ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Naslednja številka bo izšla 14. oktobra 2004. Ples v maskah bodo dokončali kriminalisti Radna pri Boštanju - Na Okrožnem sodišču v Krškem bo v kratkem odločeno o nadaljnji usodi sevniške Jutranjke, za katero je predlagana prisilna poravnava. Predlog zanjo je dala Jutranjka potem, ko ji je davčna uprava zaradi neporavnanih obveznosti blokirala račun. Da je Jutranjka povsem obubožana, je čudno, saj ji je država (s pomočjo sevniškega župana, ki je veliko stavil na novega direktorja) stala ob strani. Najprej ji je odobrila odlog plačil, nato pa, da bi Jutranjko rešila pred stečajem, še subvencijo. Kam je-odtekal denar, so se po namigu nekaterih služb in pisanju medijev sredi septembra začeli spraševati tudi kriminalisti Policijske uprave Krško, ki so zaradi suma nepravilnosti pri poslovanju Jutranjke in povezanih podjetij opravili več hišnih preiskav, direktorja Jutranjke, Miho Rabiča, pa so pridržali za 48 ur. Preiskave so opravili v Sevnici in v Velenju, od koder prihaja direktor Rabič, nekdanji državni prvak v plesu. Kot kaže, je bil pri Jutranjki v igri Ples v maskah, kajti Rabič je skupaj s svojim očetom Marjanom ter Mirjano Sulek (oba bosta v oktobru razrešena iz nadzornega odbora) in Petrom Sulekom povezan vsaj s tremi podjetji iz Velenja; med njimi je podjetje Jutranjka Naložbe, ki je tudi med upniki sevniške Jutranjke. Ali je direktor Jutranjke res nagrabil preveč denarja zase, bo pokazala preiskava, čeprav je dejstvo, da so v današnjih razmerah v tekstilni branži kljub finančnim vložkom rezultati slabi. Od direktorja Rabiča smo želeli pojasnila o tem, a je za novinarje nedosegljiv. Očitno pa je v rednih kontaktih s sevniškim županom Jancem, saj naj bi skupaj podpisala vabilo na VIP turnir, ki je v kritičnem tednu, ko so se z Jutranjko ukvarjali kriminalisti, potekal v Brežicah. ...na strani 11 Cena u?e vožnje 8 kategorije s I $% popustom za člane v) CS—' Sto de n te k ego i-erviia Pasove, ter S% kokčimkrm popustom: j J/ www.posavc.si Kje bodo “sevali”? Krško - Agencija za radioaktivne odpadke RS (ARAO) mora do leta 2008 poiskati lokacijo za trajno skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki jih sedaj skladiščijo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). V začasnem skladišču pri NEK je prostora le še do leta 2010, v njem pa se nahajajo 4803 sodi NSRAO. Po sprejetem postopku določanja lokacije mora končno soglasje za trajno skladišče dati lokalna skupnost, ki bo kot nadomestilo za degradacijo prostora dobivala rento. Lokalna skupnost lahko da tudi pobudo, da se na njenem območju opravijo strokovne raziskave. Doslej Agencija ARAO ni prejela še nobene ponudbe v tej smeri, je pa obljubljena renta zanimiva nekaterim podjetnikom. Čeprav posavski župani ne odklanjajo možnosti, da bi se v regiji zgradilo trajno skladišče, ponudbe agenciji niso poslali. Dokler ne bo na ravni države politika sprejela svoj del odgovornosti v reševanju varnega skladiščenja NSRAO, Franci Bogovič, Kristijan Janc in Andrej Vizjak ne bodo hodili po kostanj v žerjavico. ...na strani 3 Skladišče radioaktivnih odpadkov pri nuklearki “Okrogli” planinci Sevnica - Upravni odbor sevniškega planinskega društva se vsako leto enkrat na slavnostni seji spomni svojih članov, ki praznujejo okrogli jubilej. Letos je takih jubilantov šest. Marjeta Gunstek (nekoč Vovk), ki danes z družino živi na Dunaju, v letošnjem letu praznuje 40 let. Članica planinskih vrst je vse od osnovnošolskih dni, je planinska vodnica, bila je tajnica društva, sodelovala je v številnih taborih, še danes pa se redno udeležuje cici taborov. Njen vrstnik je Tone Prah, ki je bil je predsednik mladinskega odseka, aktiven je v gospodarski komisiji, prvomajski pohodniki pa ga poznajo po njegovi postojanki pri sv. Joštu, kjer ima za pohodnike pripravljena jabolka in ostalo sadje v tekočem agregatnem stanju. Lojze Florjančič praznuje 60-letnico delovanja. Iskati nove motive in ideje v življenju, je njegovo geslo. Planinec posebne sorte je Mirko Špan, član pevske skupine Encijan. Preko petja se je navdušil še za hojo v hribe in v planinski druščini je tako Lojze Anz.dc, Pavle Žičkar, Lojze Florjančič in Tone Prah m S t M « Tl li D o INTERNET FOTOGRAFIJA Brezplačen program dobite m naši strani www,foto-rozman,si 00 MALIH FOTOGRAFU 00 METERSKIH POVEČAV Ohranimo Slovenijo! obeležil 60-letnico. Pavletu Žičkarju so čestitali za 70. rojstni dan. Njegova planinska kariera sega v čas, ko se je društvo imenovalo Lisca Sevnica-Krško. Ko so se krški planinci osamosvojili, je ostal zvest sevniškemu društvu. Bolezen mu ne dopušča več strmih vzponov in visokih vršacev, temveč le sprehode. A po duši je še vedno planinec. Planinci pa so za 70. rojstni dan čestitali tudi dolgoletnemu planincu Lojzetu Anzelcu. Bil je zraven, ko se je gradil Tončkov dom, pri gradnjah in obnovah Jur-kove koče. Bil je podpredsednik in predsednik društva, 14 let predsednik meddruštvenega odbora. Njegova poslastica so bili tabori -tako mladinski kot tabori po Evropi. Anzelc pa je znan tudi po tem, da zna dobro sukati kuhalnico in planince sedaj, ko mu noge ne služijo več kot nekoč, pričaka s kotlom tople jedi. Tudi planinskega zavetišča pod sv. Rokom, katerega oskrbnik je, si planinci ne znajo predstavljati brez Anzel-ca, je dejal predsednik društva Jože Prah, ki je vsem jubilantom podaril slike s planinskim motivom. Jubilantom pa je (z zamudo, a iz srca) zapela še skupina Encijan. N.Č.C. AKCIJA OKTOBER POVEČAVA iomsm M&D Sl Krško 07/490 56 78 borzno posredništva vzajemni skladi * Varčujte drugače: investirajte v vzajemne skla ali v različne vrednostne par če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 Številka 116 Leto 5 Cena 240 SIT 30. september 2004 KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA A\t> hse Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi AKTUALNO POSAVSKE AVŠICE i. ................-..............