LETO XXII. — številka 51 KRANJ, sreda, 2. 7. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar —• Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od I. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s.edah in sobotah Ob prazniku borca 4. julija 1941 je bil v Beogradu na razširjeni seji politbiroja centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom generalnega sekretarja Josipa Broza — Tita sprejet sklep o oboroženi vstaji narodov Jugoslavije proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. S tem zgodovinskim sklepom je bila prižgana iskra, ki se je razplamtela že v kratkem času širom po Jugoslaviji v vseljudsko narodnoosvobodilno vojno. V tej neizprosni borbi, ki je trajala skoraj štiri leta, je izgubilo življenje 1,700.000 Jugoslovanov in uničeno je bilo ogromno gospodarskih dobrin. Izredno velika sta bila torej krvni in gmotni davek Jugoslovanov za njihov delež k skupni borbi svobodoljubnega človeštva proti hitlerjcvski fašistični tiraniji. Zdaj nas od zgodovinskega sklepa, ki je pomenil dejanski začetek narodnoosvobodilne borbe, loči že več kot četrt stoletja, to je doba ene človeške generacije. V tem času se je pri nas in v svetu marsikaj spremenilo. Mnogi pomembni dogodki in razmere iz tistega časa prehajajo v zgodovino in celo v pozabo. Tudi marsikatere vrednote v očeh današnjega človeka izgubljajo na svojem prvotnem pomenu. Toda lik borca — partizana, njegove človeške in družbene vrednote, njegovo rodoljubje in borbenost, njegova vera v zmago pravične stvari in naprednejše družbene ureditve, bodo vedno ostali svetal zgled vsakemu novemu pokolenju in neusahljiv izvor ustvarjalnih naporov za uspešno obrambo in nadaljnji razvoj naše socialistične domovine. Zato 4. julij nI le praznik še živečih aktivnih udeležencev narodnoosvobodilne borbe, temveč praznik vseh delovnih ljudi. VINKO HAFNER S sobotne tiskovne konference v vili Bled — Foto: F. Perdan Slovenija postaja izrazito turistična dežela S tiskovne konference o slovenskem turizmu V soboto dopoldne je bila v vili Bled tiskovna konferenca o stanju in razvoju turizma v Sloveniji. Konferenco sta sklicala član izvršnega sveta in predsednik komiteja za turizem inženir Franc Razdevšek in republiški sekretar za informacije Boštjan Barborič, udeležili pa so se je domači in koroški zastopniki tiska, radia in televizije. i S konferenco je bila tako i uresničena zamisel, ki se je i porodila med zadnjim obi-! skom predsednika republi-I škega sveta Staneta Kavčiča ! na Koroškem. Razen številnih domačih in I koroških novinarjev sta se j tiskovne konference udeležila tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heimich 1 Riesenfeld in jugoslovanski generalni konzul v Celovca Karmelo Budihna. Uvodoma je inženir Franc Razdevšek pojasnil glavne značilnosti Slovenije in poudaril, da Slovenija ni zgolj tranzitno turistično področje, marveč se posebno zadnje časa vse bolj spreminja (in to ne le ob morju) v izrazito turi- (Nadalj. na 24. str.) Po tiskovni konferenci so si domači in koroški predstavniki tiska, radia ln televizije ogledali V vili Bled tudi razstavo Grupa 69 — Foto: F. Perdan Volilni postopek je še vedno preveč zapleten Precej časa je že minilo od letošnjih volitev. Začetne ugotovitve so se umaknile izčrpnemu preučevanju in analizi rezultatov ter volilnega postopka, ki sta šele pokazala, kaj se je v novem, demokratičnejšem sistemu izbora kandidatov izkazalo za koristno oziroma kaj bi veljalo do prihodnjič spremeniti. O vsem tem, predvsem pa o izidu glasovanja ter o sklepih, do katerih so prišli v občini škof ja Loka, smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom občinske konference SZDL Janezom Thalarjcm. Od 17.611 vpisanih volivcev, kolikor jih premore občina, je svojo državljansko dolžnost opravilo 15.778 ljudi (89,6 odstotka). Se višjo udeležbo so zabeležili pri volitvah v zbor delovnih skupnosti: od 11.367 zavezancev jih je volilo 10.320 ali 90,8 odstotkov. Upoštevajoč dejstvo, da je bila pred dvema letoma škofjeloška občina po doseženih rezultatih na zadnjem mestu v Sloveniji — ugotovili so komaj 78,6-odstotno udeležbo — je to nedvomno velik napredek. Predsednik Tha-lar pravi, da sprememba ni naključna, da jo lahko označimo za posledico izredno razgibane dejavnosti na terenu. Predstavniki sleherne krajevne organizacije so v predvolilnem obdobju imeli kar 5 sestankov, na katerih je ved- no sodeloval tudi kdo od članov občinske konference SZDL ali njenega izvršnega odbora. Prvič so se sestali, ko je bilo treba preučiti ustavne, zlasti pa volilne spremembe, drugič na krajevnih kandidacijskih konferencah, tretjič na zborih volivcev (kjer so sicer obravnavali občinski proračun, pa tudi bližnje volitve) potem na rednih letnih krajevnih volilnih konferencah SZDL in nazadnje na zborih volivcev, ki sta jih v drugi polovici marca sklicali občinska in medobčinska kandidacijska konferenca. Sleherni občan, ki se je vsaj malo zanimal, je moral biti po vsem tem temeljito seznanjen s pripravami in kasnejšim potekom volitev. Razen omenjenega so visoki volilni udeležbi botrovali tudi 1 nekateri čisto tehnični ukrepi J kot na primer pošiljanje vabil vsakemu posamezniku, j Vabilo je zavezanca seznanja-| lo z najosnovnejšimi podatki i o volitvah. Domneve, da zgolj objava v časopisu ne zadošča, so se torej izkazale za pravilne. »Za letošnji soliden odziv ljudi ima nedvomno precej zaslug tudi spremenjen način glasovanja, saj smo tokrat hkrati volili tako odbornike kot zvezne in republiške poslance,« pravi Thalar. »Ljudje se naveličajo glasovati po večkrat, zdaj v ta zdaj v oni organ. Bolj praktično je opraviti vse naenkrat.« V škofji Loki menijo, da je sedanji volilni postopek sicer boljši, da pa še vedno ni dovolj poenostavljen, saj ga razume le redkokateri občan. Predvsem bo treba z zakonom bolj konkretizirati politično odgovornost članov kandidacijskih konferenc, ki svojih nalog često niso izpolnili tako kot bi bilo treba. Nadalje odgovorni ugotavljajo, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v škofjeloški občini — pa tudi drugod — niso obnesli, da so odveč. Presojo, ali jih je umesno sklicevati ali ne, bi moral zakon prepustiti posameznim občinskim konferencam. Dejstvo je namreč, da se teh shodov udeležujejo predvsem občani, ki so o volilnem sistemu že dodobra poučeni, ki so zanj zvedeli na kakem predhodnem sestanku, navadno na redni letni krajevni konferenci SZDL. Tudi predlog, naj bi odslej dalje bile volitve v republiške in zvezne zbore skupnosti neposredne, v škofji Loki ni naletel na odobravanje. Sodijo, da s to novostjo demokracija ne bo pridobila ničesar ker poprečen volivec le bolj slabo ali pa sploh ne pozna kandidatov in se odloča po čisto nesprejemljivih kriterijih (na primer po akademskih naslovih posameznikov ipd.), kar utegne biti zelo škodljivo. Naš sobesednik Je nanizal še več primerov, o katerih bi kazalo resno razmisliti. Eden od njih so elektorji, izvoljeni na zborih delovnih ljudi, ki kot delegati gospodarskih organizacij skupaj z odborniki volijo predstavnike za re- publiške zbore delovnih organizacij. Navadno gre za skoraj popolnoma nepoučene ljudi, sa je le malokateri od njih sodeloval v predvolilnih akcijah. Treba bo najti drugo obliko vključevanja neposrednih proizvajalcev v same volitve. Thalar se je zaustavil tudi pri vprašanju volilnih odborov. V posameznih krajih jih je preveč, meni. Ni nujno, da ima vsak kandidat volilnega zbora svoj volilni odbor. To je na terenu, razdeljenem v manjše volilne enote, težko speljati. Ob koncu smo se pozanimali, če je med samim volilnim postopkom prišlo do kakšnih nepravilnosti. In smo zvedeli, da so nekateri občani volili po trikrat, čeprav tega ne bi smeli. To so bili delavci, ki pa poleg redne zaposlitve doma še kmetujejo. Kriva je kmetijska zadruga, ki jih ni črtala iz seznama čistih poljedelcev. Zato so najprej volili kot občani, potem kot člani tovarniškega kolektiva in nazadnje še kot kmetovalci. I. Guzclj ŽELITE ZASTONJ Potem varčujte pri GORENJSKI KREDITNI BANKI kjer sta razpisani dve nagradni žrebanji lastnikov OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 nagrad? PRVO ŽREBANJE BO 13. AVGUSTA 1969 V TRŽIČU JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA vezanih hranilnih vlog in deviznih računov Pogoj: VLOGA DIN 1000 — vezana na odpovedni rok dveh let ALI VLOGA DIN 2000.- vezana na odpovedni rok enega leta ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ i P Kongres SDPJ (k) v Vukovaru, ki bi moral biti že 23. do 27. maja 1920, je bil preložen na 20. in 24. junija prejkome zaradi železničarske stavke. V Sloveniji je oblast po dogodkih na Zaloški cesti aretirala več vidnih komunistov in jih izpustila šele 22. maja 1920, o čemer poroča Rdeči prapor v svoji tretji številki dne 29. maja 1920 naslednje: »V soboto, 22. maja 1920. so bili izpuščeni iz zaporov ljubljanskega dež« I nega sodišča sodrugi Golouh, Lemež, Petrič, Perdan, Marcel Zorga in drugi . . . Tudi nekaj sodrugov iz TrbovUj. Jesenic, Celja je na svobodi.« Kdo so biJi jeseniški sodrugi, ki so bili po železničarske m štrajku zaprti, nismo mogli ugotoviti. Prejkone pa so bili železničarji, ki so bili kmalu po štrajku odpuščeni z dela. V času pred vukovarskim kongresom je JSDS zopet ro- Vukovarski kongres varila proti slovenskim komunistom. To rovarjenje so kakor po mnogih drugih krajih obsodili tudi jeseniški delavci na shodu, ki je bil dne 6. junija 1920 in o katerem pravi »Rdeči prapor«, da »je bil impozamten«, in na katerem so sprejeli naslednjo resolucijo: »Proletariat zbran na shodu dne 6. junija 1920 na Jesenicah, ogorčeno obsoja izdajalsko politiko socialno demokratske stranske Slovenije in odobrava ustanovitev SDPJ (k), ki je združila zavedni proletariat Slovenije s proletariat om Jugoslavije.« Resolucija je zahtevala, da se »proti enotni fronti buržuazi-je postavi enotna fronta vsega politično iin strokovno organ i i z,i ranega r»rc>!e t ar i at a v okviru SDPJ (k) in centralnega strokovnega sveta (CRSV).« Shod, ki je bil sklican kot priprava na vukovarski kongres, je v svoji resoluciji podčrtal: »Vukovarski kongres naj organ izato riono tesneje zveze proletar-ske organizacije celotne države v svrho, da se vodi neizprosen razredni boj in vrže breme petletne vojne, militarizma iin draginje na glavo buržua/.ije im jej (resokicjia je dobesedno prepisana - op. p.) talko zlomi vrat. Program in taktiko stranke naj se utrdi in spopolini po direktivah nepopačoiijga komunizma Ln 3. internacionale. Neobhodno l>"!i 'bno je tesno ujedini'1 nje vseh strokovnih organizacij in skladno delovanje v organizaciji SDPJ (k).« Mimo tega je resolucija priporočala delavstvu, naj se naroči na »Rdeči prapor«, ki je postal glasilo Socialistične delavske partije Jugoslavije (komuni- stov) za Slovenijo. Na tem shodu so izvolili Cirila Koširja, Toneta Veglja in Janeza Smoleja kot delegate, ki naj bi zastopali jeseniško delavstvo na vukovarskom kongresu. Deset dni pred vukovarskim kongresom je od 10. do 14. junija 1920 zasedal v Beogradu I. redni kongres SKOJ, ki pa se ga je udeležilo iz Slo venije samo ljubljanski delegat, ker v drugih slovenskih krajih pred tem kongresom še ni biilo skojevskih organizacij. Vukovarski kongres, ki je zasedal od 20. do 24. junija 1920, je sprejel novi strankin program in statut, izvolil novo vodstvo in preimenoval SDPJ (k) v Komunistično partijo Jugoslavije. Odpravil je pokrajinske izvrševal ne Odbora in jih nadomestil s pokrajinskimi svoti ,ki so bi- li sestavljeni iz zastopnikov krajevnih organizacij. Pc krajinski svet je izvolil iz svojih vrst izvrševal ni odbor, ki naj bi skupaj s centralnim strankinim svetom vodil vse politične akcije v svoji pokrajini. Takoj po kongresu KP.I bi moral v Vukovaru zasedati Centralni delavski s'mdik;;'ni svet, vendar je moral zaradi šikaniranja oblasti zasedati v dneh od 26. do 28. junija 1920 v Beogradu. Te ko; i lerenče so se udeležili štirje delegati iz Slovenije, ki so sicer sprejeli pravilnik in iesolnei je CDSSJj vendar so ke kasneje postavili na socialnodcinokratsko stališče in zavlačevali združitev strokovnih organizacij v okviru komunističnih sindikatov. Da so slovenski sindikati ostali v socialnodemo-kratskih rokah, pa so seveda pripomogli dogodki ,ki so se začeli konec leta 1920 /. Obznano, ki je pahnila KPJ V ilegalo. M. Klin.u- Višje odkupne cene lesa Delavski svet GG Bled je spremenil odkupne cene lesa. Nove odkupne cene za hlodovino iglavcev so od novega leta naprej poprečno 1000 S din, za celulozni les iglavcev pa za 900 S din višje od sedanjih. Po veljavnem Jucu je les razdeljen v kakovostne razrede, le-ti pa glede na kraj, kjer je les posekan, v vrednostne razrede. Za hlodovino iglavcev (smreka, jelka, bor) prvega kakovostnega in vrednostnega razreda znaša nova odkupna cena 17.300 S din za m5, v osmem vrednostnem razredu in isti kakovosti pa 20.000 S din. Za hlodovino iglavcev v drugem kakovostnem in prvem vrednostnem razredu znaša cena 14.700 S din za m\ v osmem vrednostnem razredu pa 17.500 za m' Za hlodovino iglavcev tretjega kakovostnega in prvega vrednostnega razreda znaša cena 10.500 S din za m3, v osmem vrednostnem razredu pa 13.300 S din. če torej v poprečju računamo peti vrednostni razred, potem bo kmet dobil za hlodovino iglavcev razvrščeno v prvi razred poprečno 18.900 S din, v drugi razred 16.300 S din in v tretji razred 12.100 S din za m5. Cene za celulozni les pa so sorazmerno nizke. Jamski les se v Sloveniji zelo težko proda. Za celulozni les iz prvega razreda prvega vrednostnega razreda dobi proizvajalec 9500 S din, za kubični meter celuloznega lesa v osem razredu pa 12.300 S din. Za celulozni les v tretjem razredu in prvem vrednostnem razredu dobi kmet 4900 S din, za les v osmem razredu pa 7700 S din za kubični meter. Predstavnik GG Bled je povedal, da gozdno gospodarstvo pri celuloznem lesu ne zasluži niti dinarja. Gozdno gospodarstvo na primer dobi za celulozni les tretjega razreda 9500 S din za kubični meter franko vagon. V tej ceni so vračunani režijski stroški in biološka amortizacija, ki jo plača GG. Navedeno ceno za les dobi kmet izplačano brez kakršnihkoli odbitkov, če les sam pripelje do žage ali ga naloži na vagon, sicer se mu odbijejo stroški prevoza in nakladanja na tovornjak oziroma vagon. Medtem ko kmet za prodani