hranilnično ravnateljstvo istiniti položaj vsaj deloma poznalo. Kajti, da se bode konečno zločin prikazal, da se bode razkrilo izneverjenje, ali boljše, tatvina v volikanskom stilu, kakor smo jo doslej videli le pri velikih bankah, ter da se bodo zločinec naposled sam odtegnil pravici, sproživši samokres proti lastnemu Colu — tega sigurno nikdo ni pričakoval, ta izid jo grozovitejši nego vsa prorokovanja najbolj črnogledih pesimistov! O žaloigri, katera se jo včeraj zvečer ob 6. uri vršila v pisarni eskomptne družbe na Velikem trgu, izvedeli smo sledeče podrobnosti:
Društveni ravnatelj Z en ari živel jo uže dlje časa precej potratno za svoje razmere, dasi mu s 4000 gld. letno plače v Ljubljani tudi ni trebalo stradati. Vender ga nihče ni imel na sumu, da ne bi bil pošten. Ali včeraj iznenadoma se jo zaukazala izredna škontracija društvene blagajnice, radi tega ker je nek upravni sv&tnik slutil nerodnosti v ravnateljskem poslovanji. Ravnatelja ni bilo zraven. Pregledovalci našli so pač knjigo v redu, toda ko so prišli k depOtu, našli so v
svoje največje strmenje primanjkljaja okroglih 70 000 gld., in pri menjicah primanjkljaja 30 000 gld. Takoj so poslali po državnega pravdnika, kateri jo odredil, naj se dene Zenari v zapor. Podpredsednik upravnega svčta g. Ko rdi n podal se je s kasirjem g. Ahčinom in nekaterimi policijskimi stražniki v Zenarijevo stanovanje, kjer ga pa doma našli niso. Ko se nazaj vrnejo, jim pride Zenari naproti. Ustavijo ga ter ga naprosijo, naj ž njimi pride v pisarno, da pojasni nekoliko neumljivih stvarij. Radovoljno se jim pridruži tor se med potjo še prav hladnokrvno razgovarja o vremenu itd. Mislil si je morda, da ne bode nič hudega. Toda ko je videl spodnjo prostore razsvetljene in ko je čutil, da je zbran ves upravni svet, jasna mu je bila situacija. Upravni svet zboroval jo v pritličnih prostorih; ker so bile dotične duri zaklenjene, trebalo je najprej podati se v pisarno v prvem nadstropji ter odtod po ozkih za-vozitih stopnicah (polžnicah) v parterre sobano, ki so tako ozke, da moraš le posamič doli priti. Zenari jo šel prvi, in ker je bil dobro vajen tega pota, nekoliko bolj urno nogo spremljevalci njegovi. Ali ko jo na podnožji, izvleče hipoma samokres, si ga nastavi na levo sence ter sproži in v istem hipu se zgradi na tla!! Ni bil takoj mrtev, živel je še okolo pol ure, potem je izdihnil dušo.
No da se popisati, kak utis je prouzročila grozna novica po ljubljanskem mestu. Posamezniki, kateri so nezvestemu ravnatelju zaupali svoje imetje, so silno hudo zadeti; tako se pripoveduje, da je vladni svetnik dr. St. izgubil nič menj nego 27 000 gold. O ohranitvi eskomptne banke se ve da ni več govora. Najbolje bi pač bilo za uložnike, ako se doseže mirna likvidacija. Toda upniki so tako razburjeni, da bode skorej gotovo društvo, prisiljeno h konkurzu. In kaj potem, sedaj ko se ‘bliža novo loto s svojimi plačilnimi obroki! Bojimo se, prav živo se bojimo usodnih posledic!
Telegrami ljubljanskemu Listu “
Brno, 26. decembra. Včeraj sem došli telegram trgovinskega ministerstva uničuje izvršene volitve ter odredjuje nove volitve.
Budimpešta, 26. decembra. Policija zasledila je tatu, kateri je ukral v novembru na pošti 5143 gld.; tat je sluga na tukajšnji pošti. Denar dobili so zakopan v Veszprimu.