- Petanom ter Jožetom Avšičem. V Krškem seveda kandidati in stranke prav tako izkoristijo sleherno priložnost za promocijo. Milan Venek, finančnik LDS, pa je kot direktor sklada za razgradnjo nuklearke s tristo tisočaki pomagal tudi društvu Sonček. Udi stranke so seveda ogorčeni, ker je s tem hkrati pomagal predsedniku društva Jožetu Ribiču, kandidatu ZLSD! V pehanju za na- povedujejo obetavnejše čase. A se marsikaj lahko hitro poslabša, če bi v Krškem zaprli Verstovšek in njegov šofer Slavko Hotko. Medtem so se seniorji posvetili tudi gospo- klonjenost volilcev se posamezniki sicer poslužujejo vsega, tudi skokov v vodo in s padali, in za prihodnjič preostane Slavko Hotko in Edo Verstovšek obrat celuloze ali bi sevniški tekstilci in mizarji močno zmanjšali število zaposlenih. Ali če nekatera podjetja, denimo Terme Čatež, Tanin Sevnica in druga, ne bi uspešno poslovala ter v Posavju ne bi imeli tako velikih firm, kot sta nuklearka in brestaniška elektrarna ali Vipap Videm Krško. Posavski župani, ki bodo po volitvah morali spet bolj stakniti glave, za tak položaj nimajo posebnih zaslug. Pravzaprav bi Miran Žgajner - o bombah pa nič le še, da kandidati nastopijo kot slačifantje in kandidatke kot striptizete! Medobčinsko zgledovanje Kljub predvolilni kuhinji življenje seveda teče naprej. Pri območni gospodarski zbornici ugotavljajo celo, da se v Posavju izboljšuje ekonomski položaj in upada število brezposelnih. Lahko bi rekli, da se je povečala tudi naložbena dejavnost, kar je posebej opazno ob južni meji. Večni dvomljiv- darskim gibanjem v regiji, brezposelnosti in univerzi za tretje življenjsko obdobje. Od tod in tam Posavskim seniorjem bi se lahko kmalu pridružila Tina Savnik, ena od vodilnih oseb v Termah Čatež, ki se pripravlja na upokojitev, a bo lahko še delela, pravi generalni Borut Mokrovič, če bo hotela. Terme namreč žele v desetih letih postati desetkrat večje, je gospodarstvenikom iz nekdanje Jugoslavije povedal Mokrovič. Nakar so ponudbe in apetiti za vlaganje v srbske in bosanske toplice pričeli kar deževati! So pa goste z juge navdušila tudi posavska vina, saj je na slovesni večer novi direktor krške kleti poleg njihovih predstavil tudi kapljico Vina Brežice. Kaže pa, da ima Posavje resnično na voljo dovolj kadrov, saj je Karol Strašek iz Brežic postal predsednik republiške zveze Invalid, na čelu novomeške enote Zavoda za šolstvo pa bo Ivana Mirta, ki se upokojuje, nasledila dvojna magistra Stanka Preskar, ravnateljica globoške osnovne šole. Smo se pa pred dnevi izkazali tudi kot odlični organizatorji, ko so se na zemljiščih brežiškega podjetja HPG - kratica bi lahko pomenila tudi Hlapci pokojne gozdne - pomerili najboljši slovenski orači. Res med zmagovalci ni bilo naših, zato pa sta bila zelo vesela direktor HGP Mirko Maljko-vič, ker so mu orači lepo s svojimi ekipami morali storiti mnogo več; samo spomnimo, kako hitre razvojne korake delajo manjše občine, denimo Šentjernej z vsega devetimi občinskimi uslužbenci, medtem ko imajo Vizjak, Bogovič in Janc ob sebi ekipe s petkrat več zaposlenimi, pa še upravne enote s prav toliko ljudmi so v njihovih hišah! V zadnjih mesecih med vodilnimi posavskimi ljudmi ni pravega sodelovanja in Krško denimo goji bolj prijateljske odnose z nemškim Obrigheim-om in srbskočrno-gorsko Bajino Bašto; le vprašanje je, kdaj se bodo Brežičani raje odločili za vnovične stike z Veliko Piano in Gev-gelijo ali Sevni-čani za Babušni- C0'-M Mirko Maljkovič in Slavka Preskar V teh časih zdržujejo posavske stike bolj obrnili ledino in strnišča, in ci bodo rekli, da k napredku, denimo k prenovi streh in pročelij ali nakupu avtov, prispevajo tudi milijarde, ki se v Posavje stekajo med izgnance (njihov spomenik v Brežicah so kandidati dobesedno onečedili s plakati), pa denar, ki ga kmetje dobijo na račun naravnih nesreč. Kakorkoli že, pri območni gospodarski zbornici, ki si z različnimi aktivnostmi vendarle vrača ugled, na- ali manj le različne organizacije, pravzaprav bolniki in starejši; samo spomnimo na društva za diabetike, za srce in ožilje, osteoporozo, za cerebralno paralizo in še kakšno. Seveda ne kaže pozabiti na posavske seniorje, ki se po aktivnosti uvrščajo med najbolj aktivne v državi. Te dni so spet zelo dejavni; nedavno so obiskali gradbišče HE Boštanj, kjer jim je potek del razložil Miran Žgajner, pri čemer pa ni nič povedal o nevarnih bombah, ter celjski obrtni sejem, kjer sta se na stojnici Vina Brežice srečala nekdanji direktor Edo Slavka Preskar zaradi marljivih kmečkih žena. V Brežicah pa kolesarji zaman upajo, da bi do volitev še kdo zadosti zbrusil robnike na novem krožišču, in se sprašujejo, kdo je za odprtje dal uporabno dovoljenje. V Sevnici lahko le verjamejo, da bo isti izvajalec bolje speljal kolesarsko stezo na prvem sevniškem krožišču v Boštanju, ki mu bo v neposredni bližini sledilo še eno. Tako se bo tudi Sevnica po številu krožišč približala Brežicam in Krškemu. In Posavje bo spet bolj enotno! Vlado Podgoršek Predvolilno odštevanje Še dva dni in konec bo predvolilnega ropotanja; avtobusi s podobami strankarskih veljakov bodo šli v pozabo, prav tako kot prvaki, ki so naokrog trosili obljube, nič več ne bo predvolilnih golažev in v soboto bo spet napočil blagodejni predvolilni molk. Za Petan, Jelinčič in Avšič en dan se bodo spočili upajoči in volilci, nakar bo v nedeljo šlo zares. Menda tako zares, ko mnogi verjamejo, da se bo v Sloveniji kar naenkrat vse postavilo na glavo, seveda na bolje. Drugi spet menijo, da veliki večini državljanov že zdaj nič ne manjka. Kakorkoli že, dan po volitvah, v ponedeljek, bo spet normalen dan in prihodnji tudi. Tudi v Posavju, kjer je zadnje čase bilo nekaj zanimivih dogodkov. Najbolj množično je nedvomno bilo druženje članov in simpatizerjev ljudske stranke na sevniškem taboru. Med številnimi visokimi gosti in strankarskimi veljaki ter kandidati za poslance je bil tudi Joško Joras. A je bil povsem neopazen in osamljen, pravzaprav odrinjen od vrhuške. So v SLS hoteli nepozornost do svojega člana in morebitnega parlamentarca popraviti z obiskom pri njem doma? Kakorkoli že, delegacija se je prav gotovo z določenim namenom napotila k Jorasu in posadila lipo, kar vse je prispevalo k znamenu incidentu in meddržavnim napetostim med Slovenijo in Hrvaško. Je bil namen dosežen? In komu bo sosedski spor prinesel več glasov na nedeljskih volitvah? Nanje se je menda skrbno pripravil tudi Milko Veršec; medtem ko je zadnja leta zagnano navijal za Posavsko dogovarjanje Andreja Vizjaka, tokrat ljudi še bolj zagreto nagovarja proti njegovi izvolitvi. Vizjak ima kot župan seveda največ priložnosti za samopredstavi-iv; nič čudnega zato, če ne mka na