les dobi od GG denar hitro, navadno v dveh do treh tednih, GG za prodani les industriji dobi plačano šele po več mesecih (posebno to velja za papirno industrijo). Ko so določali nove odkupne cene lesa, so samoupravni organi GG Bled upoštevali vloženo delo pri proizvodnji oddanih gozdnih sortimentov. Lastnik gozda, ki ima gozdove blizu industrijskega centra, blizu komunikacije (ceste ali železnice), vloži manj dela v proizvodnjo in spravilo lesa kot kmet, ki ima gozdove daleč od komunikacij. Če bi tistemuf ki ima gozdove blizu ceste ali železnice in tistemu, ki ima gozdove visoko v hribih enako plačali za les, potem bi bil kmet v dolini znatno na boljšem. To nesorazmerje skušajo uravnavati vrednostni razredi. Les v težje dostopnih gozdovih je uvrščen v višje vrednostne razrede, ki imajo višjo odkupno ceno. Se nekaj bo zanimalo proizvajalce lesa. Delavski svet GG Bled je na pobudo kmetov Zgornjesavske doline sklenil, da stroške prevoza lesa do žage ali železniške postaje plačajo proizvajalci lesa, toda samo na oddaljenosti do 15 km. Prevoz lesa nad 15 km se plača iz skupnega sklada, ki se formira tako, da se pri vsakem prodanem kubičnem metru lesa odbije 50 S din. J. Vidic Sindikat v zadregi V poročilu na konferenci sindikata strokovnih dejavnosti v jeseniški občini je predsednik odbora Bogo Frištik med drugim dejal: Dosežena raven izplačanih osebnih dohodkov V nasi de javnosti je pod republiškim poprečjem, pa tudi precej pod Poprečjem železarne. Prepričani smo, da bi bila lahko raven izplačanih osebnih dohodkov večja, če bi še globlje Posegli v ostanek sredstev za sklade. Prav na tem področju Pa smo sindikati v stalni zadregi, ker se na eni strani zavzemamo za pravično plači lo in nagrajevanje pO v lože nem delu, na drugi strani pa Prepričujemo kolektive, naj vlagajo čim več sredstev v sklade, da si bodo tako po- večali svojo materialno osnovo in večjo poslovno učinkovitost ter perspektivo. V okviru posameznih panog, pa so se gibali poprečni osebni dohodki v letu 1968 takole: v trgovini od 858 do 930 N din, v gostinstvu od 770 do 831 N din lor v obrti in komunalni dejavnosti od 681 do 1403 N din. Od 20 podjetij, ki so vključene v našem odboru, so samo štiri podjetja, ki so lani imela v poprečju izplačano mesečno prok 1000 N din na delavca. Ta podjetja so: Kovinoservis 1097 N din. Mesarsko podjetje 1299 N din, dimnikarji 1242 N din in Stanovanjsko pod jot je Jesenice 1403 N din.« J. Vidic ki po nizki ceni in meri za vsak dom izdeluje lepo in solidno pohištvo Zahtevajte v trgovinah izdelke »g a ra n t« Komemoracija v Mostah V nedeljo dopoldne je bila v Mostah pri Žirovnici komemoracija v spomin na 28 talcev, ki so bili ustreljen* prvega julija 1942. leta. Dva dni pred tem dogodkom so namreč borci Cankarjevega bataljona požgali cestni in Železniški most v Mostah. Talci, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov, so bili iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine. Na komemoraciji Je govoril Ciril Jalen, pevski zbor KUD »France Prešeren« pod vodstvom Marjana Jemca pa je mmmJ iw>ri delavni. Za svoj letošnji praznik v glavnem v »svoji režiji« pripravljajo partizanski miting pri Mlakarju — na prijetni jasi med gozdom ob Savi pod mestom. Napeljali so elektriko, vodo, napravili odre, kuhinjo za partizanski golaž, čeprav bodo na razpolago tudi ćevapčići in druge sodobne dobrote. Tako se večkrat dobijo, porazgovori-jo, sprostijo in neposlovno, toda tovariško pomenijo tudi o njihovem delu. G19 je bila karavla partizanskih kurirjev nad Sedelco v Karavankah nad Dovjem. 5. avgusta 1944 so jo Nemci obkolili in pobili 8 kurirjev. Letošnji 4. julij so jeseniški borci namenili njihovemu spominu. Med večjimi letošnjimi prireditvami imajo še srečanje borcev Prešernove brigade na Pokljuki in množični pohod borcev z mladino na StoJ za dan vstaje — 22. julij. Sicer pa imajo borci na Jesenicah še več nerešenih težav, ki so dokaj vezane z nastalimi težavami Železarne in občine. Dokončati želijo spomenik na Hrušici, preurediti spomenik talcem na žirovni-škem mostu, urediti skupno grobišče, obelodaniti zaboje zbranega gradiva iz NOV in podobno. Jesenice s svojo zgodovino stavk in delavskega gibanja so bile svojčas jedro revolucionarnega duha. To je še danes vidno in je najboljše zagotovilo, da bodo ob vseh težavah našli pot iz začasnih težav. Tako se borci skupno z mladino in vsem prebivalstvom letos pripravljajo na praznovanje. Take so njihove težnje, njihovi le tošnji daljši načrti. Nji hov dan, njihov praznik ne Izžareva slavja, ponosa, niti ozke samozavesti. So slavljene! brez slave, toda skupno z ainožico v zadoščenju, da se poslopo ma uresničuje tisto, za kar so nekoč trpeli in krvaveli. K. Makue Svetogorska Mati božja v rokah Vosa Naša Varnostna obveščevalna služba (VOS) je bila kot uho, kot radar naroda in njegova oborožena pest. Iz zastraženih sovražnikovih sedežev iz zaklenjenih arhivov so izvohali tajne načrte in tako preprečili mnogo zločinov in nakan. Toda zgodbe, kot se je še vedno živo spominja nosilec partizanske spomenice, znani organizator obveščevalne na Gorenjskem in Primorskem tovariš Zmago iz Kranja, pa res ni lahko pozabiti. Pred vdorom Nemcev na Slovensko Primorje, po raz-sulu italijanske vojske septembra 1943. so hrabri obveščevalci med drugim rešili tudi veliko dragoceno sliko Matere božje iz romarske cerkve »a Sveti gori. čeprav je bil razpad Italije predviden in so že prej bili storjeni mnogi ukrepi, so se vendar tiste dni sestali predstavniki skupin obveščevalcev v Ajdovščini na posebno konferenco. Celo Franc Le-skošek, Jože Vilfan, Franc Bevk in drugi so prišli. Do stražarja pred dvorano je prišel kapucin. Hotel je govoriti z »glavnim«. Zaprosil je za pomoč pri reševanju največje vrednosti iz Svete gore — podobo Matere božje iz glavnega oltarja. Njeno vrednost z bogatim zlatim okvirjem so ocenjevali na 400 niilijonov lir. Nemci so bili že v Gorici, v Solkanu in po vsej dolini. S topovi so že streljali na Sveto goro, kjer so naši zavzeli položaje. Cerkev in vsa poslopja so bila v nevarnosti, prehodi zastraženi, tvegani in nevarni. Posvet je bil kratek. V akcijo je bil dodeljen Zmago in njegov kolega Mihec. V skupnih akcijah sta že imela velike uspehe. Tiste dni sta požgala in uničila goriško letališče s 102 letali vred. Čez Solkan ni bilo več mogoče. Z avtom sta krenila daleč naokrog prek Predmeje. Lokev in Čepovana do Grgar-ja ter od tam še z drugimi tovariši peš na Sv. goro po severni, manj tvegani strani. Nevarno je bilo na vrhu. Nemci so opazovali vsak premik in z granatami »žegnali«. Kapucini vsi prestrašeni in skriti pod oboki, so se klanjali partizanom. Izročili so jim sliko že spravljeno v zaboj, se priporočali in zahvaljevali rešiteljem, jih gledali, kako so po strmih skalah navzdol nosili težak tovor ter se križali in blagoslavljali za njimi. Nekajkrat je treščilo v bližini, vendar brez nesreče. Kmalu so bili na varnem in čez dobre 4 ure že nazaj. Kar iz Predmeje so telefonirali nestrpnim kapucinom v Ajdovščino. Kmalu zatem je po vseh cerkvah vipavske doline, po Krasu — povsod zazvonilo. Bil je to pozdrav rešeni dragoceni sliki in zahvala našim partizanom — obveščevalcem, ki so tudi v tem primeru tvegali življenja za rešitev te posebnosti. Nemci so ob večkratnih vdorih na Sveto goro res odnesli mnogo dragocenosti, umetnin in zlatnine, toda najdragocenejšega niso našli. Na proslavi v Završnici se je zbralo okrog 1500 ljudi. — J. Vidic Proslava v Završnici Prostrana poljana ob umetnem jezeru obdana z gorami, gozdovi in potokom Završnica daje edinstven užitek ljubiteljem narave. Škoda, da ob jezeru ni čolnov za veslanje. Po vojni je bila do Završnice napeljana električna napeljava, na kar nas spominjajo električni drogovi brez žice. Kdo, kdaj in zakaj je žico snel, ni znano. To pa organizatorjem proslave povzroča precej težav. Za ozvočenje so morali uporabiti agregat, za osvetlitev pa petrolejke. V Završnici je bilo pred vojno in po vojni že več velikih proslav. Vsaka proslava pa je bila blagoslovljena z dežjem. Tudi tokrat ni šlo brez naliva. Komaj pet minut po programu se je nad Bernardinec žrtev črne roke črna roka se je pojavila Proti koncu vojne kot zahrbtna, morilska, maščevalna °rganizacija v slu/.bi že do skrajnosti obupanega sovražnika. Po hišah, na samotnih cestah in drugod so napadali naše aktiviste, jih zverinsko ubijali, puščali za seboj grozilne lističe in značilen odtis črne roke. Toda nekega novembrskega VLvora 1944. leta je na dvori seu male hiše ob današnji cesti Iva Slavca-Jokla pod Jelenom v Kranju postal kot Politična žrtev Črne roke ve- lik in simpatičen bernardinec. Namesto iskanega 49-letncga akti\ista Alojza Zupančiča so namreč pomotoma ubili le Psa ter v prepričanju, da so opravili svoje, zmagoslavno izginili v noč. Prišli so pred vrata in trk ali. žena Tončka je odprto.' 'Ic>toli so moža — Alojza. t*'1 ie v hiši in se jim javil £e nič hudega sluteč. Toda, *o je prišel preci hišna vrata, zagledal več neznanih in mr-*lh Postav ter senco, ki je "Sffinjala za bližnji kostanj, se mu jc zdelo sumljivo. Tudj zeno je prevzela črna slutnja. »Saj dežuje! Vzemi dežnik, POčakaj!« je dejala in ga sun- koma povlekla nazaj v vežo ter mahoma zaloputnila vrata. Zunaj so obstali, se nekaj menili. V hiši ni bilo varno. Vrata, niti okna ne bi vzdržala. Alojz se je umaknil skozi zadnja stranska vrata prek vrta k sosedu, črnorokci so trkali, razbijali in zahtevali njega. Zaslutili so, da ga ni več v hiši. Sli so naokrog. Velik pes bernardinec na vrtu se je takrat zdramil in se brez glasu, kot je imel navado, dvignil na zadnje noge ob ograji. V tistem trenutku jc dobil rala! in telebnil na tla. Niti zacvilil ni. Morilci so odšli in se veselili novega zločina. Isti večer so ubili aktivista Štravsa na Zlatem polju, za Alojza pa jc padel njegov pes. Aloj/. jc še tisto noč odšel k partizanom. Prekaljen 5e i/, judenburškcga upora, kot borec za severno mejo 1918 do 1919, kot zvesti sodelavec s starimi kranjskimi komunisti in poborniki revolucije v ilegali, se jc tudi za tem izkazal kot pravi borec v Prešernovi brigadi, v vrstah VDV in Knoju. Zdaj je v zasluženem pokoju v Brdih, kamor se je preselil z ženo v njen rojstni kraj. Pred dnevi sta v ožjem krogu družine praznovala 50-letnico poroke, ob tem obujala burne in lepe spomine iz Kranja in brala Glas, ki jima, poleg občasnih obiskov v Kranj, prinaša nekaj gorenjskega v vinorodna Brda. krajem proslave pojavil črn oblak in ljudje so se razpršili pod smreke ali pa poiskali v avtomobilih zavetje pred dežjem. Čez dobrih deset minut pa se je zopet nasmehnilo sonce in šele takrat se je začelo pravo rajanje. Ob zvokih zabavnega ansambla fantov iz Lesc se je na plesišču kar trlo plesavcev. Že zgodaj popoldne je pihalni orkester jeseniških žele-zarjev zabaval goste. Milko Škoberne je tako kot vedno zanesljivo vodil mešani pevski zbor in ponovno pred občinstvom dokazal vrednost zbora. Tovariš Roman Albreht, član zvezne konference ZKJ in član zbora narodov, je v govoru omenil borbo komunistične partije in delavskega razreda za boljše življenje. »Ogromno silo prole-tariata, ki je zrušila kapitalizem, moramo v samoupravni družbi preusmeriti, da sprosti svojo ustvarjalno moč,« je dejal tovariš Roman in nadaljeval, »komunisti nismo samo za to, da bi oznanjali ideje komunizma, ampak je naša naloga, da stojimo v prvih vrstah boja za izvajanje nalog, ki vodijo k napredku samoupravne družbe.« Udeleženci proslave so poslali pozdravno pismo tovari- šu Titu, v katerem je med drugim rečeno: »Zastave v dolini Završnice danes vihrajo v pozdrav vsem, ki so se borili za svobodo in razcvet človekove ustvarjalnosti ... V dolini Završnice so se že pred vojno skrivaj sestajali komunisti in kovali načrte za upor proti fašizmu, že pred 47 leti je prek Karavank vodila ilegalna partijska pot, na kateri se je smrtno ponesrečil Dragoljub Milovanović, sekretar CK SKOJ. Dragi Tito! Ponosni smo nate in tvoje soborce, ki ste nas skozi viharje pripeljali v pristan, kjer mimo gradimo boljše življenje. Obljubljamo ti, da bomo ostali zvesti tvojim idealom in da bomo hodili po tvoji poti, čvrsto odločeni, da še naprej razvijamo samoupravno družbo in da to zemljo prepojeno s krvjo najboljših sinov domovine, branimo, pa naj grozi nevarnost z vzhoda ali zahoda, z juga ali severa.« Proslave v Završnici se je udeležilo okrog 1500 ljudi. V Završnici je bilo resnično lepo in prijetno. Posvečena je bila 50-lttnici KPJ, SKOJ in sindikatov. Organizatorji proslave zaslužijo javno pohvalo, posebno pa aktiv mladine Žirovnice in graničar j i. J. Vidic Mladina jc odnesla venec na grob Dragoljuba Milovanovlča. sekretar la Skoia. — Foto: J. Vidie GLAS * 8 STRAN SREDA — 2. JULIJA 1%9 4. julija zvečer bodo v Besnici odprli nov dom družbenih organizacij Desetletja stara želja je postala resnica će ste pred let« Besničane vprašali, kaj je pri njih narobe, česa pogrešajo, so bili odgovori vedno enaki: osem vasic šteje naša krajevna skupnost, tisoč ljudi živi tod, pa nimamo primernega prostora, kjer bi se lahko shajali, prirejali nastope, zabavne večere, gledališke ter filmske predstave, proslave in drugo. Majhna, luknji podobna dvorana v razpadajočem poslopju gasilskega društva že dolgo ni bila kos kulturno-zabav-ni dejavnosti prebivalcev besniškega okoliša. Stavbo so zgradili leta 1926, a je že po sedmih letih postala pretesna. Po vojni so jo delno obnovili, kljub temu pa se je zadnje čase začela podirati. Nekaj bo treba storiti, tako ne gre več naprej, so vaščani staknili glave. Na pomlad 1965. leta je krajevna •kupnost izdelala program za razširitev doma. Ljudje so se ponovno sestali in določili sedemčlanski gradbeni odbor, ki bo vodil gradnjo. Sprejet je bil tudi predračun, po katerem naj bi stroški obnove znašali 26 milijonov starih din. Avgusta 1967 so dela stekla. Danes, komaj 23 mesecev pozneje, se na prostoru, kjer je še nedavno tega stalo razmajano gasilsko poslopje, bohoti nov, prelep dom, Dom družbenih organizacij kot so ga krstili njegovi »očetje«. Dvorana v pritličju lahko sprejme 240 obiskovalcev. Razsežen oder z garderobami v ozadju bo Besničanom omogočil prirejanje vseh, tudi zahtevnejših dramskih predstav. Sejna soba v kleti je namenjena sestankom krajevne skupnosti in drugih organizacij, zahodni dol stavbe (razgledni stolp in skladišče) pa so zavzeli gasilci. Ko smo si pred dnevi ogledovali zgradbo — odpreti jo nameravajo 4. julija — nam je predsednik krajevne skupnosti in član gradbenega odbora Janez Zeni povedal, da so zanjo porabili vsega 18 milijonov starih din, čeprav dejanska vrednost doma presega vsoto tridesetih milijonov. »Da, veliko smo prihranili. Znajti se je bilo treba, kajti kljub izdatni podpori občine, zlasti pa vaščanov, bi borih 18 milijonov ne zadoščalo. Toda gradbeni odbor je uspel ves material nabaviti brezplačno. Sami smo vodili dela, pri tem pa nam je nesebično pomagal dipl. ing. arh. Anton Rajgel, avtor načrta za stavbo, člani že omenjenega odbora so v gradnjo vložili prek 2000 prostovoljnih delovnih ur. Pomemben vir prihrankov so bile tudi razne tehnične rešitve in iskanje najcenejših ponudnikov.