Tržne cene.
V Ljubljani, 24. dec.: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 34 kr., domače 6 gld. 34 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; roso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 2 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., žpeh po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 54 kr., drobniško po 36 kr,
— PiSke po 50 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm
8 CD (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728*72 728'90 730-59	+ 0-4 + 1-6 + 0-8	bzv. vzh. sl. zpd. sl.	obl. > >	2-80 sneg
O O) •n t"-* (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731'43 732'73 735-23	+ 0-4 + 2-4 + 1-0	bzv. j zpd. sl. vzh. sl.	obl. » >	0-00
Balzam zoper ozeblino1]
od dr. Marinellija
izdeluje O. Piccoli, lekarničar „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta. |
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15-—5 i
Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr. Ir
MlteZaiLER
.TROPFEH
NUR ECHT BEl
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUClUoi
Prekrasno novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo
zložil
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
V založništvu naSom je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
Odgovorni urednik prof. Fr. fe n k 1 j o.
Tiskat« in zalagata Ig. v. ICloinmayr & Fed. Bambarg v Ijnbljani.
tlrnrli so:
Dnž 24. decembra. Andrej Gantar, hlapec, 58 1., Sv. Petra cesta St. 3, emfizem.
V civilni b61niei:
Dnč 24. decembra. Lucija Kralj, 82 1., plučnica. — Miha Okorn, delavec, 50 1., jetika.
Dn6 25. decembra. Janez Meisel, tkalec, 44 I.. jetika.
Najfinejša (>»«) e-5
Melange- marmelada
(mešana omika), kilo po 40 kr.
N^ftiejša esenca za prniš ali M
(v njej združen 6ajovi in rumovi izlečck), najcenejše in ugodnejše pripravljanje najfinejšega punša v steklenicah z navodom, kako rabiti, po 1 gld. 20 kr., 65 kr. in 45 kr., najfinejši šampanjec in vino v boteljah, prodaja najceneje
J. R. Paulin, Ljubljana,
Pred škofijo it. 1, Špitalske ulice št. 2.
♦
♦ v steklenicah v Ljubljani ♦
^	priporoča	Izborno	^
| snazeno pivo i | iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
tCena 7/io steklenici ... 16 kr.
» Vi. »	»	...	12	»
Zabojčki in steklenice franoo nazaj ali se J pa najceneje vračunavajo.	(66)	19
J.plMtay, Mar pri pri zlatem samurop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucator samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem Irgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene »namJee, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po <3.r.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ a zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
(116) 9-9
Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in ranna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. VaSej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
lETra-m. Tug, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Borsch)
najboljSe vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, koine iapustke in bee-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
najboljšo za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah 4 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ifl.T. Heinmajr & Fed. Baierg
knjigotržnica v Ljubljani.
O
cu ^
>N" V m >N <D
> O O
> M
>
S $
-c8 oj
^ S
O aJ
UJ
©
c«
s* S
ES O
N ar
K/J
.. C/l
o
."£ o —•
N S? M
'E“ °
° e
m S
^	<X>
~ M ■o w KJ H
g I
o > S rg
o >
C
S P 'xn >8
CJ
r-T>
-§ a
■I >
M O) W «5 'oj
O & A
. 05
>o
o °
05
H
T5
N
'2 •H N
o ^ 's1! HI
O .
'£? a o a> a	k> <D
•r*	rG >
t o »Szj
.o 50
N
> C o
d o "A
«r’F.S s® S
5 <v n P <D H >o t"	'—1
o > & « g « £ g'N
I o" p '-3 S oj rt 9 o d S^s.s
00
vO
©
■o « h
Hit
Dninarji
in
kaieno-delavci
dobž tekoj dober zaslužek pri (139) 1
uredbi Drave
v Velikovoi na Spodnjem Koroškem.
Met & PiiterM,
stavbinsko podjetje.