nobeni prireditvi, ■■ri odpiranju neurejenih ovnih turističnih con. ' med drugim obiskal Jelinčič in se sre-:ce povsem slu-T z Bojanom Slovenija o svojih 4 izkušnjah Čatež bo Savi - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila seminar na temo “Slovenske izkušnje pri vključevanju v evropske integracije”, ki je bil del širših zborničnih aktivnosti pri prenosu znanj v regijo zahodnega Balkana. Namenjen je bil vodstvenemu kadru zbornic na tem področju in je bil prvi tovrstni, njegov temeljni cilj pa je bil prispevati k razvoju in prilagajanju gospodarskih zbornic zahodnega Balkana na spremembe, ki jih prinaša proces vključevanja v unijo. Seminarja so se udeležili predsedniki vseh gospodarskih zbornic z območja nekdanje Jugoslavije, razen hrvaških predstavnikov, razlog za njihovo odsotnost naj bi bil zagrebški sejem. Udeleženci so razlagali obseg menjave in sodelovanja med zbornicami, ki ga v Srečanje je podprl tudi evropski komisar Janez Potočnik, ki pa se zaradi obveznosti v Bruslju seminarja ni mogel udeležiti. Sicer pa je program seminarja predstavljal del obsežnega projekta z naslovom “Evropska šola za gospodarske zbornice zahodnega Balkana”, Predsedniki gospodarskih zbornic Črne gore, BiH, Srbije in Makedonije (med njimi še Peter Grilc, Jožko Čuk in Vojka Ravbar) prihodnosti nameravajo še okrepiti. Izmenjane izkušnje naj bi pomagale državam zahodnega Balkana, da bi čim lažje in hitreje postale polnopravne članice unije. Predstavniki gospodarskih zbornic iz Srbije, Črne gore, BiH in Makedonije so sodelovanje z GZS ocenili zelo pozitivno, obenem pa bi si vsi želeli še večje gospodarske izmenjave in več investicij v njihovo gospodarsko okolje. Slovenijo pri tem obravnavajo kot posebnega partnerja, predvsem zaradi dosedanjih dolgoletnih izkušenj pri medsebojnem poslovanju. GZS želi z večjim sodelovanjem med gospodarskimi zbornicami in ob večji gospodarski izmenjavi z državami nekdanje Jugoslavije omejiti tudi vpliv schengen-skega režima, predvsem pri pretoku informacij, ljudi in blagovne menjave. ki ga v GZS želijo izvesti skupaj z britanskimi partnerji. Zato sta se slavnostne večerje na gradu Mokrice, katere gostitelj je bil predsednik GZS Jožko Čuk, udeležila tudi predsednik britanske gospodarske zbornice David Frost in veleposlanik Velike Britanije pri nas Hugh Mortimar, pa tudi slovenski minister za evropsko unijo Milan M. Cvikl ter hrvaška ministrica za evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarovič. Naslednji dan so predavatelji predstavili še osnove evropskega pravnega reda ter slovenske izkušnje glede pomena štirih svobod in politike konkurence za delovanje notranjega trga EU. Svoje izkušnje glede prihodnosti slovenskih podjetij v EU pa sta predstavila Zoran Jankovič in Borut Mokrovič. Mojca Kosem Jožko Čuk, predsednik GZS: “19 odstotkov vsega slovenskega izvoza ter 6 odstotkov uvoza je povezanega z državami jugovzhodne Evrope. Slovenija je do zdaj na to območje investirala že dve milijardi evrov, v državah nekdanje SFRJ pa deluje že več kot 600 mešanih podjetij. Glede na tuja vlaganja Slovenije na tem območju je na prvem mestu Hrvaška, sledijo Srbija in Črna gora, BiH ter Makedonija. V zadnjem času se je zelo povečal interes slovenskih podjetij v teh državah, omeniti velja morebitno investicijo Mercatorja v srbsko trgovino, ki naj bi znašala 250 milijonov evrov.” L, jc s\ ni oc lo ja. sk jai la; Lc kc Se od za in lol roi no ce on o v p 0 j« v Si n s< je 2' di 01 Pi n< tu m vi Vf Zc ja za Srt Vos raz etc bla Vod 3 tor Post £>olt Post &la£ kroj cat0l °kolj lag letos ?kol en kili . Pe v«i tQrje Prog •ho j . Pc pjo, kuzu na G :nih d jjtibi r?ktc ska$ priPa Pili , 'odn AKTUALNO Kdo bi imel skladišče radioaktivnih odpadkov? Ljubljana, Posavje - Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je zadolžena, da do leta 2008 najde primerno lokacijo za trajno odlagališče nizko radioaktivnih odpadkov. To je danes prednostna, ne pa edina naloga agencije. O vsebini svojega dela, ki se nanaša na različna področja okoljevarstva so spregovorili na prvem rednem letnem srečanju z novinarji, ki je bilo v Ljubljani. Agencija za radioaktivne odpadke išče najprimernejšo lokacijo s sodelovanjem okolja, kar pomeni, da so lokalne skupnosti povabljene k pošiljanju ponudb za umeščanje odlagališča v njihovo sredino. Lokacija namreč prinaša visoko odškodnino ali letno rento. Seveda bo o končnem izboru odločala stroka, ki je zadolžena za varno umeščanje odlagališča in mora dobiti za ustreznost lokacije tudi soglasje mednarodnih institucij za jedrsko varnost in ne le lokalnih prebivalcev, ki bi sprejeli odlagališče. Posavski župani so javno že omenili možnost, da bi bilo Andrej Vizjak, župan občine Brežice: “Kot prebivalec Posavja in brežiški župan ne podpiram izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naši občini oziroma v Posavju. Zlasti posavski župani smo v preteklem lem dosegli spremembo zakonodaje, po kateri mora biti do leta 2008 odobrena lokacija in do leta 2013 zgrajeno trajno odlagališče NSRO. Žal so pristojni pri iskanju primerne lokacije v Sloveniji ali tujini (Hrvaška) doslej premalo naredili, zato smo upravičeno v skrbeh, da se slovenska vlada ne bo držala zakonskih rokov in da ostaja objekt NEK še naprej začasno skladišče NSRO. smiselno v regiji, kjer je nuklearka, umestiti še trajno odlagališče za slovenski del nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ker nihče od njih ne verjame, da bodo ti odpadki umaknjeni iz regije. Zato so se borili za rento zaradi začasnega skladišča pri nuklearki, ki so jo v letošnjem letu tri občine tudi pričele dobivati. Zanimalo nas je, ali je agencija od njih dobila kakšno uradno ponudbo glede trajnega odlagališča. Mag. Nadja Železnik, kije sodelovala pri pripravi programa za razgradnjo nuklearke in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, je povedala, da ne. Doslej so preko mediatorke trije predstavniki pravnih oseb iskali dodatne informacije o pogojih za skladišče - na primer, kako seva elektrofiltrski papir in kaj za lokacijo pomeni bližina državne meje. Skupno je bilo od drugih zainteresiranih še osem takšnih povpraševanj in nobene uradne ponudbe katere od lokalnih skupnosti v Sloveniji. Očitno pa je, da ponujena renta mami nekatere podjetnike, ki verjamejo v razlago stroke, da