« In kako je krajevni skupnosti uspelo zbrati potrebno vsoto denarja? Prvo fazo, izkop zemlje ter gradnjo temeljev, so financirali prebivalci sami. 500 ljudi je prispevalo 13.000 novih din. Po 30.000 sta dali občinska skupščina Kranj ter svet za pro-sveto in kulturo, 10.000 rezervni sklad občine, 3000 občinska zve/a za telesno kulturo, 6500 din pa družbenopolitične organizacije na terenu, še enkrat toliko, se pravi 90.000 din, je morala primakniti sama krajevna skupnost Besnica. Čeprav vsota predstavlja kar devet desetin vseh letnih proračunskih sredstev, niso zanemarili tudi nujnih vsakoletnih vzdrževalnih del na komunalnih napravah. »Prepričan sem, da bi Slo Se lažje, toda Gasilska zveza, ki smo jo zaprosili za pomoč, nam je kratko malo obrnila hrbet. Celo pritoževali so se, ker smo novi stavbi spremenili ime, ker ne bo več Gasilski dom ampak Dom družbenih organizacij,« je potožil Janez Zeni. Bodi kakorkoli, zgradba sloji in težave so pozabljene. Prebivalci Spodnje in Zgornje Besnice, Rakovice, Zabu-kovja, Jošta, Javornika, Pše-va in Njivice bodo 4. julija zvečer, na veliki proslavi ob otvoritvi, dali duška svojemu veselju, saj so se jim uresničile desetletja stare želje po lepem, prostornem odru in dvorani. Napovedani kulturni program je zelo pester, nastopil bo moški pevski zbor iz Železne Kaple, domači pevci in folklorna skupina, pa Špancev Francek, možak, ki ve povedati marsikaj o življenju v Besnici pred 50 leti, ter kot gost igralec Janez Ro-baček. Besniški fantje, oblečeni v narodne noše, nameravajo obiskovalcem predstaviti stare običaje, kakršni so bili nekdaj v navadi tod okrog. Vse zaslužne družbenopolitične delavce pa bodo obdarili s skromnimi priznanji. Zatem je na vrsti veselica. Članom gradbenega odbora Blazniku Lojzetu, Uđirju Avguštinu, Erženu Lojzetu, Zeni ju Janezu, Udirju Slavku, Šolarju Francu in Starmanu Marjanu, krajevni skupnosti Besnica ter ostalim vašča-nom, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji novega doma, iskreno čestitamo. Kot smo zvedeli, že kujejo načrte za prihodnost. Naša bodoča naloga je razvijati turizem, pravijo. Upamo, da jim bo tudi to šlo dobro od rok. I. Guzelj Kulturno zabavno življenje V podjetju HIPER MASA so sklicali sestanek. »Menda se je v glavah vodilnih nekaj zganilo,« so šušljali v obratu, pa tudi potem, ko so drli v dvorano. Stene dvorane so ječale ped pritiskom in prostor je bil nabit, da so se vodilni mukoma prerinili med množico na oder. »Zivio, direktor,« je zavpil Nace in se zadovoljno nasmehnil, ko je videl, da je direktor opazil, od kod prihaja vzklik. »2IVIO ...!!!« je ponovila množica za Načetom. Potem se je pričelo. Direktor Mavhič je z lepimi besedami pozdravil svoje sodelavce, jim z ganljivim glasom povedal, zakaj jih je sklical in zakaj šele sedaj. »Tovarišija . . ., kulturno in zabavno življenje v našem podjetju je na najnižji stopnji,« jim je dejal in prekinilo ga je glasno mrmranje. Potem je nadaljeval,' nadaljeval, govoril in razlagal je toliko časa, dokler ni bilo vsem vse jasno..., da je njihovo kulturno zabavno življenje na zelo nizki stopnji. Sicer so to vsi vedeli že pred sestankom, ampak sedaj jim je bilo to res popolnoma jasno. »Zato vidite,« je nadaljeval direktor Mavhič, »smo se danes zbrali, našli smo sredstva, ki bodo to rešila, tudi dobro voljo imamo, zato dajem besedo vam ... vi govorite, vi predlagajte, kaj si želite, kaj mislite da potrebujemo za našo kulturno in zabavno plat življenja.« V dvorani je zavladala tišina. Zbrani so se globoko zamislili . . . Tako je bilo nekaj trenutkov, potem pa so začeli deževati predlogi, mogoči in nemogoči, toliko jih je bilo, da jih tajnica Gita komaj uspela sproti zapisovati. »Lahko ustanovimo nogometno moštvo iin zgradimo stadion'« je predlagal Vcncelj. »Ali pa opero, jaz sem zat->, da zgradimo I fM IDO hišo. Toliko dobrih pevcev je v našem kolektivu in moj mož bi lahko vodil orkester, v cerkvi igra orgle, kajne Tone, da bi?« je žuborela Francka i,n k,o Žarela od navdušenja listi, ki so bili privr- /mu i giasrx\ so z. navdušenjem sprejeli predlog o operi, vmes pa drezali Toneta. Da igr.i orgle V cerkvi, tega pa niso vedeli. »Tone, Tone, na zadnjem sestanku si se pa obnašal kot da cerkve od znotraj še videl nisi,« ga je hudomušno pokarala Berta ter pomežiknila kot bi hotela reči — nič ne mara j, saj mi to razumemo. Tako je potekal sestanek, danih je bilo še veliko predlogov, direktor Mavhič pa jc samo kimal z glavo in se smehljal. »Pišite Gita, le pišite,« je govoril tajnici, ki je začudena zapisovala vse te predloge. Kako ne bi bila začudena, ko je pa eden predlagal, da bi ustanovili športni aero-klub s svojimi letali, drugi pa je zopet želel klub zbiralcev slik žvečilnih gumijev. Končno je zmanjkalo tudi predlogov. Ko je tovariš Mavhič, ki se je ves čas hudomušno smehljal v brk, opazil, da predlogov ni več, se je razkora-čil na odru in sledila je sklepna beseda. »Vsi vaši predlogi, tovarišija, so zapisani, jutri, ali pa naslednji dan jih začnemo reševati. Nekateri vaši predlogi so povezani s silnimi finančnimi izdatki, a upam, da nam uspe rešiti tudi to. Vidim, da je bil res že skrajni čas, da smo se lotili tega problema in želim, da bo to vplivalo tudi na našo proizvodnjo. Ganljive so bile besede tovariša Mavhiča in neredka ženska se je skrivaj useknila. No, pa je bilo konec tudi tega govora in kolektiv se je razšel. Na odru sta ostala samo tovariš Mavhič, direktor podjetja, ter tov. Parnik, glavni računovodja. Pa povpraša računovodja direktorja: »Tovariš direktor, kaj mislite, da bomo res lahko ustregli vsem željan; naših delavcev«? »Kdo pa to pravi.« je odvrnil direktor. »Kaj nismo rekli, da bomo rešili vprašanje zabavnega življenja, tovariš Parnik?« »Seveda, tovariš direktor, ampak . . .« je jecljal računov od ja. »Kaj, ampak?« ga jc prekinil direktor. »Kaj se niste v tej uri, kolikor je ti; >al sestanek, prav nič zabavali? Kaj ni tudi to način zabave? Tovariš Parnik, menda n ste mislili, da bomo zares gradili operno hišo in stadion?« »Ne . . . ne,« jc za.nr-Riral računovodja in gledal za odhajajočim tli lektorjem. »Tudi to je zabavno življenje, prav zares ie tudi to zabavno življenje.« S. Knific Letos vodovod Stražišče — Žabnica V resoluciji o razvoju gospodarstva in družbenih služb v kranjski občini za letos piše, da mora biti do konca leta končan glavni cevovod Stražišče—žabnica. Ko smo se pred kratkim na kranjskem Vodovodu pogovarjali o tej nalogi, so nam povedali, da bo uresničena. Razen tega pa so nam povedali, da je podjetje že končalo tudi nekatere druge naloge iz letošnjega programa. Z gradnjo glavnega cevovoda od Stražišča do Zabnice so začeli v četrtek zjutraj. Denar za gradnjo je že zagotovljen in predvidevajo, da bo glavni cevovod končan v treh mesecih. Tako bodo nekateri prebivalci v bližini cevovoda lahko že letos dobili Hotelsko podjetje Gorenj ka iesenice bo 8. julija 1969 priredilo prodajo razne gostinske opreme, aparata za sladoled ter kompresorja za hladilnik. Prodaja bo na upravi podjetja, Jesenice, Prešernova 16 od 9. do 12. ure. vodo, drugi pa najbrž prihodnje leto. Za gradnjo glavnega cevovoda je letos zagotovljenih 106 milijonov starih dinarjev. S tem denarjem, pravijo v Komunalnem podjetju Vodovod v Kranju, bodo najbrž lahko naredili še del krožnih vodov. Da bi vsi prebivalci od Stražišča do Žabnice dobili vodo, pa bo potrebnih skupaj 190 milijonov starih dinarjev. Ker bo glavni cevovod končan že do konca septembra bi tako ostalo dovolj časa, da bi napeljali tudi nekaj krožnih vodov. Vendar pa je letos na voljo premalo denarja, da bi vsi prebivalci že lahko dobili vodo. Če pa bi se prebivalci odločili, da bi sami prispevali del denarja, bi lahko povečali letošnjo gradnjo krožnih vodov in odcepov do posameznih stano-\ valcev. Del gradbenih del bo pri gradnji glavnega cevovoda opravilo podjetje Komunalni servis Kranj, kasneje pa namerava podjetje Vodovod samo opraviti vsa dela. Zanimivo je tudi, da je podjetje s krajevnimi skupnostmi Stražišče, Bitnje in Žabnica pravočasno uredilo vse zemljiške zadeve. Druga zanimivost pa je, da bodo glavni cevovod zgradili tako, da bi ga morda kasneje povezali s škofjeloško občino. V Vodovodu pa so nam tudi povedali, da bodo prihodnji mesec zgrajeni trije vodni rezervoarji v kranjski občini: rezervoar v Stražišču (1050 kubičnih metrov), rezervoar na Zelenem hribu (z enako prostornino) in rezervoar z 80 kubičnimi metri v Pod-brezjah. Vrednost vseh treh rezervoarjev bo znašala 94 milijonov starih dinarjev, po dograditvi le-teh pa bodo močno omilili pomanjkanje vode na desnem bregu Save, v večjem delu Kranja in v severnemu delu Podbrezij. Zaradi zgraditve rezervoarjev v Stražišču in na Zelenem hribu pa bodo v prihodnje tudi prebivalci Bitenj in žabnice lahko dobili tekočo pitno vodo. A. Ž. Minuli teder so v Stražišču začeli z izkopom za glavni cevovod proti Žabnici — Foto: F. Perdan ijb AGROTEHNIKA ŠE JE ČAS, DA SI NABAVITE EDINI TRAKTOR ZA HRIBOVITE PREDELE ZNAMKE FERRARI TRAKTOR IMA POGON NA VSA ŠTIRI KOLESA, MOC MOTORJA PA JE 18 KS VSA POJASNILA DOBITE PRI AGROTEHNIKI V LJUBLJANI EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA C i "S » 10 STRAN SREDA — 2. JULIJA 1969 »Stopaj Agata, stopaj, prideš živa iz vode!« Kip Agate in Jurija iz Visoške kronike, ki bo stal pred škofjeloško Namo, je delo domačina Toneta Logondra 4. julija dopoldan bodo pred poslopjem škofjeloške Name odkrili bronasto plastiko, ki prikazuje motiv iz Tavčarjeve Visoške kronike. Agata in Jurij v naravni velikosti sta delo kiparja Toneta Logondra. Figuri, kot ju imenuje avtor, ki smo ga pred dnevi obiskali v njegovem ateljeju na loškem gradu, bosta stali sredi majhnega ribnika, nedaleč proč od vhodnih vrat. »Tone, povej nam, kako je kip nastajal, kje si našel idejo zanj in kateri prizor iz kronike slavnega poljanskega rojaka prikazuje?« sem pobaral bradatega likovnika. Jurijevih besed, ki jih izgovarja, ko pomaga dekletu na varno: In sedaj, Agata, v imenu Boga te prosim, stopaj, stopaj, da prideš živa iz vode! »Preveč bi bilo na dolgo In široko razlagati, kako se je rodila ideja o plastiki,« je po krajšem razmišljanju odvrnil Logonder. »Tistim, ki so me ustavljali na cesti, ho-teč zvedeti, ali bom kip sploh postavil in zakaj še ni končan, naj povem le, da smo prvotno nameravali izdelati samo drobno, nekaj pedi visoko figurico, da pa je zamisel sčasoma prerasla samo sebe in da so mi naročili, naj naredim Agato in Jurija v naravni velikosti. Ker sem z delom začel razmeroma pozno, do otvoritve Name plastika ni mogla biti gotova. Razen tega imam, kot lahko sami vidite, premajhen atelje. To in številne druge obveznosti ml je preprečilo, da bi kip dokončal že lani. Pa tudi odlitje v bron pomeni precejšnjo zamudo časa. Zagrebški livar Vladimir Sebe, sicer specialist za tovrstno delo, je zelo zaposlen. Cele tri mesece moraš čakati, preden prideš na vrsto.« Potlej sem zvedel, da je Logonder v svoji plastiki upodobil pri/or iz trinajstega poglavja Visoške kronike. Agato, obtoženo čarovništva, vržejo v reko, Jurij pa skoči za njo in jo reši. Kdor je br;'i knjigo ali gledal predstavo, se bo gotovo spomnil »Omenjeno poglavje sem prebral neštetokrat. Sčasoma se mi je v glavi izoblikovala slika, podoba nesrečnega para, ki kljubuje valovom raz-penjene Sore, je zaživela pred menoj kot bi jo videl na lastne oči. Naredil sem nekaj skic, potem pa začel obdelovati glino.« Grajske strehe so že potonile v mrak, ko sva končala razgovor. »Tone, o tebi pa nimam nobenih podatkov. Povej mi brž, kdaj si se rodil in vse ostalo, kar sodi zraven!« sem nazadnje poprosil kiparja. »Kaj boš o meni pisal! Figuro predstavi ljudem, figuro!