takšno skladišče nima vplivov na okolje, in ki vedo, da nizko in srednje radioaktivni odpadki ne morejo postati “izvozno blago”. Najbrž je v predvolilnem času problem jedrskih odpadkov manj popularen oziroma je prezahtevna naloga, da bi se politika izpostavljala na tej temi; nobena stranka se namreč ne pohvali, da ima v programu uresničitev zastavljenih rokov, ki jih je v zvezi s trajnim odlagališčem NSRAO sprejel državni zbor. Najbrž vlada meni, da je do leta 2008, ko mora biti znana lokacija, še dovolj časa. Če je bilo v zvezi z letnicami še nekaj potuhe v evropski direktivi, ki “jedrskim” državam nalaga sprejetje programa za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo brez zavezujočih letnic v bližnji prihodnosti, je že danes drugače. Pred štirinajstimi dnevi je namreč evropska komisija direktivo dopolnila s tem, da morajo dr- Kristijan Janc, župan občine Sevnica: “O lokaciji skladišča NSRAO ne bo odločal župan, ampak širša javnost. Moja želja je, da bi se lokacija našla zunaj regije, a hkrati osebno skoraj ne verjamem, da bodo šli odpadki iz Posavja. Zato bom v zvezi z dogajanji in aktivnostmi na tem področju močno na preži, da v primeru, če bo lokacija v Posavju, dobimo strokovno optimalno rešitev in tudi visoko odškodnino za degradirano področje. žave ob sprejetih programih določiti tudi terminski plan in ga v dejanjih spoštovati. Brez usklajene akcije stroke in najodgovornejše politike je smešno pričakovati, da bo Agencija za radioaktivne odpadke prejela ponudbo katere od občin ali krajevnih skupnosti. Kdo od lokalnih veljakov v Sloveniji bi si danes upal na podlagi osebnega stališča do skladiščenja RAO pisati v Ljubljano in potem čakati, da bi stekli potrebni postopki irtfor-miranja že razburjene, torej dodatno nezaupljive lokalne javnosti? Ponujena renta je pomembna v postopku iskanja lokacije, ne bo pa ga sprožila “na terenu”. Župani imajo sicer radi debelejši proračun, a niso naivni. Branka Demovšek Franci Bogovič, župan občine Krško: “Dejansko nimamo privilegija odločati o tem, ali bi imeli radioaktivne odpadke, ker jih imamo. Lokacija trajnega odlagališča ne bo določena z dekretom, ampak sprejeta z voljo krajanov, potrjeno na referendumu. Da bi do tega prišlo, se morata politika in stroka odgovorno lotiti problema z odprto komunikacijo, saj jih k spoštovanju rokov, ki so postavljeni v zvezi z odlagališčem, zavezuje tudi pred dobrim tednom sprejeta evropska direktiva. Rezultatov v zvezi z lokacijo v Sloveniji ne bo, dokler ne bodo krajevni predstavniki v pogovoru s premierom in resornim ministrom čutili enakovrednosti. Se bomo kupovali v blagovnici Brežice - Mercatorjevo vodstvo se je po mesecih negoto-vosti glede obstoja blagovnice “na podlagi poglobljenih raziskav” odločilo o nadaljevanju njenega poslovanja. Še fetos naj bi pristopili k njeni popolni prenovi. Zaposleni v Blagovnici, ki nimajo uradnih informacij o odločitvah vodstva, pa naj bi po navedbah “vrha” ohranili delo. V poslovnem sistemu M tor Ljubljana, pod čigar pr j)°st naj bi prešel sistem Mer dolenjska, so v sporočilu za j)°st zapisali: “Kupcem bor tagovnici Brežice ponudili toženo ponudbo različnih ^orjevih-programov' j 'agovnice bomo pristopi *0s> v novem nakupgv; j^°lju, ki bo dosegalo v , ercatorjeve standarde, pa v- Pcem ponudili pester in puimuin pesu. 't, izbor nakupovanja ^rjevih programih. - piugi aimii. i>au °gramov vam ta čas še ne ^jazkriti, saj bodo, kot j i lcajno, presenečenje za Tako so se odločili, |J°’ ker njihove tržne anali: jj Jej°, da je omenjena L ^jboljša v tem delu me: ]e ^ede usod preostalih 5 jo h V Blagovnici pa pojas ' aa bodo ohranili delo, v jih£,b --------------- dilj10 mct* prenovo prcr; rt|^na druga delovna mes pri “»“isiav Hribar prav (Pajanjg ^ ijubijanskemi h0(l stekl° šele z januarje Je v5.® leto, z informacij: lko bolj skop, kot so ljanskem sistemu. Jožica Bratanič, ki je v sistemu Mercator Dolenjska predsednica sindikalne podružnice Brežice, prav tako nima uradnih informacij. Kot pravi, so jih le ustno obvestili o prenovi. Ve, da naj bi se Alpina s prodajo čevljev v tem tednu začasno preselila v srednjo etažo, da ta ne bi izgledala povsem prazna in ne bi odganjala kupcev. Slednje zaposleni, ki so še ostali, pozdravljajo. Delavkam Modiane, ki je ostala v zgornji etaži, pa so, kot je povedala Bra-taničeva, ponudili delo v Ivančni Gorici, s tem da bi se odpovedale stroškom prevoza, kar je absurd. Lani so zaposleni v sistemu Mercator na začetku šolskega leta prejeli od 8 do 12 tisoč SIT za nakup učbenikov in zvezkov, zato so podoben dodatek ob plači v septembru pričakovali tudi letos. Se posebej, ker so jim konec avgusta v Novem mestu obljubljali, da bodo ta denar dobili. Tanja Dodig Sodnik z oddelka za stike z javnostjo je sporočila, daje bilo tovrstno darilo letos izplačano že junija, in sicer ob 55-letnici Mercatorja. Tako so zaposleni v Sloveniji, pa tudi na novih trgih, takrat prejeli prav toliko tisočakov. S.VJM.K. Odpadki v “zraku” Boršt - Več kot 1036 podpisanih oziroma okoli 99 odstotkov prebivalcev, ki jih je obiskal iniciativni odbor v vaseh Boršt, Krška vas, Skopice, Račja vas, Župeča vas, Cerklje ob Krki, Črešnjice, Zasap, Hrastje, in celo ljudje iz drugih krajev s peticijo v borški gramozni jami ne dopušča izgradnje občinskega zbirno sortirnega centra za odpadke. Po večmesečnih aktivnostih proti tovrstnem centru na Borštu in županovem pismu gospodinjstvom na tem območju, v katerem pojasnjuje namen objekta in njegovo upravičenost ter delovanje, so se tudi krajani na župana mag. Andreja Vizjaka obrnili z odprtim pismom, ki ga nameravajo posredovati še svojim sokra-janom. V pismu pojasnjujejo razloge proti zbirno sortimemu centru v svojem okolju, omenjajo nerešena zemljiška lastništva parcel, glede na občinske akte trdijo, da je tudi gradbeno dovoljenje za center pridobljeno nezakonito. Pravijo, da projektna dokumentacija ne vsebuje tehnološkega načrta, ki bi pojasnjeval procese ravnanja z odpadki, vodilnim na KOP-u pa ne verjamejo. Nasprotujejo trditvi, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Nemočni trdijo, da sanacija gramoznic poteka neustrezno in se bojijo, da se bo zgodba ponovila tudi na primem zbirno sortirnega centra. Občina Brežice si po besedah župana Vizjaka še naprej prizadeva doseči dogovor s krajani. Kot