« me je zavrnil. No, kljub vsemu sem nekako prebil zid njegove skromnosti. Ampak obljubiti sem mu moral, da bo tale odstavek zefto kratek. Držim besedo. Torej — Logonder se je rodil leta 1932 v vasici Pevno nad Skof jo Loko. Leta 1961 je končal Akademijo za likovno umetnost in diplomiral pri profesorju Frančišku Smerduju. Razen dleta rad zgrabi tudi za čopič. Mnogo se ukvarja z izdelavo najrazličnejših plaket. Ker svobodnim umetnikom pri nas ni ravno z rožicami posejano, je trenutno zaposlen kot likovni pedagog na osnovni šoli v Gorenji vasi. Pravi da so mu otroci sčasoma prirasli k srcu in da uživa, ko jih poučuje, ko gleda, kako napredujejo. Tone je avtor mnogih plastik. Njegov marmornati relief krasi pročelje stavbe GKB v Škof j i Loki, izdelal je spomenik narodnega heroja Oskarja Kovačiča, ki stoji pred eno izmed ljubljanskih osnovnih šol in tudi doprsni portret Ivana Groharja, ki so ga ob stoletnici rojstva velikega impresionista odkrili v Groharjevem naselju v škof-ji Loki, je nastal pod streho njegovega ateljeja. Logondro-ve plastike smo imeli priliko občudovati na neštetih skupinskih razstavah po vsej Sloveniji, pa tudi v drugih republikah in celo v Italiji. Samostojno je razstavljal leta 1965 na Bledu. Morda za konec še par* besed o Tonetovem konjičku, ki pravzaprav ni več konjiček, ampak že kar strast: kipar je navdušen alpinist in član Gorske reševalne službe. I. Guzelj Dobra matura v Kamniku Med 45 kamniškimi kandidati pri zaključnem izpitu je bilo 35 deklet in samo 10 fantov. Izpitni odbor je ugotovil, da so pokazali letošnji kandidati več poglobljenega znanja kakor pa "doslej in so dosegli boljše poprečne ocene kakor pa v razredu. Ker so letos lahko izbrali predmete bolj svobodno kot doslej, so pač dosegli boljše rezultate. Tako so nekateri dobri dijaki opravili zaključni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, ker so pač odgovarjali iz predmetov, ki jim bolj »ležijo«. Z odličnim uspehom je opravilo maturo 5 kandidatov, s prav dobrim 9, z dobrim 21, z zadostnim pa 5. Popravni izpit iz enega predmeta ima 5 kandidatov (po dva iz slovenskega in angle- | škega jezika in eden iz matematike). OdTični uspeh so dosegli Grošelj Ida (vse ocene odlično) in Hočevar Marija iz Domžal ter Juteršek Olga, Miklavčič Jožica in Vogrinec Helena (vse ocene odlično) iz Kamnika. Novi kandidati za prvi razred gimnazije so morali opraviti preizkus v znanju iz glavnih predmetov. Vsi so ga uspešno opravili, vendar bo gimnazija v Kamniku jeseni še lahko sprejela nekaj dijakov v pni razred. Za dijake, ki so med letom požrtvovalno sodelovali na prireditvah v okviru šole in drugod, je ob koncu šolskega leta zavod organiziral avtobusni izlet v Strunjan. Kmetijska zadruga — Škof j a Loka obvešča cenjene odjemalce, da je v Javorjah odprla novo trgovino z reprodukcijskim, špecerijskim in drugim blagom vsakodnevne rabe. Priporočamo se za obisk. Literarni večer v Celovcu Na povabilo Slovenskega prosvetnega društva »Bisernica« v Celovcu je priredila literarna sekcija Kluba kulturnih delavcev iz Kranja pretekli petek, dne 27. junija, Večer proze in poezije. Dvorana dijaškega doma SŠD v Celovcu jc bila polno zasedena, poslušalstvo pa izjemno pozorno in zbrano. Pozdravne in uvodne besede je spregovoril Črtomir Zoreč, ki je tudi na kratko predstavil in očrtal delo nastopajočih književnikov. Iz svojih del so nato brali pesniki France Pibernik, Bojan Pisk, Franci Zagoričnik in Pavle Lužan ter pisatelja Rudi Šeligo in Lojze Zupane. Literarni večer je tako uspel, da so koroški rojaki še istega večera zbrani na prijateljskem družabnem srečanju, povabili naše pesnike in pisatelje na ponoven obisk že to jesen. J. R. Minulo soboto, 28. junija zvečer, so v galeriji mestne hiše v Kranju odprli razstavo slikarjev Kurta Schmidta in Wernerja Tatschila lz Celovca. Kot zanimivost naj povemo, da je Kurt Schmidt daljni sorodnik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. — Foto: F. IVnl.m Lojze Zupane Sesalnik Moja žena je zaljubljena v preproge. Kaj morem za to? Nič! Spoznal sem, da pač ne spada med tiste ženske, ki v stanovanju ne trpe preprog, češ da so leglo prahu in bacilov, ki jih ljudje, revčki brez avtomobilov, nabirajo na podplate čevljev ter jih s cest in steza prenašajo v stanovanja ter odlagajo na Preproge.. . In tako je najino stanovanje nasičeno s preprogami. Preprogo imava v spalnici, v dnevni sobi, v predsobi, v kopalnici, na stranišču, da, celo kuhinja je pregrnjena s preprogo, četudi vem, da tjakaj pravzaprav ne spada. A ko sem nekoč ugovarjal zoper tolikšno razkošje, me je žena prepričala, da je Preproga v kuhinji samo zaradi tega, ker ublažuje padce Porcelanaste posode. »Si že Pozabil, kakšna neroda si?« mi je rekla. »Skodelice, krožniki, porcelanaste sklede, kozarci ... vse ti pada iz rok. Pomisli, koliko črepinj bi bilo pri nas, če bi v kuhinji ne bilo preproge!« — To je tudi resnica! Zaprla tni je sapo. Vse bi bilo dobro z vsemi njenimi muha-nii sem se že zdavnaj nekako sprijaznil, ko bi le Preprog ne bilo treba iztepa-vati. Tako pa sem moral kupiti iztepač, prima pušpan r°ba, kot mi je zatrdil Rib-ničan, ki mi ga je prodal. Štiri tisočake sem dal zanj. Pred reformo pa je bil to kar lep denar, ne? Kaj kmalu pa se je pokazalo, da je zelenikov iztepač le preslab za moje močne roke. Iztepaval sem preproge, kihal, smrkal in pljuval, dokler ni iztepač razpadel v iveri. Po reformi sem moral kupiti drugega; zanj sem dal sedem tisočakov. Jezil sem se na neusmiljeno reformo, ki je podražila celo iztepače, žena pa je rekla: »Veš kaj, Lujz? Kupi mi električni sesalnik, pa ti ne bo treba več iztepavati preprog! To je prečudovita iznajdba. Vključiš sesalnik in se sprehajaš po sobi. Sesalnik brni in vpija prah iz preprog, ti pa lahko med delani prepevaš svojo najljubšo pesmico Bella Trie-stina . . .« »Sesalnik?« sem ostrmel in moje srce je jelo silne je utripati. »Ne, takšnega razkošja pa moji prejemki ne prenesejo. Kar iz glave si izbij to misel!« Toda kadarkoli sem potlej spet iztepaval preproge, kihal, smrkal in pljuval, ker se je okrog mene kadilo ko okrog zaničevanega pešca, kadar ga mimo bežeči avtomobil zavije v oblake prahu, sem se vselej spomnil ženinih besed. Kaj sem hotel? Odpovedal sem se ljubim cigaretam, odpovedal preljubim mericam rebule in noben večer nisem več zakolovratil v bife KREPAVNIK, kjer se zbirajo upokojenci , ter naravnost skopuško varčeval, dokler nisem privarčeval vsote, za katero sem menil, da bo zadostna, če hočem ženo presenetiti. In nekega dne sem slovesno izjavil: »Ljuba žena, pripravljen imam denar za sesalnik!« Padla mi je okrog vratu in hotela v isti sapi oditi z menoj v trgovino nagega mesteca, kjer lahko kupiš za denar vse — o.I počepače do mopeda . .. Četudi sem podeželski človek, že od nekdaj nunam zaupanja v podeželske trgovine. »Ne,« sem odkimal, »v podeželskih trgovinah ne prodajajo dobre robe! V Ljubljano bova odšla in tamkaj izbrala sesalnik najmodernejše oblike.« Naslednji dan sva se z avtobusom odpeljala v Ljubljano. Prevoz tjakaj in nazaj mi je požrl tisočak in pol. V izložbi sva zagledala sesalnik. Stopila sva v trgovino z železnino in trgovec nama je razkazal delovanje sesalnika, ki je bil kombiniran Z mešalnikom in loščivceni. čakal sem samo še, da bo pritisnil na gumb in da se bo oglasila moderna popevka, kajti sesalnik jc tako hvalil, da bi se ne čudil, če bi mi povedal, da je vanj vdelan tudi gramofon . .. Povedal mi je ceno, jaz pa sem se prijel za rob pulta, da nisem padel vznak. Kar zvrtelo se mi je v glavi in stiskal sem zobe, da nisem omedlel. »Bova prišla pa kaj pozneje,« sem zajecljal, ko sem se ovedel, da nimam zadosti denarja za razkošni, dragoceni sesalnik. »Zmeraj smo vam na uslugo,« je odzdravil prijazni trgovec, ko sem poparjen prijel ženo za roko in jo neprijazno odvlekel iz trgovine. Vrnila sve se domov. Še prej pa sem ženo odpeljal v restavracijo na večerjo, da bi jo vsaj malo potolažil Ko pa sem doma preštel denar, sem z grenkobo v srcu spoznal, da mi je izlet v Ljubljano požrl devet tisočakov. Takšna jeza je vrela v meni, da sem naslednji dan po dolgem času spet prižgal ci- 1 gareto. »Ena ni nobena,« sem ; blaženo mrmral, ko sem vle- I kel vase dim in užival ob j kaji. Tiho sem si obljubljal, ■ da drugega zavojčka cigaret j ne bom kupil in po nepotreb- \ nem razmetaval težko privar- , čevani denar. Pa kaj hočete, ko je bila dobra samo volja, meso pa je bilo slabo! Ni , FERLACH BOROVLJE, Hauptplatz 13 % orodje vseh vrst iz nerjavečega jekla 0 stavbeno in pohištveno okovje 6> gospodinjske in kuhinjske stroje in apa- minil teden, ko sem pričel spet kaditi ko Turk. Pa tudi večernim mericam rebule se nisem več odrekel... Denar pa je hlapel ko voda na vročem, žgočem poletnem soncu. Pa tudi cene sesalnikom so rasle iz dneva v daru Le moji prejemki so nekaka zamrznili in so se pokašl j ali na reformo. Tako sem lepega dne spoznal, da je moje upanje za nakup sesalnika zvodenclo. Še naprej sem pridno iztepaval preproge in kihal, smrkal ter pljuval. Ker pa sem človek starega kova, ves zaverovan v stare običaje, sem ■prej, kot je minil mesec, zapravil skoraj ves privarčevani denar. Ostalo mi je le še toliko, da sem lahko stopil V trgovino domačega mesteca in kupil ženi staromodni sesalnik — sirkovo metlo! Od takrat je tudi moja žena prepričana, da sem zaostal človek in pravcati reakcionar, tako rekoč ... samo 15 km od ljubeljskega predora specializirana trgovina rate ter posode in pribor i potrebščine za vrt in taborjenje i zračne blazine in druge specialne artikle Zgodba o deset let starem francoskem Kranju ali obisk v mestecu La Ciotai na Ažurni obali 5 Graille me jc popeljal na balkon in pokazal na eno stran, kjer je bager ropotaje poglabljal Vse bolj pretesno luko, ter nato na drugo, kjer So stroji za asfaltiranje razširjali parkirni prostor na cestišču ob obali. Poseben županov ponos pa so bila tri zaporedna športna pristanišča, v katerih se je kar trlo belih čolničkov, malih jadrnic in motornih čolnov. »Ko bo dokončano ;retje športno pristanišče, bo skupno prostora za 1400 ladjic . . .« . »Poslej bomo gradili ladje do 340.000 ton,« mi Jc zatrdil paznik Leon Flanner, ki mi je razkazal Prostrano ladjedelnico CNC. Na površini 16 he-*t*r|ev se razteza to velikansko podjetje; od tega je 9 hektarjev pokrite površine; na področju ladjedelnice poteka tudi čez 5 kilometrov Cest in industrijskih tirov. »In medtem ko je do-sle.Metna proizvodnja znašala 40.000 ton obdelane Pjočevine, ho ta proizvodnja poslej dosegla •''■000 ton.« Ko sem se mimogrede pozanimal še °> eigav kapital je v ladjedelnici, sem dobil odgovor, da je bilo poprej poleg francoskega udi veliko izraelskega denarja, ko pa je izbruhala vojna z Arabci, jc te delnice prevzel ameri-&k' kapital. Staro pristanišče La Ciotata je postalo že duv uo pretesno za vse bolj se razširjajočo ladje* C Piše Bogdan Pogačnik delnico z delavnicami, doki, žerjavi in skladišči; velik del podjetja so že porinili ven na morje; tovarniške dvorane in tehnična oprema na tem novem umetno izsušenem predelu so že na prvi pogled modernejši. Nad samo obalo je rinil v zračni prostor starega mesteca orjaški kljun nove velike tovorne ladje »Cvpress«, ki so jo pravkar dogradili za norveškega naročnika iz Bergena. Če sem zapisal »kljun«, pa moram takoj dodati, da me je presenetila nova povsem čcvbu-lnsta odebelitev ob vznožju ladijskega kljuna, se pravi na mestu, ki jc pri plovbi že pod vodo. Baje se na ta način ustvarja manj trenja in zlasti pri polni obremenitvi ladja s tako oblino pod kljunom hitreje reže morje. Ta BOTVe ladja, namenjena za specializirane prevoze tekočega plina, jc registrirana na 80.000 ton. Zdela se mi je pa nekam velikanska, zlasti v primerjavi s slikovitimi starimi mediteranskimi hišicami na obali. Toda poslej bodo delali tudi štirikrat tako velike ladje, zlasti za prevoz petroleja. »Doslej smo spuščali ladje v morje po starem načinu; zd v pa je dograjen nov umetni, 360 metrov široki in 9 metrov globoki bazen, ki ga napolnimo z vodo. ko je ladja gotova; to jc za splovitev veliko enostavnejše,« je pojasnjeval paznik, »polovico proizvodnje gre za domače francoske potrebe, polovico pa za tujino.« Seveda pa tudi material za obdelavo, to je debelo pločevino, dobivajo z vseh strani, glede na tržno ceno, iz Francije. Avstrije (navsezadnje potem tudi Jesenice niso daleč!) in Skandinavije. Dejansko jc tiste dni iztovarjala danska ladja »Ann Boeglund«. Poleg največjih žerjavov z nosilnostjo 500 ton (seveda nemške tvrdke Krupp), smo se pri ogledovanju često morali umikati težkim železnim ploščam, ki so jih manjši žerjavi z elektromagnetnimi sesalci prenašali sem in tja po delovišču. Nedaleč od hropeče 900-tonske stiskalnice, ki se je poigravala s pregibanjem 35 milimetrov debelih plošč, sem se ustavil za hip pri električnem stroju za rezanje. Delavec jc mirno sedel za komandno ploščo in uravnaval gumbe, medtem ko je stroj z elektronskim očesom prenašal zaželene izreze z malega načrta sočasno kar v dve dopolnjujoči se plošči. Namesto starega načina zako-vičenja zdaj vse plošče v ladijski trup varijo. Vsepovsod po gradbišču sem videl stikala za acetilen, stisnjen' zrak in električni tok. »Poleg vajeniške šole ima tovarna tudi svojo strokovno šolo za varenje.« Po gradbišču sem opazoval delavce v modrih delovnih oblekah, z obveznimi belimi plastičnimi čeladami. Razen Francozov in še posebej Korzi-čanov, je zaposlenih tudi precej Italijanov, Spancev, Portugalcev in Severnih Afričanov. »Minimalna mezda?« — »Po zakonu. To je 3,18 frankov na uro.« Se pravi za 1 liter poprečnega vina ali za tri štruce kruha. Pod mogočnim trebuhom norveške ladje v gradnji sem se med železnimi in lesenimi oporniki pogovarjal z varilnim mojstrom Francoisom Reverlejcm, ki ima pod sabo 209 delavcev. »S trinajstimi leti sem prišel kot vajenec v ladjedelnico. Zdaj imam 49 let. Sem domačin iz La Ciotata. Tudi moj oče je že delal v ladjedelnici. To gre od očeta na sina in spet naprej ...« NEVIDNE MREŽE (Odlomek iz povesti »MRTVI NE LAŽEJO«) — V njegovem življenju je vse zaslužek, trgovina. Imeti čim več. Zakaj vprašuješ? — Radi bi se o nečem prepričal! — Ako misliš iti tja, ti ne bi svetoval. V gostilno zahajajo Nemci. — Potem pa naj pride na pogovor. Bi ti to uredil? — Poskusim lahko, a ne verjamem, da bo kaj, se preveč boji. — Tako? In še nevarne je utegne biti. Kdo ve, kaj bi lahko pripeljal s seboj. Poiskati ga bo treba doma. — Rekel sem ti, da premisli. Veliko bi tvegal. — Golob, doslej smo se naučili že marsičesa. Nikomur ne bo prišlo na misel, da se prav v takem gnezdu lahko prikaže kak partizan. Golob je prikimal: — Misel ni slaba, a pazi se vseeno! — To prepusti meni, ti pa raje kako noč prespi na senu. Če te bodo morda iskali, od tam še vedno lahko uideš, je rekel Aleš in se izgubil v temo. Golob ponoči skoraj ni za-tisnil očesa. Filipa, ki je bil nekaj let mlajši od njega, je poznal že dolgo. Po opravljeni kmetijski šoli se je Golob trdno oprijel kmetovanja in si z leti in pridnostjo utrdil domačijo, Filip pa je šel po svetu, nemiren, kakor je bil vedno. Golob se nikoli ni hotel ogrevati za različne politikante, Filip pa je pokazal, da je rad s tistimi, ki imajo moč. Nekoč je Filip speljal Golobu dekle, ki bi morda postala njegova žena, pa mu je Golob kmalu nehote vrnil, ko se je oženil kar z dvajset let mlajšo, privlačno, prijetno in vedno nasmejano Rozo. Njena rožnata lica in njene okrogline so vznemirjale tudi Filipa. Vsi so se čudili, da je vzela toliko starejšega in manj izobraženega moža, kot je bila sama. Lahko bi dobila kakega inženirja, uradnika kogarkoli, pa je le prišla k njim, se je Golob spominjal in tolažil večkrat ter užival ob njeni brhkosti, ki je kar izžarevala slo po življenju. Ko Je razmišljal o vseh mogočih nevarnostih, ki jih je gledal z drugačnimi očmi kakor Aleš, je spet zaslišal Rozin vabljivi smeh, s katerim je ukrotila radovedne policiste. Ta smeh nI bil samo krinka, je vrtalo v njem ljubosumje. Preveč ga pozna. Namenjen Je bil čednemu podoficirju, ki jo je božal z očmi. In ko ji je potem to očital, ga je zavrnila: »Ti si pa dober! Zaradi teh nasmeškov si zdaj morda še doma.