pravi, v zbirno sortimem centru ne bodo odpadkov odlagali in sortirali, temveč zgolj stiskali in dnevno odvažali na deponijo v Novo mesto, ločeno zbrane frakcije, kot so steklo, plastika in pa- pir, pa prodajali pooblaščenim od-kupovalcem, saj naj bi tako za nadaljnjo uporabo prodali vsaj tretjino vseh odpadkov. Center je predviden v že obstoječih objektih in nikakor ne v 70 metrov oddaljeni gramoznici. Zanika navedbe v pismu, da v predvideni projektni dokumentaciji ni tehnološkega načrta ravnanja z odpadki in dodaja, da po mnenju stroke in izkušenj iz preostalih tovrstnih centrov v Sloveniji, ti nikakor ne poslabšujejo ne bivalnih in ne delovnih razmer v okolici, izcedne vode pa se zbirajo v zbiralniku in se odvažajo v čistilno napravo. Občina Brežice je pred izjemno težko odločitvijo, saj jo k izgradnji zbirno sortirnega centra kljub nasprotovanju občanov zavezuje okoljska zakonodaja; če investicije ne izpeljejo v letošnjem letu, bodo izgubili 84 milijonov SIT namenskih regijskih sredstev in sredstev takse za obremenjevanje okolja z odpadki. Župan trdi, da je občina prva zainteresirana, daje ravnanje z odpadki na njenem območju v skladu z okoljsko zakonodajo in ne bo dopustil, da bi bila kakršna koli deponija ali ravnanje z odpadki neprijazna do okolja in prebivalcev in tako tudi pozdravlja napoved prizadetih krajanov, da se organizirajo v ekološko društvo. S. V. Sava Glas, 30.9,2601 Kdo jih hoče? Po direktivah Evropske unije moramo najkasneje do leta 2008 določiti lokacijo za trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov. To se zdi sicer še daleč, pa vendar je blizu, glede na to, da interesenta, ki bi želel sprejeti odpadke iz nuklearke, ni. Vsi se jih bolj ali manj otepamo, čeprav je v igri denar v obliki rente. Kje naj bo skladišče radioaktivnih odpadkov, je smiselno, da ga imamo v Posavju, kjer je že nuklearka, katero lokacijo predlagajo, zaupajo, da to ne bi imelo škodljivih vplivov na okolje, smo vprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. Benjamin Bogovič, dijak iz Brestanice: Osebno nimam nič proti, če bi odlagališče odpadkov ostalo v Krškem, torej tam, kjer je sedaj le “začasno”. Vse tri posavske občine bi morale dobiti ustrezno nadomestilo, ki bi bilo odvisno od števila prebivalcev. Seveda bi moralo biti vse opravljeno po predpisih. Pol odpadkov bi morali prevzeti Hrvati, če pa jih ne bodo hoteli, bi jim jih morali postaviti na mejo. Sicer pa ne bilo tudi nič narobe, če bi odpadke, predvsem visokoradioaktivne, poslali na vzhod, v Rusijo, kjer je majhna poselitev in manj potencialno ogroženih. Jagica Gane, projektantka iz Krškega: Menim, da bi bila gradnja trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Posavju smiselna ob dejstvu, da odpadke že imamo. To je edini način, da jih bomo kontrolirali in obvladovali, moramo pa za to dobiti odškodnino. Najvišja politika se premalo zaveda, da mora to vprašanje urediti in lokalna skupnost bi morala pritisniti na vlado, da bodo stekle potrebne aktivnosti. • Erna Rožman iz Arnovih sel: Doslej nas ni nihče vprašal, če želimo imeti odpadke na svojem dvorišču, pa jih vseeno imamo. Glede ustreznega skladiščenja odpadkov bi morala odločiti stroka, polovico pa jih bo morala sprejeti Hrvaška, saj je navsezadnje solastnica. Posavske občine bi morale dobiti nadomestilo, seveda pa denar ni najvažnejši, pač pa prihodnost naših otrok in vnukov. Mislim, da jih ne bo sprejel nihče v Sloveniji, saj se vsakdo boji za svoje zdravje. Glede na to bi jih morali prepeljati na neobljuden kraj, za Ural ali kam drugam, kjer v premeru 1500 km ni žive duše. To bi bila ugodna rešitev vsaj za 100 let. Aleš Moreše, varnostnik s Senovega: Odlagališče že imamo in takrat, ko so se odločali, da bodo odpadki na dvorišču nuklearke, nihče nikogar ni nič vprašal. V zvezi z določanjem trajne lokacije me obdaja dvom o uspešnih, s soglasjem potrjenih rešitvah, saj se še za deponijo navadnih odpadkov ni dalo dogovoriti, da bi skupaj nekaj naredili. Kakorkoli se bo reševalo odlagališče NSRAO, pričakujem, da bodo Hrvati vzeli svoj del odpadkov. Zaključen rok za ponudbe kupcev Stillesa Sevnica - 24. septembra se je iztekel razpisani rok za oddajo ponudb za nakup družbe Stilles. V Družbi za upravljanje in svetovanje v Ljubljani (DSU), ki vodi postopek prodaje, še ne dajejo izjav o izkazanem zanimanju kupcev, obljubljajo pa izjavo za javnost. Za 89 odstotnim deležem Stillesa, ki je naprodaj, stojijo Družba za upravljanje in svetovanje, Zavarovalnica Triglav in investicijska družba Triglav, steber 1. Kot so ob objavi razpisa za prodajo razlagali na Družbi za upravljanje, ki vodi postopek, želijo Stilles prodati ponudniku z razvojnim načrtom, ki bo zagotavljal delovna mesta, torej ohranitev proizvodnje v Sevnici. Ker cena ne bo ključno merilo pri izbiri kupca, ta niti ni bila navedena v razpisu, so povedali na DSU. Na dan izteka roka za oddajo vlog za nakup podjetja so bili v izjavah za javnost zadržani, k čemer jih zavezuje pravilnik. Ne omenjajo niti tega, koliko interesentov je dvignilo razpisno dokumentacijo. Po Sevnici krožijo govorice, da je interes izkazala samo ena pravna oseba. Stilles zadnjih sedem let vodi Aleksander Hatlak. V prvih petih letih njegovega direktorovanja je bilo ustvaijenih skupaj dva milijona tedanjih nemških mark izgube, pred njegovim nastopom pa je letna izguba znašala milijon mark, je takrat povedal Hatlak. Po dvakratni neuspeli dokapitalizaciji se je družba zaradi likvidnostnih težav leta 2002 znašla v postopku druge prisilne poravnave, ki je s programom finančne reorganizacije in s programom prestrukturiranja pozitivno vplivala na izid poslovnega leta 2003 z 88 milijoni SIT dobička. B.D. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO PosIP na Podjetniški avtocesti Brežice - Regionalna razvojna agencija Posavje je skupaj z Mladinskim centrom Brežice in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo predstavila celodnevno dogajanje pod imenom “Podjetniška avtocesta”. Svečano odprtje avtoceste so izvedli slovenski minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl ter brežiški župan Andrej Vizjak in sevniški podžupan Stefan Teraž. Celodnevno dogajanje na “Podjetniški avtocesti” je bilo namenjeno spodbujanju podjetniškega razmišljanja med mladimi ter predstavitvi podpornega okolja podjetništvu v regiji Posavje. Minister Cvikl je dejal, da je danes potrebno investirati v znanje, s tem se bodo namreč oblikovali pogoji za miselni preskok in prevzemaje poslovne logike. Državljan danes ne sme biti več pasiven, temveč mora sam iskati poti boljšega življenja. Tudi EU v prvi vrsti konkurira sama sebi, šele tako postane močna tudi v svetovnem merilu. Priložnost je danes in je tukaj, je še dejal Cvikl, potrebno pa bo iskati sinergijo znanj in izkušenj starejših z energijo mlajših, s čimer se bodo ust-vaijali nacionalni šampioni. Na “avtocesti” oziroma na sejemskem prostoru se je predstavilo 50 razstavljalcev kot podporne organizacije podjetništvu, uspešna podjetja v regiji, Društvo za delo na domu Škrija. Vzporedno so potekale tudi delavnice kreativnega ustvarjanje “Moj talent”, v katerih so udeleženci lahko združili koristno s prijetnim ter si omislili svojo frizuro, namočili roke v glino, izdelali cvetlični lonček ali potegnili s čopičem po platnu. Aktivno so bili v dogajanju udeleženi tudi dijaki Gimnazije Brežice, Ekonomske in trgovske šole in Srednje šole Krško, ki so si dogajanje ogledali organizirano s podjetniškimi vodiči. Ti so jim na začetku ogleda predstavili podjetniško nalogo, ki so jo rešili skozi predstavitve različnih programov razstavljalcev. Svojo pot do uspeha oz. razvoj podjetniške ideje in zasledovanje cilja pa sta mladim osvetlila še Rebeka Dremelj in motivacijski trener Smiljan Mori. Navdušeni nad Škodo Krško - Avtoline Krško, ki zaposluje 28 delavcev in je v lanskem letu ustvaril skoraj 400 milijonov SIT prihodkov od prodaje storitev in blaga, je odprl nov salon za vozila škoda. Odprtje salona so združili s predstavitvijo nove Škode Octavia, ki predstavlja še en pomemben korak pri uveljavitvi te blagovne znamke na slovenskem trgu. Pred približno štiridesetimi leti je začela v Krškem z delom pravna predhodnica sedanje družbe Avtoline Krško. Do leta 1992 je bila poslovna enota Zastava avta, nato pa poslovna enota družbe Avtoline Ljubljana. V letu 1996 se je družba osamosvojila. Ob izločitvi iz Avtolina je bila v stoodstotni Slovenijo, je Avtolinu zaupala prodajo in servisiranje vozil znamke Škoda za področje Posavja. Zaradi prilagajanja aktualni, tudi evropski zakonodaji, so morali v Avtolinu posodobiti opremo, v katero so vložili 8 milijonov SIT. Najbolj zahtevna pa je bila ureditev avtosalona za ivozila i šel tja. Čeravno je po svetu veliko različnih krajev, je# Pomembno predvsem to, kakšni so ljudje, s katerimi si. Velijo lepih trenutkov je tudi na ladji, kjer spečemo odojka, jagnje in si kar tam naredimo veselico. Vse je v človeku in ljudeh in med pomorščaki je večinoma velika solidarnost. Se- veda so bili tudi slabši trenutki, vendar jih pozabiš. Eno takih je bilo, ko smo iz Jugoslavije vozili orožje v Angolo, nekaj je bilo tudi neurij. Predvsem pa je slabo to, da je po svetu velika revščina. 90 odstotkov ljudi živi slabo, v Sloveniji se niti ne zavedamo, kako dobro je pri nas. Revščina ljudi te prizadene, ko to vidiš, vidiš kakovost življenja, v Ameriki je 80 odstotkov revežev. Smo bili po svetu prepoznavni kot Jugoslovani ali ljudje danes vedo, kje je Slovenija? Niti eno niti drugo. Svet je poznal Tita. Sam naredim več propagande za Slovenijo s propagandnim materialom, ki ga odnesem s seboj. Enkrat samkrat sem doživel, da je taksist vedel veliko o Sloveniji, bil je izjemno razgledan. Kako ste ob vračanjih v teh 30 letih videli domači kraj? Se je spreminjalo, gradilo, kakšnih temeljitih razlik pa ni bilo videti. Brežice so mi všeč, lahko bi šel kamorkoli, ampak ko vidim vodovodno stolp... Razbesnelo morje? V 30 letih je tudi neurij bilo kar nekaj, tudi takšnih, ki so ladje poškodovala. Dalmatinci pravijo “po bonaci bi i popovi plovili”. Ljudje ne vedo, kakšno moč ima morje. Voda potrga 12 mm debelo železo ali kamnite pomole. Temu se skušamo izogniti z manjšo hitrostjo ali da obrnemo ladjo. Pravila o vremenu sicer še obstajajo, vendar niso več tako zanesljiva kot pred 15 leti. Ce bi se morali, bi se še enkrat odločili za ta poklic? Se enkrat bi se. V vsakem poklicu so lepi in slabi trenutki. Veliko sem videl in veliko doživel. Trpi pa družina. Ko sem doma, poskušam nadoknadit tiste mesece, ko me ni in če kam gremo, gremo skupaj. Sta pa tudi žena Mija in hčerka Petra videli nekaj sveta z mano. Ti meseci doma hitro minejo, vedno je treba kaj postoriti okoli hiše ali vikenda in v vinogradu na Volčjem. Če me vprašate, kam gremo na počitnice? Ponavadi hodimo na morje, sploh zadnje čase. In v hribe. Kaj ste ugotovili po tolikem času svojega pomorstva? Da so Štajerci najboljši pomorščaki, veliko Štajercev je pomorščakov, ki so pogumni in dobri ljudje. Potem so Kitajci, ki so poceni, Filipinci in Hrvati. To so večnacionalne posadke in nekateri niso dobri delavci. Videl sem 70 do 80 držav; ker po svetu nisem hodil slep, imam tudi veliko prijateljev. Seveda elan in žar sčasoma ugasneta, sedaj pa je tudi veliko novosti in poostrene mednarodne zahteve, zlasti za varnost. Pregledi so zelo strogi in natančni, vzamejo po dan ali dva in nisem imel nobene večje kalvarije, kjer mi je poleg izkušenj in znanj nekoliko botrovala tudi sreča. Naše ladje plujejo pod sedmimi zastavami, samo pod slovensko ne, ker je to za firmo ceneje. Pomorščakov primanjkuje, tudi slovenskih fantov je vse manj, težko jih dobijo za en razred srednje šole. Da postaneš pomorščak, je treba v Portorož, kjer si prva znanja nabiraš v jadra v srednji in visoki šoli za pomorski promet. Šoli se delita na navtični, strojni in transportni oddelek. In morja in tuje dežele ohranjajo svojo mikavnost. Natja Jenko Sunčič PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO PC MG POmŠtVAlNI CINTIR ZA MALO GOSPODARSTVO Informacijska točka za strukturne sklade y Podjetniškem centru, CKŽ 46, 8270 Krško, lahko dobite podrobnejše ^formacije o strukturnih skladih EU in kohezijskem skladu, objavljenih izpisih, razpisnih pogojih in drugem. Na voljo je tudi promocijski material brezplačno svetovanje. ^formacije so na voljo tudi na telefonski številki 07/49-02-220 ali po etektronski pošti: info@pckrsko.si. Projekt delno financira Evropska unija V Zorica Škoberne "Delam in rišem s čopičem ter ustvaijam vezi z ljudmi!” Dinamična, zavzeta in natančna Zorica je ljubiteljska umetnica, dar