« »Preveč prijazna si bila. Kakor da si pozabila, s kom Imaš opravka.« »Ne bodi smešen. Pa bi se jih ti otresel.« Vedel je, da ima prav, vendar se je čutil ujet. Preveč živa in razposajena je znala biti zaradi svoje neugnane ženskosti. Prav gotovo bodo policisti še prišli, pa ne bo vedel, ali zaradi vohljanja ali zaradi žene ali zaradi obojega? Pa še Filip. Sprva je bilo prav, da so se shajali tudi pri njem, zadnje čase pa ni bilo potrebe, da bi posedal v kuhinji. Slep bi moral biti, da ne bi opazil njegovih pogledov in gluh, da ne bi v njenem glasu včasih ujel rahle vznemirjenosti. Morda je pa le preveč v skrbeh zaradi nje. Toda njen smeh ga bo spravil ob pamet. Nemara ga bodo dobili prav zaradi tega, ker ne bo dovolil, da bi se kdo vrtel okoli nje! Vendar pamet v roke! V gozd bo pobegnil. Alešu je laže. Tam dela po svoje in vsaj ve, da je vedno v nevarnosti! Preden je zaspal, si še ni bil na jasnem, česa se bolj boji: ali aretacije ali Rozine obrambe. In Filipa mora imeti na očeh. Z Gorskim bo govoril, ta že ve, zakaj mu zaupa. In Aleš? O Koritniku je tudi nekaj govoril in o tem, da se mora kmalu vse skupaj razjasniti. Če bodo res prišli po Jurča in druge tri, njega ne bodo dobili. Tudi Filip to noč ni dosti spal. Ves nemiren se je premetaval po postelji. Aleš mi najbrž ne zaupa, je pomislil, in zakaj ne bi smel več hoditi h Golobu? Najbrž mu je to prišepnil Golob, ki je videti ljubosumen. Kaj pa, če me je obiskal celo on? Ljubosumen človek je vsega zmožen. Kdo bi mogel še biti? Ženska prav gotovo ne. Nemci tudi ne delajo tako. Tat ni bil, ker ničesar ni zmanjkalo. AH pa sem ga prehitro prepodil? Zakaj pa je bilo potem razmetano perilo in nekaj starih časopisov? Moral je biti kdo izmed Aleševih, če ne on sam? Nekaj mi pravi, da je bil on. Je res že tako nezaupljiv? Med zmedenim premišljevanjem je nekoliko zadremal in se spet prebudil. Najraje bi stopil h Golobu. Nemara bi tam dobil odgovor. Aleš gotovo ni daleč stran, a zdaj je nevarno. Razmilšljanjc ga Je utrudilo in topla noč ga Je premagala, da je oznojen zaspal. Sanjalo se mu Je, da je živ in mrtev hkrati. Vozil se je tudi proti Zagrebu, vlak pa ni mogel nikamor. Premikal se je le toliko, da se je znašel v soteski in napadli so ga partizani. Potegnil je pištolo in nenadoma natanko vedel, proti komu mora streljati. Pritiskal je na sprožilec, počilo pa ni. Pa tudi on kljub kroglam, ki so žvižgale čisto blizu, ni bil ranjen. Rad bi se premaknil drugam, pa se ni mogel niti ganiti. In tako rad bi se. Bil je zadnji čas, kajti proti njemu so se stegnile neštete močne roke ... Spet se je prebudil, poten in še bolj v skrbeh, kot je bil prej. Začelo se je daniti. Aleš mi včasih pravi, da bom moral kmalu k njim, drugič pa spet, da doma največ koristim. Ko bo še bolj nevarno, je rekel me bodo vzeli s seboj. In zdaj je nevarno. Vem, da je. Vendar jaz tja, k njim, ne smem! Nočem! Brez Gorskega bi me Aleš nemara kar odpeljal. Torej moram čimprej h Gorskemu. Kaj pa Golob? Ga bodo vzeli z onimi štirimi ali ne? Možak je blizu gozda, kaj lahko jo pobriše k partizanom? Nemara bi bilo to še najbolje. Bomo videli. Prej pa moram govoriti še z Rozo. Je pa čudno, da ga še niso pobrali. Kdo ve, če je prav, da tja vsi zahajamo. In kaj veš, kdo se vrti pred partizani zaradi Nemcev in pred Nemci zaradi partizanov?! Vznemirjeni Filip je sklenil, da se mora posvetovati z Gorskim, Alešu pa bo povedal, da je neki neznanec brskal po njegovem stanovanju. Bom vsaj videl, kako se bo vedel? je pomislil, kot bi že sumil Aleša, a si v bojazni pred posledicami še noče in ne upa tega priznati. Ko se je znova prebudil je bil že dan in misli so mu še vedno tičale v snočnjih dogodkih, še enkrat je nehote primerjal sebe z Golobom, ki ju je gibanje proti okupatorju združilo. V tem klobčiču sta se znašla kakor pes in mačka, ki jima je gospodinja dala hrane v isto posodo. Renčita in pihata pa še vedno drug na drugega! Zjutraj so vaščani tam, kjer je zvečer pokalo, našli mrtvega partizana. Govorili pa so, da so tudi policisti odpeljali enega svojih. Čeravno je ljudi to pretreslo, jih je premagovala tudi radovednost. Prihajali so ogledovat prizorišče spopada in padlega lanta. Prišla sta tudi Martina in Filip. Dekle se je vso noč balo, da morda niso ubili Aleša, če ga ne bi videla večkrat kot drugi in ne bi vedela, kod hodi, bi tudi ona nemara verjela v njegovo ne-dokljivost in govorice, da se takih krogla ne prime. Tako pa je premagovala mučen strah zaradi njegovega drznega križarjenja po dolini. Ko je opazila mrtvega fan-Ji je ušel vzdih olajšanja: — Samo da ni Aleš! Filip, ki se ji je tedaj približal od zadaj, pa je potiho rekel: — Sem že mislil, da so potolkli Aleša. /S — Gospodična, lahko zlezete ven, žena je že odšla Reformirano vikanje Na pobudo direktorja švedske državne uprave za narodno zdravje se je na švedskem sprožil val, ki je skoraj popolnoma odpravil vikanje. Omenjeni direktor je namreč zahteval, naj ga uslužbenci tikajo, sam pa jih kliče po imenu. Navdušenje za tikanje je menda zajelo skoraj vse državne institucije. Pred tikanjem se ni ubranila niti vojska, čeprav je na primer reči ti oficirju prav dejanje hrabrosti. Vendar pa menijo na Švedskem, da novi način naslavljanja ne bo škodoval disciplini, pač pa bo delovno vzdušje prijetnejše. Po paralizi vojna napoved raku Znani znanstvenik dr. Albert Sabin, ki je sestavil serum proti otroški paralizi, bo sedaj skušal ugotovili, kateri virus povzroča raka. Znanstvenik je sedaj star 62 let. Če bo delo uspešno opravil, bo mogoče našel tudi viruse, ki povzročajo levkemijo. Erlaefi pik V Indiji umre vsako leto zaradi kačjega pika okoli 20.000 ljudi. Indijski strokovnjaki so sporočili, da so našli zanesljivo metodo za rešitev nesreenežev. Poleg seruma proti kačjemu piku je treba dajati pacientu še štiri do pet dni umetno dihanje. Znati je treba Da bi povečali naklado letopisa Jeffersonove medicinski fakultete v Philadelphiji v ZDA so izdajatelji po zgledu amc riške revije za moške Plav bov v sredino letopisa vstavili ba no sliko golega dekleta. Prodali so še enkrat toliko izvodo kot leto prej. IProtest Lepotice na nekem lepotnem tekmovanju v Miami Beachu so glasno protestirale, ko so izvedele za poklic predsedniki oeenjevalne komisije. Predsednik je namreč živinorejec in im2 farmo prašičev. Njegove svinje so že na več razstavah dobile nagrade. mm \ Tradicija tržiškega čevljarstva (31) Leto dni življenja industrijske čevljarske šole Od industrije je bilo večkrat slišati očitek, da je pouk vajencev na šolah učencev v gospodarstvu preveč obrtnega, manj pa industrijskega značaja. Govorilo se je: Mi ne potrebujemo delavcev s široko teoretično izobrazbo; v industriji potrebujemo le dobre prikrojevalke, »šteparice«, dobre »cvikarje« Kd., se pravi: dobre delavce za posamezne proizvodne faze. Zato sta čevljarski tovarni Peko Tržič in Planika Kranj ustanovili leta 1956 »Industrijsko čevljarsko šolo« s triletnim teoretičnim poukom v šoli, s praktičnim pa v tovarni. Šola s sedežem v Kranju je bila razdeljena na 1. razred, v katerega se je vpisalo 24 učencev (19 deklet in 5 fantov); pouk zanje je bil v učilnici tovarne Planika. Za 1. b razred, ki je bil v Tržiču, pa se je vpisalo 23 učencev (18 deklet in 5 fantov); praktičen pouk zanje je bil v prostorih bivše vajenske šole Frančiške Staričeve v učilnici vajenske šole, ker tovarna Peko ni imela primernega prostora. Pouk naj bi trajal tri leta. Strokovnih predavateljev nas je bilo 7, in sicer trije iz Tržiča, štirje pa iz Kranja. Poučevalo se je: strokovno računstvo, slovenščina, gospodarski zemljepis, higiena, teh- nologija čevljarstva, strokovno risanje, strojepisje in tehnologija usnja. Skozi to šolo bi moral iti — tako je bilo sklenjeno — vsak fant ali dekle po končani osemletki, ki si želi zaposliti v omenjenih dveh tovarnah. Ker je moral biti pouk v obeh vzporednih razredih enak, smo se Anton Co-sta, Vera Slapar in jaz vozili poučevat v Kranj, upravitelj Šole Belehar, J. Potočnik, Zorčič in Kunstelj pa iz Kranja v Tržič. Zamisel je bila dobra. Tovarna Peko in Planika bi si na ta način zagotovili potreben, strokovno usposobljen kader za svojo proizvodnjo. Najboljši učenci naj bi potem nadaljevali strokovni študij na čevljarski tehniški šoli v Kranju. Šola je bila ustanovljena s pogojem, da jo z novim šolskim letom 1957/58 prevzame skrajni ljudski odbor Kranj. Ker pa za to ni bilo denarja, je bila Industrijska čevljarska šola po enoletnem obstoju ukinjena. Ob koncu šolskega leta smo imeli z učenci Še izlet v Kamniško Bistrico. Pripomniti moram še, da smo si ob začetku šole leta 1956 predavatelji ogledali tovarno Borovo (prej Bata v Slavoniji) in njeno industrijsko čevljarsko šolo. Učenci kranjskega 1. a razreda so šolo potem nadaljevali v Planiki, učenci tržiškega 1. b razreda pa so bili s šolskim letom 1957 58 sprejeti na šolo učencev v gospodarstvu oz. na vajensko šolo Č9SOplS za vsa Gorenje« za razne stroke v Tržiču, kakor se je takrat imenovala. Prešivalke so obiskovale šolo še eno, fantje — čevljarji pa še dve leti. VAJENSKA ŠOLA ZA RAZNE STROKE V TRŽIČU — ZADNJA LETA — UKINITEV To je že četrto ime šole, ki jo v teh svojih zapisih tolikokrat omenjam. V začetku se je imenovala Obrtno nadaljevalna šola, od leta 1925 dalje Strokovna nadaljevalna šola, nekaj let po drugi svetovni j vojni Šola učencev v gospo- | darstvu, od leta 1954 pa do ukinitve leta 1961 pa Vajen- j ska šola za razne stroke Tržič. Upraviteljica šole je bila Frančiška Staričeva. Takrat je bila šola s 193 učenci na višku, potem pa je šlo leto za letom navzdol. Za posamezne stroke so namreč vpeljali vsako leto trimesečni strnjeni pouk, krojači so šli menda v Kranj, za čevljarje so bile določene Žiri, kamor se je preselila tudi čevljarska šola iz Ljubljane. Iz Tržiča je šla tudi lesna, oblačilna in kovinska stroka, edino kovači so še ostali na tržiški vajenski šoli. Leta 1958 je postal upravitelj šole Franc Herič s Štajerskega. Vsa zadnja leta, od 70-letnice dalje, smo se s kvalitetnim poukom in vsakolet- nimi razstavami trudili, da bi šola ostala. Predavatelji smo z učenci napravili tudi več strokovnih ekskurzij; čevljarji smo si na primer razen domačih tovarn Peko in Runo ogledali tovarno Alpino v 2r-reh, kopitarno Sevnica, tovarno čevljev v Mariboru ter usnjarhi Konjice in Vrhnika. Leta 1958 so na povabilo šole prisostvovali zaključnim izpitom čevljarjev ter preši-valk tudi: predstavniki tovarne Peko, obratov od ja Globoč-nik, vodja inštruktorjev vajencev Ličen ter referent za šolske zadeve S. Hvalica. O uspehu so se vsi pohvalno izrazili. Andrej Tišler (Naprej prihodnjič) Gorenjski kraji in ljudje Bit- Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Ogledujejo si te vence ob krsti in sveče, v pisateljev vi eni obraz pa si ne upajo pogledati. Se mrtvega se boje, da bi jim ne povedal kake zajedljive bridke resnice v obraz, saj jim jih je že tako ali tako dovolj, da bodo veljale za sto let ah še dalj. »To je naš Cankar, naš veliki Cankar!« šepetajo kar se da narejeno spoštljivo, to se pravi: trudijo se, da bi spoštljivo šepetali, obenem pa dovolj glasno, da bi jih slišala počasi pomikajoča se vrsta pred njimi in za njimi, vrsta, ki ima po njihovo oči predvsem na njih in ne na pokojniku, ki je na nekakšen, njim nerazumljiv in morda celo smešno nedoumljiv način postal Velik s tistim svojim, premnogokrat »nespodobnim« pisanjem, vsekakor pa ni večji od njih, velikih in spoštovanih osvoboditeljev in voditeljev slovenskega naroda »Da, naš Cankar, naš veliki Cankai!« šepet.i m gospodje, oblečeni v frake in s cilindri, v rokah, s cilindri, ki so jih sneli z glav, zares smešno, kakor v cerkvi. »To je naš sodrug, naš veliki pobornik,« Pravi Prepeluh, ki meni, da si njegovi meščanski ■kolegi v narodni vladi lastijo vse pieveč pra-*k do pokojnil a, ki so ga svojčas sovražili in bi ga /e zdavnaj sežgali ni grmadi, saj so morda takral pred devetnajstimi leti obžalovali, da se bo devetnasto stoletje pravkar prelomilo v dvajseto in so že zdavnaj minili tisti časi, ko so ljudi, taka kakor tale Cankar, lahko žive sežigali na grrnadah, k.ikor so, danimo, Glordana Hnma in Savonarolo ali Jana llusa, češkega kiivoveica, o katerem je Cankar, ni še tako dolgo, s takim obi udovanjem govoril. Nal sodrug,« svečano pritrjuje tudi Anton Kristan m ima že na jeziku, da bi rekel: »In moj prijatelj!« pa se mu beseda zatakne, ko nehote ujame v oči mrtvi Cankarjev obraz. »Moj bog,« se zgrozi, ko opazi, da ima Cankar zatisnje-no samo eno oko, drugo pa samo napol, kakor da ga je pravkar priprl in ga zdaj zasmehljivo pogleduje, kakor ga je vselej, kadar sta se sre-časa in se sporekala. »Hej, idrijski Tonček, kaj bi hinavčil!« se zdi Antonu Kristanu, da so mu zašepetale polodprte Cankarjeve ustnice pod temnimi brki posmehljiv-ko, s katero ga je označeval drugim sodrugom izza časov, ko se je on, Anton Kristan, spri z vodstvom stranke in svoj spor podprl s pomočjo strankine organizacije v Idriji. Cankar ga je imel vselej samo za političnega špekulanta in koristolovca, ki je presedlal od liberalnih »na-prednjakov« k socialni demokraciji samo zato, ker pri naprednjakih ni mogel priti do voditelj-ske veljave. »Klevetnik nesramni,« bi ga najraje ozmerjal celo sedaj, ko leži med venci in svečami na mrtvaškem odru. »Jaz koristolovec?