ustvarjanja preliva od poslikave svile, stekla, kovine, porcelana, keramike do slikanja motivov v akvarelu, pastelu in akrilu, pa tja do izdelave mičnih voščilnic za raznotere praznike, izdelovanja ur in različnih dodatkov. ”Vse kar delam, delam zelo rada in iz srca. Vedno iščem nekaj novega, nove izzive in če bi imela več časa, bi še več preizkušala. Sem realist in to mi vzame veliko časa.” Je junijska dvojčica letnika 1973, ko se ji je življenje začelo v Zemunu: "Deset let sem odraščala v Lazarevcu v Srbiji s teto Ano in stricem Mihajlom Kneževičem. Stric je bil odvetnik ter aktiven in priznan pesnik. Vesela sem in ponosna, da sem lahko odraščala v tej družini, boljšega ne bi mogla dobiti. Imeti toliko let nekoga na skrbi, ni majhna stvar, za nekaj takega moraš imeti veliko srce. S sestrično Nado in bratrancem Mikom smo si bratsko blizu, vsi so me imeli za svojo in še vedno sem njihova.” Tega, kar imam v sebi, mi ne more nihče vzeti, jaz sama pa lahko dam svojo notranjost drugim. Mama Kristina, ki je bila zaposlena v Beogradu, je kasneje zgradila hišo v Lazarevcu in je po desetem letu starosti živela z njo: “Slikarstvo me spremlja vse življenje, šolo in razred sem predstavljala s svojimi deli, zanje sem dobivala pohvale in nagrade in mi je žal, da teh slik ne morem pokazati svojima Nini (10 let), ki me zna pohvaliti in je tudi dober kritik, ter Martinu (7 let, dober športnik). Povem naj, da sem si sama plačala profesorico likovnega pouka, saj sem se želela vpisati na Likovno akademijo v Beo- gradu, vendar je stroga mama samohranilka vedno poudarjala disciplino in red. Tako sem v šoli blizu doma končala Srednjo poklicno kovino-strugar-sko šolo. Oblikovala sem kovino in les in sem imela ta poklic zelo rada.” V razredu je spoznala moža Robija, Slovenca iz Posavja, skupaj sta maturirala, se zaljubila, poročila in leta 1994 prišla v Krško, on je medtem končal še policijsko akademijo. ”Tako sem poročena prišla v nov svet, kjer sva začela od žlice, mož ima razumevanje in me podpira, sicer pa je treba imeti zaupanje. Dobro nam je, samo da bi bili zdravi, ko zdravja ni, spoznaš njegovo vrednost. Vsak preživi svojo zgodbo, zato je težko vedeti, kako je z zgodbami posameznika”, je v lepi, tekoči slovenščini modra in prijetna sogovornica. Zaposlena je v kostanjeviš-kem Resistecu kot izdelovalka uporov in pravi: ”To je moja prva zaposlitev v Sloveniji. Svoje delo pa bi utemeljila s tremi stvarmi: delam s čopičem, rišem s čopičem in ustvarjam kontakt z ljudmi, ko se promoviram. Treba seje znati predstaviti. Treba je biti prijazen z ljudmi in sem vesela, ko me najdejo.” Je članica Likovnega društva Oko Krško in Društva Škri-ja, sodeluje na skupinskih razstavah, kolonijah in na de- lavnicah z mentorji^ Jožico Medle, Rajkom Čubrom, Vladom Cedilnikom, Cvetko Miloš in Vladimiro Štoviček. RECEPT ZA VSAK DAM Omaka iz jurčkov in lisičk Sestavine: 200 g jurčkov in 200 g lisičk 11 goveje juhe (lahko uporabite tudi jušno kocko) 1 jogurtov lonček kisle smetane česen čebula olivno olje peteršilj poper Priprava: Čebulo in česen prepražimo na olivnem olju, dodamo jurčke in lisičke. Posolimo in popopramo ter potresemo s peteršiljem. Pustimo 10 minut, da se pražijo, nato zalijemo z juho in pustimo, da se gobe napojijo. Po potrebi dodajamo juho in na koncu še kislo smet- ano. Ajdova kaša z gobami Sestavine: 20 dag ajdove kaše, voda, sol, 10 dag korenja, 5 dag čebule, 5 dag olja, 15 dag gob 3 dag moke poper smetana peteršilj Priprava: Na maščobi prepražimo čebulo, ko oveni, dodamo narezano korenje, nekoliko popražimo in dodamo ajdovo kašo, zalijemo z eno in polkratno količino vode. Po zavretju dušimo na štedilnikovi plošči, nato postavimo v pečico in dušimo. Dušeni kaši dodamo gobe, ki jih pripravimo tako, da na maščobi prepražimo čebulo, dodamo peteršilj, nekoliko popražimo, dodamo gobe, nekoliko podušimo, nato dodamo škrob, zalijemo z vodo, na koncu dodamo še kislo smetano. Kostanjev pire Sestavine: 1,5 kg kuhanega, olupljenega kostanja 10 dkg sladkorja 4 dl mleka 3 žlice sladke smetane 10 dkg masla nekaj kapljic ruma Va 1 sladke smetane Priprava: Kostanj zmečkamo (prepasiramo), dodamo sladkor in vroče mleko, ki smo mu dodali maslo in rum in vse skupaj premešamo, da dobimo kostanjev pire. Kostanjev pire damo v kozarce za sadno kupo in okrasimo s stepeno'sladko smetano. Ima skrito željo, biti kriminalistka, ker jo je vedno privlačevala psihologija in sociologija, tudi zato, ker jo je stric odvetnik učil poštenega življenja in na to naveže: ”Tega, kar imam v sebi, mi ne more nihče vzeti, jaz sama pa lahko dam svojo notranjost drugim. Življenje sem si sama vedno predstavljala kot konjske dirke s premagovanjem ovir; ko jih preskočiš, si močnejši. In ni važno, kje je človek, temveč, med kakšnimi ljudmi je... Ime Zorica pa mi je dal moj očka”, je toplo povedala, ko sem ji omenila, da je lepo. Natja Jenko Sunčič KULTURA Jubilej Pleteršnikove domačije Pišece - V Pišecah so obeležili 10- letnico delovanja Pleteršnikov spominskih prostorov. Ob tem jubileju so predstavili tretjo knjigo zbirke “Slovenska zemljepisna imena”, ki jo je uredil dr. Marko Jesenšek, predsednik Slavističnega društva Slovenije in strokovnega odbora Maksa Pleteršnika. Prvi dve knjigi je uredil Jože Toporišič, sicer slavnostni govornik na tokratni prireditvi, ki pa je delo predal mlajšemu kolegu. Sicer pa je tudi ta knjiga posvečena Pleteršnikovemu znanstvenemu delu in je rezultat lanskega simpozija v Pišecah, ko se je 19 slavistov zbralo na dvodnevnem plodnem srečanju. Svoje prispevke je kasneje vreden čas, torej neskončno, kmalu dokončana. Ravnatelj oddalo še pet strokovnjakov, ki Tudi brežiški župan Andrej pišečke osnovna šole Martin so se v svojih esejih posvečali Vizjak je poudaril splošno Dušic je potožil, da ima država predvsem besedoslovni ravni vrednost knjig z zemljepisni- prav malo razumevanja za nji-jezika, saj so bili na slavistični mi imeni, saj ni vseeno, pose- hove potrebe, k sreči pa obsta-katedri mariborske univerza bej še domačinom, če rečemo jajo pridne roke domačinov in “odprte denarnice” - predvsem občinskih mož. Vsi doslej izvoljeni so jim namreč vedno prisluhnili, pomagali pa so tudi sponzorji. Ob tej priložnosti je župan Vizjak podelil priznanja za trud posameznikov in institucij; posebej velja omeniti