« zardeva, toda n. ,.ii.ul jeze, marveč zaradi besed, ki jih je pravkar izrekel eden izmed meščanskih kolegov narodne vlade in s katerimi je hotel socialno demokratičnima kolegoma dopovedati, da si ne smela lastili Cankarja in naglašati Cankarjevega pripadništva socialno demokratični stranki, zakaj »zdaj je hiša ena sama, en sam prapor«, besede, ki jih je Cankar izrekel pomladi v Trstu in zaradi katerih je on, Anton Kristan, našel sijajno pniožnost, da udari po Cankarju kot človeku, ki bi rad sodeloval v narodnem boju z meščanskima strankama, čeprav je Cankar takoj nato dejal, da si bomo potem, ko bomo imeli lasten dom, lastno hišo, lahko pogledali v obraz in bo lahko sleherni spoznal, kdo mu je brat, kdo ne-brat. Anton Kristan prav dobro ve, da je Cankar že zdavnaj stal neomajno na stališču, da mora voditelj slovenske usode postati delavski razred, in poudaril proletersko poreklo slovenskega naroda, kakor je proletarsko poreklo vseh malih, s strani velikih narodov ogrožanih in izrabljanih ljudstev. On, Kristan, pa se jc zajedel samo v nekatere stavke iz aprilskega Cankarjevega govora v Trstu in na odmeve v meščanskem tisku, ki so si Cankarjeve besede krojili po svoji miselnosti in politični pripadnosti. Nalašč je zamolčal popolnoma jasno Cankarjevo pripadnost sociali- stičnim ciljem, namenoma pozabil na Cankarjeve besede, da bi bil »Hinavec in lažnik, če bi se imenoval socialista, pa bi v globini svoje duše ne veroval v socialistične ideale«, in napadel Cankarja kot človeka, ki je v svojem govoru žalil stranko žalil delavstvo, obenem pa namenoma hotel podžgati govorice o Cankarjevem bo-hemstv u. »No, idrijski Tonček, kako si zapisal in očital dragemu Cankarju, ki mu je po tvoje v kavarni s cigareto v ustih in črno kavo pred seboj bilo lahko biti velik ter z zaničevalno gesto govoriti o onih, ki se pehajo, kako bi slovenskemu delavcu priborili boljši obstoj, večji kos kruha, in mu rekel, da je to lahko in prijetno! Vidiš jaz sem umrl, ti pa, ki si prisegal na Mar.\a, da ne boš sedel nikoli z buržuji za isto mizo, zakaj si sedel sedaj z njimi k ministrskim jaslim? Jaz sem ti že takrat odgovoril, da nisem zatajil temelja stranke, razrednega boja. Nikakor nisem pozabil, da je delavstvo tista skala, na katero bomo gradili Slovenci svoj dom. Tako sem ti javno odgovoril. Vsak je lahko bral tvoje in moje besede. In vsakdo ve, kaj sva zdaj midva. Jaz truplo, ti minister! Toda tkala, na katero ti zidaš, ni delavstvo, marveč ti sam, tvoja osebna korist in ma-lopridnost, ki sem jo jaz že zdavnaj videl v tebi in jo vidim celo še z mrtvim očesom, tem očesom s katerim ti pomežikujem, moj dragi Verus, moj dragi Tonček.« Kristan postaja bled, na čelu se mu nabira pot. »Bledi ste, gospod Kristan. Vam je slabo?« ga gledajo meščanski ministrski kolegje. »Da, da . .. Ta zrak, ta vonj po svečah,« iz-jeelja Kristan, ljudje pa mu le počasi delajo prostor. Ko je zunaj, si misli: »Dobro, da je mrtev! Dobro je, da je mrtev. Drugače bi me še naslikal med svojimi šentflorjanci. Morda nam pa še mrtev ne bo dal miru?« Tako občutje navdaja socialno demokratičnega prvaka in ministra v slovenski narodni vladi Antona Kristana, ki so mu zadnje besede polglasno zdrknile z jezika, tako da SO novi »jerobi« slovenskega ljudstva za trenutek obstali in vprašali, kaj je gospod kolega rekel. »Nanj sem mislil. Na Cankarja. Kakšna škoda za slovenski narod in našo kulturno tvornost!« Zanemarjeni spomeniki in obeležja IMOB Pripravljam Zbornik s slikami in opisi spomenikov in obeležij NOB na področju kranjske občine k; ga bo v kratkem izdal Občinsk: odbor ZB Kranj. V tej zvezi sem si skoro vseh 172 spomenikov, obeležij in plošč že ogledal, da bi jih mogel čimbolj vestno opisati v zborniku. Z delom sem pravzaprav že pri kraju in danes, tik pred praznovanjem dneva borca, je priložnost kot nalašč, da povem kaj vse sem na terenu videl dobrega in slabega, kaj je narobe ah česa splch ni, kar bi moralo biti. če pomislimo, da je bda doba naše narodnoosvobodilne borbe najponosnejši del slovenske zgodovine in A? nismo nikoli doživljali nič bolj čistega bolj poetičnega, bolj hrabrega. V teh čudovitih, četudi tragičnih, štirih letih boja za svobodo, za kruh in za slovenstvo! Zato ne bi smeli noben hip pozabiti na one, ki so umrli, da moremo mi živeti. Da bi jim morali biti hvaležni — vsaj to. .. Seveda se v Zborniku ne bom mogel obregniti ob vso zanemarjenost nekaterih spomenikov, grobišč, obeležij in plošč. Bilo bi prepozno, zdaj pa je še čas, da vse prav uredimo. Ie se poboljšamo. Tako organizacije ZB, komunalni servis in zasebniki — vsi naj izpolnijo svojo dolžnost! Brez izmikanj in izgovorov! Kajti pri večini popravkov nemarnosti sploh ne bi šlo za denar, pač pa le za — ljubezen in hvaležnost. Spomenikov in obeležij se ne mislim dotikati v tem zapisu; bolj me moti pozaba, odsotnost smisla za snago, red in dober okus. Seveda moja graja velja le grešnikom. Kjer v redu skrbe za pomnike naše častne preteklosti, itak ni mogoče kaj pripominjati — dobro opraviti dolžnost, je že samo po sebi zadoščenje — hvala ni več potrebna. Pa začnimo! Ne morem prav razumeti, kako more biti x\e morem prav razumen, kako more oni neka spominska plošča na pročelju obljudene Znamenje iz hraslovine na mestu, kjer je padel Stane Žagar s petnajstimi tovariši. — Foto: A. Ignaščcnko hiše v Kranju popolnoma zaprašena. Posebno, če v hiši še žive svojci ali vsaj znanci padlega borca. Lestev, vlažna krpa in prav malo dobre volje, pa bo kamen spotike odvaljen. Ali ni nikogar, da bi očistil popolnoma zaprašeno ploščo v spomin na Franca Vodopiv-ca-Cirila, sekretarja mestnega komiteja KPS Kranj, ki je vzidana v pročelje hiše v Vodo-pivčev i ulici (prej Savski breg) št. 16? Napis na Stošičevem spomeniku je nečitljiv — obnoviti ga je treba. Saj je spomenik po svoji estetski zamisli prav edinstven daleč naokrog. V Kranju bi kazalo urediti servisno službo tako, da ovenele in porjavele stare vence odstrani — ne pa da mesece in mesece še »krase« spomenike in plošče. V Goricah se mi zdi najbolj narobe, da je plošča z imeni padlih borcev in talcev vzidana v steno mračne in ozke veže, ki se ponoči zaklepa, namesto da bi bila vzidana na vidnem mestu, na pročeliu Zadružnega doma. Zelo motijo hortikulturno napačne ureditve. Tako jasmin prav nič ne pristoja gozdnemu okolju okrog spomenika padlim junakom pri okrogelski jami. Nasvet esteta in vrtnarskega strokovnjaka ne bi bil odveč. Ne zdi se mi prav, če spomenik ali obeležje odstranijo, kadar svojci izvrše prekop, i Obeležje naj bi le ostalo. Kraj, kjer je padel i partizan, četudi je prekopan, nam mora ostati j svet — znamenje naj ostane! I Tako narobe so napravili v Crngrobu. Ko so padlega borca in padlo borko prenesli na j žabniško pokopališče, so odstranili tudi čudo-I vito lepo leseno znamenje, ki je bilo zaradi I izvedbe v tem krhkem materialu edinstveno. Ce so se že zaradi preteče okvare odločili za odstranitev znamenja, naj bi bilo le-to izročeno muzeju — oddelku NOB v Kranju. — Tako pa danes o lepem znamenju ni nobenega sledu več. Pač, fotografija je ohranjena. Podobno so storili še marsikod. Menim, da bi, npr., plošči, ki sta bili vzidani v Naklem v tamkajšnji kulturni dom in v pročelje hiše Naklo št. 83 (v spomin na padlega prvoborca Jožeta Poiičarja), lahke ostali, kjer sta bili. Tudi v Kranju se je nekam mudilo odstia niti 7. Delavskega doma spominsko ploščo padlim telovadcem. Saj vendar ni nič hudega, če je znamenj Čim več — v spomin in opombo mladim rodovom, da nc pozabijo! — In kje jc spomenik NOB v Predosljah? Na Rovtu, med Crngrobom in Planico, jc na mestu, kjer je padel Stane Žagar s 15 tovariši, še vedno prav zanimivo leseno znamenje. Ker jc tamkaj že postavljeno tudi kamenito obeležje z istim posvetilom — bi res kazalo, dokler je še čas, da se to znamenje ohrani v muzeju. Zdaj je v nevarnosti, da zaradi vremenskih sprememb posebno zaradi kapa z drevja, strohni. Narobe je tudi to, da do važnejših bojišč in mest, kjer so se dogajale velike tragedije, ni kažipotov in markacij. K vsaki gostilniei in k vsakemu avtoservisu pa vodijo napisne table in puščice. — c'c ne verjamete, kar poizkusite najti mesto bitke, kjer jc padel Žagar ali pa grob neznanega kurirja v Cerkljanski Dobravi ali pa mesto na Jezerskem vrhu, kjer jc padel partizan Murn. In to bi bilo prav, če bi pri spomenikih, ki stoje ob velikih cestah, razširili cestišče tako, da bi sc motorizirani potnik lahko brez tkrbi ustavil, prebral napis in sc zamislil . . . Sploh pa, ali bi bilo res nemogoče, če bi občinski odbor Zveze borcev vsaj za občasno kontrolo — tovariški pregled — stanja okrog spomenikov in obeležij poskrbel? Vse kaže tako, da vsega le nc gre več prepuščati zgolj dobri volji. Rahel opomin in prijazen nasvet bosta prav gotovo vedno na mestu — čc že ne dobrodošla. Da bi se stvari vendarle dostojno uredile. Vsaj do prihodnjega dneva borca! Črtomir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER Zanesljivo je ugotovljeno, da so nacisti nagrabili v zasedeni Evropi tudi na milijone dragocenih knjig in najmanj 200 000 umetniških predmetov. Skupna vrednost naplenjenih umetnin je znašala več milijard zlatih mark. Sredi leta 1944 je začela SS v določenih primerih terjati odkupnino. Z drugimi besedami: pričela se je trgovina z ljudmi. Nekateri voditelji SS so hoteli izkoristiti še poslednje Žide, ki so jih imeli v rokah, da bi z njihovo pomočjo prišli do novih valut, ki so jih rabili za beg nacističnih veljakov. Nacisti so brez vsakih moralnih zadržkov ponudili milijon Židov, otrok in starcev, za 10 000 tovornih avtomobilov, 200 ton čaja, 800 ton kave, 2 000 000 zabojev mila in veliko količino volframa za Hitlerjevo skrivno orožje. Joel Brand, član budimpeštanske komisije za pomoč Židom, ki je bil poslan s to ponudbo v Carigrad, se ni več vrnil. Tedaj je vzel vso stvar v roke SS-standartenfiihrer Kurt Becher, izučen trgovec in ubogljiv Hrmmlerjev trabant. Dne 21. julija 1944 se je na švicarski meji, na mostu meti Hdchstom in Sv. Margareto, sestal s predstavniki svetovne organizacije za pomoč Židom. Pogajanje se je zavleklo in Becher je večkrat zagrozil, da bodo Žide, ki so v rokah SS, do zadnjega pobili. Brezobzirni Becher se ni zanimal toliko za tovornjake in kavo, ampak je zahteval za vsakega živega Žida 1000 dolarjev, šele spomladi 1945, ko so že razpravljali o brezpogojni kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije, je Becher sklenil delno kupčijo. Za 1685 imenoma izbranih Židov, ki so bili že leta 1944 prepeljani iz uničevalnega taborišča Bcrgcn-Belsen na švicarsko mejo, kjer so jih potem izročiii, je SS dobila 1 685 000 dolarjev. Eden izmed prodajnih pogojev je bil, da mora biti del odkupnine izplačan v zlatnikih. III Sedem mesecev so rezali in dolbli, rreeden so izročili gravirane kovinske plošče. Pet najboljših nemških graverjev se je prodalo Himmlerjevi SD. Delali so kakor za stavo, da bi dali v roke SS papirnato orožje. Gnali so se za pohvalo in postali so zločinci. Izdelava ponarejenih iujih bankovcev! To je bilo najbolj zahrbtno orožje., ki so ga od začetka druge svetovne vojne razvili pod okriljem Himmlerjevc SD. Zc septembra 1931 je prejel takratni SS-hauptsturmfuhrer Alfred Naujocks od šefa SP (Sicherhettspolizei) policijskega generala SD Hevdricha ustrezajočo nalogo. Naujocks je bH član Hitlerjeve stranke od leta 1931, od leta 1944 pa pripadnik Himmlerjeve varnostne službe (SD). Kot šef tako imenovane tehnične grupe državnega varnostnega urada, je kazal vse sposobnosti za akcijo »Andreas«, kakor se je sprva imenovalo esesovsko ponarejanje denarja. To je bil človek brez vesti. Izkazal se je, ko je z oddelkom SS, preoblečenim v poljske uniforme, po Himmlerjevcm naročilu uprizoril napad na oddajnik Gieiwitz, kar Je bil povod za napad na Poljsko. Tedaj je Naujocks dokazat, da sc ne boji umorov, v tem primeru Izvršenih nad jetniki koncentracijskih taborišč, ki so mu jih za to nalogo dali na razpolago, žc 1ekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 4. julija 14.00 Teniški turnir — finale žensk (Evrovizija) — 18.30 Jan Evre — nadaljevanje filma, 19.00 Po Sloveniji, 1920 Dokumentarni film, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 21.00 3-2-1, 21.05 Nasprotja — jugoslovanski film, 22.15 Poletni uuiz, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.45 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SOBOTA — 5. julija 14.00 Teniški turnir — finale moških (Evrovizija) —17.40 Nove melodije, 18.10 Disne-yev svet, 19.00 Danes in jutri, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Srečanje z našimi kamerami na izseljenskem pikniku v Loki, 21.25 Rezervirano za smeh, 21.40 Inšpektor Maigret, 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.45 Kronika (RTV Zagreb) — 17.00 Narodna glasba, 17.30 Oddaja za otro- ke, 18.30 S kamero po sveto, 19.00 Jugoslovanska revolucija (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske TV NEDELJA — 6. julija 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 930 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.50 TV Kažipot (RTV Ljubljana) — 15.45 Šahovski komentar (RTV Zagreb) — 16.15 Atletski troboj (RTV Sarajevo) — 18.05 Pirat — japonski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Fantje in dekleta — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja, 22.08 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.28 Rokomet Jugoslavija : SZ, 23.30 Gimnaestra-da iz Basla (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske T V PONEDELJEK — 7. julija 18.35 Slonček Simbo (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezi se — zabavna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 2030 3-2-1, 20.35 TO — drama, 2135 Koncert za oboo in orkester, 21.50 Poročila (RTV Ljubljana) — AMD PODNART sporoča, da je ZAČETEK TEČAJA za voznike A, B, C in F kategorije v nedeljo, 6. julija, ob 8. uri v domu AMD Pod-nart. Drugi spored: 17.30 T V zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Zabavna oddaja, 19.20 TV pošta, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 8. Julija 18.30 Risanka, 18.40 Po Sloveniji, 19.00 Od Ljubljane do Otočca, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 S-2-1, 2035 Romanov in Juflija — ameriški film, 22.20 Ljubljanski jazz festival 1969, ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Risanka, 18.00 Oddaja za otroke, 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 2. julija z ah. nemški barv. CS film PO SLEDOVIH SOKOLA ob 16., 18. in 20. uri 3. julija frainc. barv. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. CS film VELIKA ZEMLJA ob 22. uri 4. julija zah. nem.-špam. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 15., 17. in 19. uri 5. julija zah. nem.-špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 16., 18. in 20. uri 6. julija zah. nem.-špam. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma KORAKI REVOL-VERASA ob 21. uri 7. julija amer. barv. CS film KORAKI REVOLVERA-ŠA ob 16., 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. CS film KORAKI REVOLVERA-ŠA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 2. julija amer. CS film NA OBALI ob 18. in 20. uri 4. julija zah. nem. barv. CS film PO SLEDOVIH SOKOLA ob 14. uri in 18.30, amer. barv. CS film VELIKA ZEMLJA ob 16. in 21. uri 5. julija franc. barv. film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri 6. julija franc. barv. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film SNEG NA KILI MANDŽARU ob 16. Ln 20. uri uri 7. julija zah. nem. barv. CS film PO SLEDOVIH SOKOLA ob 18. uri, zah. nem.-šnan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 20. uri 8. julija zah. nem.-jug. barv. CS film PESBM PRERIJE ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 4. julija angl. barv. CS film MOST NA REKI KVVAJ ob 1930. uri 5. julija aingl. barv. CS film MOST NA REKI KVVAJ ob 20. uri 6. julija angl. barv. CS film MOST NA REKI KVVAJ ob 1630, itaJij. barv. CS film V SENCI ZOROA ob 19.30. Tržič 2. julija angl. barv. CS fikn OUILLERJEVO POROČILO ob 18. in 20. uri 5. julija amer. barv. fihn SNEG NA KILIMANDZARU ob 18. in 20. uri 6. julija amer. barv. film SNEG NA KILIMANDZARU ob 10. uri, franc. - italij. barv. film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 16., 18. in 20. uri 7. julija franc.-italij. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. RAZBELJENI SAMOKRESI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. julija amer. barv. CS film LOVCI NA SKALPE ob 18. in 20. uri 4. julija amer. barv. CS film LOVCI NA SKALPE ob 16., 18. in 20. uri 5. julija amer. barv. CS film VELIKA ZEMLJA ob 17.30 in 20. uri 7. julija amer. barv. film SNEG NA KILIMANDZARU ob 18. in 20. uri 8. julija amer. CS film VVINCHESTER 73 ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 2. julija švedski film LJUBIMEC ob 19. uri 3. julija švedski film LJUBIMEC ob 20. uri 5. julija amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 20. uri 6. julija amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 2. julija amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 3. julija amer. barv. CS film HOTEL RAJ ob 18. uri, angl. barv. CS film LAVVREN-CE ARABSKI ob 20. uri 4. julija amer. barv. CS film HOTEL RAJ ob 17. uri, angl. barv. CS film LAVVREN-CE ARABSKI ob 19. uri 5. julija angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 16. in 20. uri 6. julija angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15. in 19. uri 8. julija amer. barv. film TRIJE NA KAVČU ob 20. uri Radovljica 2. julija angl. film VRNITEV IZ PEPELA ob 18. uri, angl. barv. film POLJUB ZA MORILCA ob 20. uri 3. julija amer. barv. film RAZBELJENE PIŠTOLE ob 18. uri, švedski film MOLK ob 20. uri 4. julija angl. film VRNITEV IZ PEPELA ob 16. uri, angl. barv. film POLJUB ZA MORILCA ob 18. uri, amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 20. uri 5. julija amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 18. uri, švedski film MOLK ob 20. uri 6. julija amer. barv. film RAZBELJENE PIŠTOLE ob 16. uri, amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 18. uri, švedski film MOLK ob 20. uri 7. julija amer. film NAREDNIK JORK ob 20. uri 8. julija angl. film ENA NOČ V LOxNDONU ob 20. uri Bled 2. julija amer. barv. CS film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 18. in 20.30. 3. julija amer. film VIVA ZAPATA ob 18. in 20.30. 4. julija amer. film VIVA ZAPATA ob 18. in 20.30. Jesenice RADIO 2. julija amer. barv. CS film NE ŽGEČKAJ ME 3. julija aimer. film EN DAN NA DIRKAH 4. julija špam. barv. film KO TEBE VEČ NE BO 5. —6. julija italij. barv. film OSUMLJENEC IZ NEVADE 7. julija amer. film TENKA RDEČA ČRTA 8. julija amer .-italij. barv. film NEPREKOSLJIVI Jesenice PLAVŽ 2. julija amer. film EN DAN NA DIRKAH 3. —4. julija amer. film SKRIVNOSTNA VOJNA HAR-RYJA FRIGGA 5. —6. julija amer .-italij. barv. film NEPREKOSLJIVl 7.—8. julija italij. barv. film OSUMLJENEC IZ NEVADE Žirovnica 2. julija amer. barv. CS film M ADAME X 6. julija amer. film SKRIVNOSTNA VOJNA HARRYJA FRIGGA Dovje-Mojstrana 3. julija amer. barv. CS film MADAME X 5. julija amer. film SKRIVNOSTNA VOJNA HARRYJA FRIGGA 6. julija amer. barv. CS film NE ŽGEČKAJ ME Kranjska gora 3. julija amer. barv. CS film NE ŽGEČKAJ ME 5. julija amer. barv. CS film MADAME X 6. julija špan. barv. film KO TEBE VEČ NE BO Upravni odbor zavoda SLUŽBE PRAVNE POMOČI V KRANJU razpisuje delovno mesto šefa zavoda Pogoj: diploma pravne fakultete in opravljen sodniški ali odvetniški izpit. Razpis bo zaključen 17. julija 1969. Interesenti naj se prijavijo na naslov: Služba pravne pomoči, Kranj, Trg revolucije L H I || MEDNARODNI 11 I 11 GORENJSKI I I V KRANJU. OD 8. DO 19. VIII. 1969 Nagrobne spomenike pc izbiri ;n naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kam no seštvo Naklo telefon 21-05* Prodam Prodam skoraj nov originalni italijanski TRAKTOR pasquali, 18. KM, z obračalnim PLUGOM. Naslov v oglasnem oddelku 3222 Prodam STELJO in KOŠNJO. Zg. Brnik 6, Cerklje 3223 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko in dve sobni OMARI. Ogled od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10.—14. ure. Kranj, Mlakarjeva 5 3224 Prodam rabljene DESKE, BANKINE in PUNTE. Sp. Besnica 54 3225 Prodani žlindrine KVADRE. Zg. Besnica 73 3226 Prodam malo rabljeno KOSILNICO alpina. Zam, Pševo 5, Zg. Besnica 3227 Prodam TELICO, 20 mesecev staro, dobre pasme. Fab-jan Franc, Zg. Besnica št. 50 3228 Kmetovalci! Na zalogi imamo omejeno število slamoreznic EPPLE za dinarje. Cene zmerne. Pohitite z nakupom! Priporoča se kmetijska zadruga Sloga Kranj Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in vprežne GRABU E. Lahovče 42, Cerklje 3229 Prodam zazidljivo PARCELO v Cirčah. Ogled od 15. UTC dalje. Informacije Savska cesta 54, Kranj, Dolinar Marjan 3230 Plodan M LAT ILN ICO, pri kateri gre žito izbrano v vreče. Sp. Otok 22, Radovljica 3231 Prodam 700 kosov PORO LITA 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 3232 JARCKE, stare 3 mesece, dobite na farmi »JEREBICA«, Senično 27, Golnik 3233 Prodam viseče GORENJSKE NAGELJNE. Bašelj 8, Preddvor 3234 Prodam avtoanteno in 3 pol FOTELJE. Britof 140, Kranj 3235 Poceni prodam TELEVIZOR RIZ. Sifrer Franjo, Gradnikova 2, Kranj 3136 Motorna vozila Ugodno prodam dobro ohranjen DKVV-JUNIOR F-ll z radioaparatom. Binkelj 23, škofja Loka 3236 Ugodno prodam MOPED kolibri in kombiniran nemški OTROŠKI VOZIČEK Britof 17, Kranj 3237 Poceni prodam dva MOPEDA kolibri. Tcuietišc 12 3238 VESPO GS 150 cem, od lično ohranjeno, prodam. Gogala, Ljubljanska c. 5, Kranj 3239 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 750, plačljivo tudi s čokom. Jože Nunar. Pristava 31 pri Tržiču 3240 Ugodno prodam MOTOR maksi 175 ccm. Dam tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3241 Kolo ugodno prodani nov motor JAVA 175 ccm in inštrumente: KITARO. POZAVNO, TROBENTO. Kokal Anton, Tomsiecva 93, Jesenice 3242 Prodam MOTOR puch 175 ccm. Lotrič, Elektrarna škofja Loka 3244 Stanovanja Na Jesenicah prodam dvo-in trisobno STANOVANJE z vrtom in lokali, primerno za trgovino ali obrt. Možna tudi gradnja GARAŽE. Ponudbe poslati pod »ugoden nakup« 3243 Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE na Jesenicah za enako v Radovljici ali Lescah, Bledu, Kranju. Ponudbe poslati pod »takoj« 3245 KUPIM vseljivo dvostano-vanjsko HI SO ali v gradnji v Kranju ali okolici. Gorja nc Karel, Gorenjesavska 6, Kranj 3246 Nujno in poceni prodam prenovljeno takoj vseljivo HIŠO v Žirovnici, Moste 94 na Gorenjskem 3247 Mladoporočenca, intelektualca, iščeta neopremljeno SOBO s kuhimjo ali stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod (za nekaj let) 3248 Opremljeno SOBO oddam tudi mlajšim ZAKONCEM. Naslov v oglasnem oddelku 3249 Toplo se zahvaljujem pri-mariju ginekološke bolnišnice v Kranju dr. Vetru, operaterju dr. Pantarju, asistentoma dr. Avšiču in dr. Trojarjevi, dr. Pustovi in Fras Majdi za uspešno operacijo. Hvala tudi vsem njegovim sodelavcem, medicinskim sestram in strežnemu osebju. Hvaležna Marija Košir, Kranjska gora Kupim Ostalo Kupim 3 PRAŠIČE od 70 do 80 kg težke. Potočnik Viktor, Bistrica 10, Duplje 3250 dovljica, Gradnikova 9. Pišite, pridem na dom 2601 TAPETE, TAPISOME pola gam. Kranj, telefon 22-630 3138 ROLETE LESENE, PLASTIČNE, ZALUZIJE naročite zastopniku Špilerju, Ra- —————————j Gostilna TIC IC ŠIltfE v Povijani na otoku Pagu vas vabi na prijetne počitnice. Paški sir, pršut, ugodna klima in toplo morje. Hrana in prenočišča 28 N din. Informacije zahtevajte na gornji naslov. •IMMNNNNMIM. V prejšnji številki smo navedli ceno 20 N din. Pravilno je 28 N din. Zaposlitve VAJENCA za mizarsko obrt ali za priučitev sprejme Jošt Hinko, Naklo 51 3251 Zahvala Iskreno se zahvaljujem dr. Maverju in medicinski sestri Mariji za dulgotrajno zdravljem je. Kokalj Valentin 3252 V gostilni »NA JAMI v Šenčurju dobite vsak Jan na ražnju pečettga odojka. Vabljeni RAZPIS Komisija za štipendije skupščine občine Kamnik razpisuje na podlagi pravilnika o štipendijah skupščine občine Kamnik in zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Ur. list SRS, št. 26/67) za šolsko leto 1969,70 naslednje štipendije: Vrsta šole Višja upravna šola štiriletna administrativna šola srednja vzgojiteljska šola šola za otroške negovalke gimnazija biotehnična fakulteta število štipendij 3 1 2 1 3 2 Posebni pogoji: Prednost štipendije imajo občani občine Kamnik, ki dosegajo najboljše študijske uspehe in kažejo nadarjenost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zaradi tega nadaljnji študij otežen ali onemogočen. Pogoje bo komisija ugotovila na podlagi testiranja. Razpis velja do 31. julija 1969. »miiiiiMnmmiHiNniiiHUH^ MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki j/ T i kl vam odobri na podlagi privarčevanega denarja IVinll ^ po 2% obrestni meri. III U U 1 po|eg tega |ahko prj 2rebanju zadanete lep dobitek. mii>tiu>nrtmntit.tiit..iiiii.ii.....,.,.liiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiii.......tiimiiimmm......iiii..m«n«nt!.im.!i!.umu!im«i.iiiHiH!m.im.nH«miiiuimm.....iimimimnnitniimiiuiiimmnmiiim 00 VALENTIN barve-laki Folklorna skupina TD §k. Loka Okoli petdeset mladincev in mladink članov folklorne skupine turističnega društva Škofja Loka se te dni marljivo pripravlja za nastop na tradicionalnem izseljeniškem pikniku, ki bo 4. julija na vrtu škofjeloškega gradu. Začeli so pravzaprav pred nekaj meseci v mrzlem gasilskem domu. Sprva je vadilo le pet parov. Ko je število članov naraslo, so se morali preseliti v prostornejše Loško gledališče. Tu pa so naleteli na težave, saj morajo za eno vajo v mali dvorani plačati 30 din, za vajo na odru pa 50 din. Folklorno skupino poučuje Zdenko Rebič, ki je prej dolga leta vodil folklorno skupino pri kulturno-umetniškem društvu Škofja Loka. Trenutno je v skupini 46 članov, starih od 16 do 24 let. Nastopali so do sedaj na dveh večerih prireditve Pesmi in plesi narodov Jugoslavije v Škofji Loki. Sodelovali so tudi v Beogradu na osrednji proslavi Titovega rojstnega dne. Te dni pa sodelujejo na piknikih za tuje goste, ki jih prireja turistično društvo Kranj. S. Jesenovec Atletske vesti Q Na stadionu Borisa Kidriča v Celju je bilo v soboto in nedeljo finalno tekmovanje za atletski pokal SFR Jugoslavije za člane in članice. V to zaključno prireditev so se uvrstili predstavniki 27 atletskih kolektivov iz vseh republik razen Crne gore. Za kranjski Triglav so nastopili štirje člani. V kjrnčni uvrstitvi so zasedli deseto mesto. Ze četrtič zapored je zmagala ekipa Crvene zvezde iz Beograda. Med posamezniki je bil pri Triglavu najboljši Polde Mi-lek. REZULTATI — višina: 1. Todosijevie (CZ) 209, 2. Milek (T) 206, 9.—11. D. Pre-zelj (Tr) 185; daljina: 1. Rak (CZ) 7.52, 4. Milek (Tr) 7.17; troskok: 1. Babic (Sar) 15.48, 10. D. Prezelj (Tr) 13.98; palica: 1. Tišma (CZ) 440, 4. Konc (Tr) 390, 10—11. Krumpak (Tr) 360. V teku na 3000 m z zaprekami je za ekipo JNA Beograd nastopil tudi Triglavan Bernard S raj, ki se je z rezultatom 9:18,6 uvrstil na odlično tretje mesto. Zmagal je Kokič (CZ) z 9:03,2. FERLACH — BOROVLJE Klagenfurter Strasse 29 POSEBNO: £ specialni tipizirani laki za vse avtomobile % zavese iz dralona in diolena VSEH VRST IN KAKOVOSTI # obloge za tla, preproge O parfumerija in drogerija % prvovrstna čistilna sredstva # in še mnogo drugih specialnih artiklov Igra z vžigalicami V soboto, 28. junija, popoldne je zagorela drvarnica, last trgovine Elita, v Cankarjevi ulici v Kranju. V bližini so se otroci igrali z vžigalicami. 11-letni deček je vžigalico vrgel v drvarnico, kjer se je vnel papir in nato šc cela drvarnica. Otroci so najprej sami poskušali gasiti, nato pa so poklicali na pomoč gasilce. Obiščite BISER HORTIKULTURE ARBORETLM VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU Huda bolezen je iz naše srede iztrgala ljubljeno Slavko Škrjanc por. Eržen, uslužbenka banke SDK v Kranju Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 3 . 7. 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Trstenik št. 26 Neutolažljivi: mama, sestre, Nada, Marica, Francka, Jožica, bratje: Lojze, Peter, Vinko z družinami in nečakinja Stanka z družino Trstenik, dne 1. 7. 1969 Zahvala Ob bridki in kruti usodi, ki nam je iztrgala našega ljubega sina in brata Bogdana Jurca učenca 7. razreda osemletke v Gor. vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako polnoštevilno spremili v njegov prerani grob. Posebno se zalivaljujemo ravnatelju šole tov. Jelovčanu in tov profesorjem ter njegovim sošolcem .Srčna h\ala g. župniku \/ St. Osehcc za tola/ilni govor in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Hvala vsem, ki ste zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem. Žalujoči: oče Aleksander, mati Jožica, brata Branko, Marjan in drugo sorodstvo. Kladje, dne 27. junija 1969 Nesreče zadnjih dni Na cesti prvega reda na Koroški Beli je v petek, 27. junija, nekaj pred peto uro zjutraj voznik osebnega avtomobila nemške registracije Borivoje Vuka-dinović zaviral pred srečanjem z drugim avtomobilom. Pri tem je njegovo vozilo zaneslo, tako da je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Jure Jurajevčič iz Ljubljane. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 12.000 N din. V petek okoli 13. ure popoldan se je na poljski poti v Gorenji vasi pripetila prometna nesreča. Franc Troha iz Stare Loke se je peljal na mopedu. Iz nasprotne smeri pa je pripeljala Marija Jenko na motorni kosilnici. Oba voznika se zaradi visoke žive meje nista pravočasno opazila. Mopedist je z desno nogo zadel v rezilo kosilnice. Na cesti drugega reda med Železniki in Zalim logom je v nedeljo dopoldne voznik motornega kolesa Franc Tratnik iz Martinj vrha zadel Ivanko Trdina, j ki je šla s prijateljico po desni strani ceste. V nesreči I se je Trdinova huje ranila. Istega dne okoli šeste ure zvečer je voznica oseb-; nega avtomobila Edvarda Mušič iz Idrije zaradi prehitre vožnje po cesti na Trebiji v ostrem desnem ovinku zapeljala s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil. V nesreči je bi! sopotnik Šalil Mušič lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 3500 N din. Na cesti prvega reda v Naklem je v nedeljo zvečer okoli šeste ure voznik osebnega avtomobila Marjan Šorl z Bleda pri zavijanju na levo zaprl pot nasproti vozečemu avtomobilu avstrijske registracije. Pri trčenju je bil laže ranjen sopotnik v Šorlovem avtomobilu, škode na avtomobilih je za 6000 N din. Na cesti med Kokrico in Naklom je v ponedeljek okoli pol devete ure zvečer neznani voznik na motorju javva pri srečanju s kolesarjem Antonom Mohoričem i/. Britola zapeljal na levo stran ceste in s krmilom motorja zadel kolesarja v zapestje leve roke ter mu jo hudo ranil. Motorist ru ustavil. Kranj. 1. julija. Danes okrog 11. ure je pričelo goreti stanovanjsko poslopje na Kokrici 152 pri Kranju, last Toneta Bučka. Pogorelo je ostrešje. Vzroki požara, ki so ga pomagali gasiti poklicni gasilci iz Kranja in prostovoljno gasilsko društvo Kokrica, še niso /nani. Povzročena škoda /naša približno 13.000 N dinarjev. Kranj, 1. julija. Danes okrog 12. ure so postajo milice na Jesenicah obvestili da se je na Kredarici pripetila nesreča, v kateri sla bila ranjena Janko Re-kar, meteorolog, in uslužbenka doma na Kredarici. Reševanje vodi dr. Robič Andrej Na pomoč so poslali helikopter in dve ekipi gorskih reševalcev iz Mojstrane in z Jesenic. V ČMU, ko to poročamo, reševanje Še traja. L. M. S konference komisije za namizni tenis ObZTK Kranj Najuspešnejša sezona Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Razcvet jeseniške odbojke Na Jesenicah se je pravkar končala odbojkarska sezona, v kateri je odbojkarski klub dosegel velike uspehe tako v kvantitetnem kot kvalitetnem pogledu. Letos so prvič osnovali pionirsko ekipo in tudi organizirali pionirsko slovensko prvenstvo. Za pionirski naraščaj pa dobro skrbe tudi na vseh osnovnih šolah. Na pionirskem prvenstvu sta nastopili kar dve jeseniški ekipi. Na slovenskem prvenstvu pa so nastopili tudi mladinci in mladinke. Lani so bile mladinke slovenske prvakinje. V radovljiško-jeseniški odbojkarski ekipi pa nastopajo kar tri ekipe z Jesenic — ekipa Kovinarja z gimnazije, železarskega izobraževalnega centra in mladinska ekipa kluba. Poleg tega pa v tej ligi i/, jese-niške občine sodelujeta še ekipi Javornika in Žirovnice. Ekipa Kovinarja pa nastopa tudi v II. slovenski ligi. Članska moška ekipa pa je letos dosegla svoj največ ji uspeh. V II. zvezni ligi je osvojila odlično tretje me sto in tako postala druga najuspešnejša ekipa v Sloveniji za ravenskim Fu/inarjcm. Zanimivo je to, da v vsem prvenstvu niso izgubili doma nobenega sretan ja. Ves ta čas pa se je klub boril z velikimi finančnimi težavami, kar tudi precej vpliva na igranje moštev. Pred nedavnim pa se je končal tudi spomladanski del slovenskega prvenstva za članice. Jcscničanke so proti vsem pričakovanjem v Celju premagale lavoii-zirane domačinke in lanskoletne prvakinje, ki na svojem igrišču že več let niso okusile poraza. Jcseničnuke so po končanem prvenstvu z enim porazom na drugem mestu zaradi slabše razlike v setih za Celjankami in pred Mariborom, ki ima tudi eno izgubljeno tekmo. Vse to kaže na veliko izenačenost ekip v ženski odbojkarski ligi. Prav gotovo se bodo ti uspehi še nadaljevali, saj bodo vse ekipe še naprej vadile pod dobrim strokovnim vodstvom. Ekipe so letos vodili prof. Šmitek, prof. Krevsel ter Bajt, Bogataj in Kovačič. Zaradi njihovega dobrega strokovnega vodenja so tudi ekipe lahko dosegle take uspehe. Z. Felc Ustanovili so športno društvo Lubnik Pred dnevi so v Sv. Duhu ■Stanoviti novo športno društvo — SD Lubnik. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okoli 50 mladincev, ki so bili pobudniki za ustanovitev nove tclesnov/.gojnc organizacije. V društvu bodo de- lovale zdaj naslednje sekcije: nogometna ,nam i/noten iška, sekcija za smučarje in šahovska sekcija. Zgradili so že nogometno igrišče, v načrtu pa imajo še več delovnih akcij. J. Starman Pred dnevi je bila II. letna konferenca komisije za namizni tenis Kranj. Udeležili so se je predstavniki klubov in sekretar ObZTK Kranj tov. Polak. Sekretar je najprej podal poročilo o dejavnosti komisije v pretekli sezoni. Splošna ugotovitev je bila, da je komisija od svoje ustanovitve, 1. 1966, v zadnji sezoni delovala najuspešnejše. Vodila je tekmovanje v petih občinskih ligah, kjer je sodelovalo 26 ekip in organizirala več občinskih turnirjev za vse kategorije ter seminar za sodnike. Izvedla je tudi tekmovanje za pokal maršala Tita na svojem področju. Komisija je to leto delovala bolj homogeno, saj je bilo opravljanje funkcij razdeljeno na vse člane komisije. V naslednji točki je sledilo poročilo trenerja za NT pri ObZTK kjer se je dotaknil nekaterih perečih problemov. Med drugim je dejal, da je dejavnost po klubih premalo organizirana in da je usmerjena zgolj na rekreativno dejavnost starejših članov, medtem ko so pionirji v večini klubov zapostavljeni. Izjema je NTK »Adergas«, ki je edini poslal pionirsko ekipo na občinsko prvenstvo. Iz poročila je razvidno, da trenerje-va aktivnost v obliki obiskov po klubih ni bila uspešna zaradi nezadostnega interesa klubov. Trener je predlagal, da bi v prihodnji sezoni raje organizirali skupne treninge za pionirje vseh klubov. Pri volitvah nove komisije so udeleženci konference sklenili, da naj le-ta ostane v isti sestavi in, da naj se poveča za dva člana Komisijo za le. to 1969 70 sestavljajo tile člani: ing. Stane Rebolj, Rajko Cuk, Pavel Plevel, Marko Hafner, Danica Babnik, Vinko Čebul j, Janez Zupan, Jože Mohar, Mirko Janškovec, Ljubo Đordević, Janko Štrukelj in Anton Novak. Ob koncu sezone je komisija izdelala rang-lestvice tekmovalcev občinskega razreda. Kranjska gora tretja Tudi v ženski conski rokometni ligi so pred dnevi končali s tekmovanjem. V dveh zaostalih tekmah zadnjega kola sta bila dosežena naslednja rezultata: Selca B : Škofja Loka 5:6, Kranjska gora : Borec 11:11. Od gorenjskih predstavnikov se je najbolje uvrstila Kranjska gora, ki jc zasedla tretje mesto. Končni vrstni red je naslednji: 1. Slovan B 32, 2. Usnjar 27, 3. Kranjska gora 21, 4. šešir — škofja Loka 18, 5. Storžič 17, 6. Borec 15, 7. Olimpija B 15, 8. Steklar B, 9. Mokerc 11, 10. Selca B 5. Najboljše strelke: Žerjav (Kranjska gora) in Bitenc (Slovan) po 87, Pečar (Kranjska gora) 84 zadetkov itd. Vrstni red prvih desetih po posameznih disciplinah je takle: MOŠKI — 1. Antolič (Žabnica) 225 točk, 2. Bec (Sava) 220, 3. Korenjak (S) 110, 4. Cuk M. (Duplje) 105, 5. Zupan (Naklo) 90, 6. Mohar M. (Naklo) 90, 7. Trček (Z) 80, 8. Luter (S) 75, 9. Voglar (N) 65, 10. Trilar (N) 60 točk; ŽENSKE: — 1. Novak L. (Triglav) 75, 2. Novak T. (T) 70, 3. Zakojič (T) 60, 4. Pe-trač (Golnik) 35, 5. Lukančič (Kranj) 25, 6. Piši jer (K) 25, 7. Hrustič (Dijaški dom) 25; MLADINCI — 1. Jošt M. (Dijaški dom) 80, 2. Poljak (Tr) 55, 3. Maršič (Kr) 50, 4. Rot (Kr) 45, 5. Oblak (Tr) 45, 6. Jošt S. (Dijaški dom) 45, 7. Seliškar (D. d.) 35, 8. Gaš-peršič (Kr) 30, 9. Manheda (Tr) 30, 10. Pire (Tr) 25; MLADINKE — 1. Novak L. 140, 3. Zakojič (Tr) 130, 4 Tomšič (Kr) 80, 5. Ožeg (Tr) 55, 6. Hrustič (D. d.) 40, 7. Pišljer (Kr) 35, 8. Lukančič (Kr) 30; PIONIRJI — 1. Maršič (Kr) 160, 2. Poljak (Tr) 150, 3. Pire (Tr) 117, 4. Rot (Kr) 90, 5. Novak (Tr) 85, 6. Prislan (Tr) 75, 7. Manfreda (Tr) 70, 8. Koželj (Kr) 70, 9. Švabič (Tr) 55, 10. Gril (Tr) 55; PIONIRKE — 1. Zakojič (Tr) 150, 2. Tomšič (Kr) 135, 3. Lukančič (Kr) 95, 4. Pišljer (Kr), 95, 5. Novak T. (Tr) 90, 6.Bajželj (Kr) 65, 7. Ožeg (Tr) 60, 8. Rogelj (Kr) 30; Seštevek vseh točk za posamezne klube: 1. Triglav 2805, 2. Kranj 2005, 3. Sava 500, 4. Žabnica 445, 5. Naklo 225, 6. Duplje 210, 7. Dijaški dom 200, 8. Voklo 135, 9. Adergas 40, 10. Golnik 35 točk. J. M. Kuhar Naš komentar Oh, ti sodniki! V zadnjem času smo bili priče nekaterim neprijetnim dogodkom na športnih prireditvah. Tri primere lahko navedemo iz rokometa in enega iz vaterpola. To vse samo iz kranjskih prireditev zadnjih dni. V uredništvo pošiljajo naši dopisniki vedno pogosteje poročila o slabih sodnikih, ki so češće krivci, da se lepa športna igra sprevrže v neljube nešportne dogodke. Tako npr. navaja v svojem dopisu naš dopisnik iz Dupelj: »V pokalni rokometni tekmi Duplje : Kranj so gostje zmagali po zaslugi izredno slabega sodnika Hvastija iz Kranja. Mar more res tak sodnik voditi tako pomembno srečanje? Cemu tekmovalna skupnost Gorenjske za rokomet delegira tako slabega in nepoštenega sodnika, ki dela na igrišču osnovne napake in določa zmagovalca sam, ne glede na to, kdo je v resnici boljši. Gledalci so bili močno razočarani nad takim sojenjem in so menili, da tako slabega sodnika še ni bilo v Dupljah ...« Taka je v kratkem ocena sodnika iz rokometne tekme v Dupljah. Nekaj podobnega bi lahko pisali za dogodke na gumijadi (v rokometu) v Kranju, kjer bi morali odigrati srečanje Sava : Tigar že tretjič. Ne bi sodili, aH sta bili obe tekmi razveljavljeni samo zaradi sodnika, druga je bila nedvomno zaradi napak v sojenju. Skratka, nekateri rokometni sodniki iz Kranja se na gumijadi niso proslavili in opravičili imena, ki so si ga že pridobili na mnogih tekmah v Sloveniji. Tudi na mednarodni tekmi v vaterpolu Triglav : E. S. O. C. 96 — Offenbach niso bili gledalci zadovoljni s sodnikom Omanom iz Kranja. Delal je začetne napake in oškodoval obe ekipi. To je povzročilo vročo kri tudi med igralci obeh ekip. Prav zaradi tega tekma nI bila na takšni višini, kot so gledalci pričakovali. Skratka, v zadnjih dneh se sodniki na mnogih tekmah niso izkazali. To pa je ponoven dokaz, da bodo morali organi, ki so odgovorni za kvaliteto sodniškega kadra, še več storiti, krivce pa tudi primerno kaznovati, saj gre v takem primeru tudi za ugled in popularnost določene športne panoge. J. J. Slovenija postaja izrazito turistična dežela (Nadalj. s 1. str.) stično deželo. To dokazujejo že nekateri sedanji turistični objekti, še bolj pa se to kaže v programih o turističnem razvoju Slovenije v prihodnje. Tajnica odbora za tujski promet pri gospodarski zbornici Nada Fuchs je potem spregovorila o stabilnosti cen v naših turističnih krajih in poudarila, da se le-te v primerjavi z minulim letom ne bodo spremenile. Ugotovila je, da so zadnje dve leti cene dokaj stabilne in da bodo letos po sezoni še nekoliko nižje od lanskih. Pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar pa je prikazal investicijske načrte na turističnem področju. Med drugim je napovedal za prihodnja leta večji dotok zasebnega kapitala v penzionske objekte. O razvoju turizma v zgornjem delu Gorenjske je potem spregovoril še predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik pa je razložil načrte za vilo Bled. Omenil je, naj bi ta in nekateri drugi sosednji objekti postali središče ustvarjalne umetnosti pri nas. Po takšni temeljiti obrazložitvi o razvoju turizma v Sloveniji in po ugotovitvi, da je Slovenija vedno bolj zanimiva za tuje obiskovalce (predvsem iz sosednje Avstrije in Italije), so na konferenci sprejeli tudi sklep o medsebojnem turističnem informiranju v radijskih oddajah. Tako bo republiški sekretariat za informacije sklical delovni sestanek za dogovor med ORF Celovec in RTV Ljubljano o rednih vsakodnevnih enournih turističnih oddajah. Gostje s Koroške so si potem ogledali še razstavo Grupa 69 v vili Bled in novi Golf hotel na Bledu. Vodstvo Golf hotela pa je zvečer pripravilo v hotelu še prijateljsko večerjo. A. Zalar Najmočnejša trgovska in gostinska organizacija na Gorenjskem Tri kranjska podjetja so sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju Tri kranjska trgovska in gostinska podjetja: Živila, Central in Vino imajo že od začetka leta skupno nabavo in prodajo trgovskega blaga. Pred dnevi pa so vsa tri podjetja podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. O tem so direktorji vseh treh podjetij v ponedeljek dopoldne seznanili tudi časnikarje in povedali, da so se za sodelovanje odločili zaradi boljšega in cenejšega poslovanja ter zaradi združevanja sredstev za nova vlaganja v prihodnje. Živila, Central in Vino so trenutno daleč najmočnejša trgovska in gostinska podjetja na Oorenjskem. Skupaj imajo vsa tri podjetja na leto več kot 20 milijard starih dinarjev prometa, lkrati pa vsa tri podjetja ustvarjajo na leto inad 800 milijonov starih dinarjev ekladov iin sredstev od amortizacije. Kaj pomenijo tolikšna sredstva za nadaljni razvoj, pa najbrž ni težko razumeti. Vsekaikor so ta sredstva zelo močna osnova za nadaljnje investicije oziroma za morebitne kredite. S pogodbo o poslovnom sodelovanju so se podjetja, ki že ves čas dobro gospodarijo, zavezaiia za izdelavo skupnega razvojnega programa trgovske in gostinske mreže na Gorenjskem. Pose ben poslovni svet, v katerem bodo predstavniki vseh treh podjetij, bo namreč izdelal srednjeročni razvojni pro gram. Razen tega pa bodo že sedaj vsa tri podjetja nastopala navzven kot enotna organizacija. Ze nekajmesečno sodelo-vainje kaže lepe uspehe. Zato bodo podjetja kasneje takšno sodelovanje še bolj razvijala in če se bodo pokazale potrebe, se bodo podjetja odločila za trdnejšo povezavo in delitev dela ter speci-aHzacijo, Menijo namreč, da bi lako lahko še bolj izkoristili notranje zaloge. Pogodba, ki so jo prod ne-davnim podpisali, pa je odprla in dopušča možnost, da k takšnemu poslovnemu sodelovanju lahko kadarkoli pristopi \saka druga sorodna gospodarska organizacija. A. Zalar Naslednja številka Glasa bo izšla v sredo, 9. julija l7frMra.RODOSL1 NA IZSELJENSKEM PIKNIKU škofja Loka je pripravljena na 14. izseljenski piknik. Mesto bo goste dočakalo praznično okrašeno, čez glavni trg bodo že navsezgodaj peljali vozovi, polni domačinov v narodnih nošah. — Foto: F, Perdan Delavci na grajskem vrtu mrzlično pripravljajo glavni oder poleg škoparjevc hiše, prizorišč« osrednjega kulturnega programa. Do petka mora biti vse na red — Foto: F. Perdan