Marjanco Ogorevc, sicer predsednico Društva Pleteršnikova domačija Pišece, brez katere bi najbrž vse želje glede obnove domačije ostale neuresničene. Marjanca vodi tudi zbor ljudskih pevk, ki so ob vrsti drugih nastopajočih polepšale omenjeni jubilej. Mojca Kosem napovedi 30. september Krško - koncert dueta Platin z veliko zasedbo, ob 20. uri, Kulturni dom 7. oktober Sevnica - lutkovna predstava miniteatra iz Ljubljane “Trije prašički”, ob 17. uri, kulturna dvorana 15. oktober Krško - koncert moškega pevskega zbora DSM iz Ljubljane in pihalnega orkestra VIDEM Krško, ob 19.30, Kulturni dom Zinka Zorko (tretja z desne) z darilom - porisanim pišečkim stolom takrat ravno sredi takšnega projekta. Izhodišče jim je bil Pleteršnikov slovar iz leta 1893/ 94, ki je danes že prava redkost, celo dr. Toporišič ga je menda nekoč kupil na veliko presenečenje lastnika antikvariata, saj se Slovenci takrat še niso zanimali za uporabnost tega priročnika. Kot so povedali nastopajoči pišečki otroci, bi besede obležale pozabljene in umazane, saj jih ni nihče uporabljal, zapisoval ali iskal, nato pa se je našel knjižni molj, kar je bil tudi njihov rojak, ki je besede oživel, sonce pa jih je ogrelo in veter pobožal. Podaril jih je otrokom, ki pravijo, da je na svetu toliko besed, kolikor je Pišece ali Pišece, Kapele ali Kapele. Jože Toporišič je izpostavil, da mu je Pleteršnikov slovar pri njegovem delu velikokrat pomagal pri ugotavljanju in raziskovanju “kranjskega” jezika. Govorica ljudi, ki živijo med Savo, Sotlo in Orlico, namreč vsebuje 100 tisoč in več podatkov o jeziku, ki jih je zapisal prav pogumni Pleteršnik, sicer učenec še bolj znanega Franca Miklošiča. Beseda je stekla tudi o stanju Pleteršnikove domačije, ki so jo obnovili pred desetimi leti. Spomnili so na vse obnove, od hiše, dvorišča, kleti, ograje na terasi, nagrobnika, do trenutnih del na zidanici, ki bodo slovenski dom - naš drugi dom Vsak narod ima pravico, da se brani za svoj obstoj “Društvo izgnancev Slovenije (DIS) o uničeni mladosti, izgubljenem zdravju, domu, družinah, ne govori iz sovraštva do tistih, ki so naše gorje povzročili, pač pa zato, da bi vsaj nekoliko preboleli, pozabili in odpustili in da bo naša tragedija v zgodovinskem spominu dobila primerno težo tako doma kot v tujini, zlasti pa v državah naslednicah okupatorskih držav in da se nam krivice v celoti popravijo. Smo narod, ki gre lahko s pokončno glavo v Evropo, nikogar nismo napadali, nikogar okupirali, pravico, da se brani za svoj obstoj, pa ima vsak narod”, pravi predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič. Odprta Arspekta Sevnica - Sredi poletja je pod umetniškim vodstvom akademskega slikarja Alojza Konca v Sevnici potekala peta likovna kolonija, imenovana Arspekta. Osem sodelujočih ustvarjalcev je svoja dela postavilo na ogled v grajski galeriji, razstava pa bo odprta do 8. oktobra. V abonmaju premiera Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice še vedno vpisuje v gledališki abonma 2004/2005. Vpisi abonmajev bodo potekali do 29. oktobra in sicer na sedežu območne izpostave v Brežicah vsak delavnik od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 17. ure. Dijaki in študenti imajo pri nakupu abonmaja 40-odstotni popust, upokojenci pa 20. Pet predstav, ki jih bodo obarvali odtenki komedije, se bo od novembra do aprila zvrstilo na odru Prosvetnega doma predvidoma ob torkih ob 19.30. Prva predstava, ki bo hkrati tudi premiera in svetovna praizvedba, “Grenlandska noč” v izvedbi Satiričnega gledališča Cerjak, bo na sporedu 16. novembra, govori pa o pogajanjih glede meja med Slovenijo, Hrvaško in državami nekdanjega bratstva in enotnosti. Gostovali pa bodo še Špas teater s situacijsko komedijo “Funny money”, KD španski borci - Moje gledališče s komedijo “Državni lopov”, Gledališče satirikon z romantično komedijo “Poljub za lahko noč” in SNG Drama Ljubljana z intelektualno komedijo “Art”. M.K. Avtorji Nena Bedek, Janja Flisek Balog, Alojz Konec, Peter Vene, Marija Starič Jenko, Damjana Stopar, Jerca Šantej in Rudi Stopar pravijo, da je delo v koloniji nabito s posebno energijo in motivacijo. Letos so ustvarjali na poanti rešitve v odnosih teorije in prakse do videza in načina. Po oceni Alojza Konca so osmislili zastavljeni cilj, kar je med drugim opisal z besedami: “Peta Arspekta, obarvana z odliko petice, tudi tematsko obravnava odličnost v umetnosti.” Reševanje likovne problematike skozi raznovrstno tematiko je sedaj z razstavo prepuščeno užitkom in presoji obiskovalcem. Zveza kulturnih društev Sevnica, ki z Javnim skladom za kulturne dejavnosti skrbi, da Arspekta kot ideja ne bo ugasnila, ima prireditev v okviru grajskega poletja načrtovano, dokler bodo domači umetniki gojili motivacijo zanjo. Odličnost petice skozi realizacijo pete Arspekte je želel označiti tudi predsednik Zveze kulturnih društev Jože Novak, ki je na odprtje razstave povabil dve nadarjeni mladi glasbenici - Katjo Krnc za klavirjem in flavtistko Vanjo Ivankovič. Čeprav sta sestrični, ju doslej sevniška javnost skorajda ni imela možnosti poslušati v due- Barvitost razstave darilo za praznik Artiče - Artičani so svoj krajevni praznik počastili še z odprtjem razstave del z likovne kolonije “Artiče 2004”. Številne prisotne je pozdravila predsednica KS Marija Kukoviča, ki je spomnila, da je praznik namenjen spominu na krajane, ki so bili med drugo svetovno vojno izgnani, dala poudarek na korakih napredka ter na številne želje, ki jih imajo za lepšo podobo kraja še imajo. ženci kolonije junija svoje poglede usmerili v Artiče - kraj, ki je zaradi ustvaijalnosti in živahnosti Artičanov na različnih področjih zagotovo pomemben del ljubiteljske kulture v občini Brežice in širše, ter zaključila: ”Na razstavi je delo vsakega sodelujočega likovnika dobilo svoj prostor. Naši pogledi in dobronamerni pogovori ustvarjalcev z mentorji ter nasveti poznavalcev pa naj bodo pomembna misel za prihodnost.” Ob tem gre posebna zahvala neutrudnima strokovnima vodjema kolonije Cvetki Miloš in Vladu Cedilniku, ki je tudi postavil razstavo, na ogled bo do 17. oktobra.N.J.S- Le to me veseli Razstavo v artiškem Prosvetnem domu 32 udeležencev kolonije sta poleg KS omogočila še Občina Brežice in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Ob tem je vodja območne Najmlajša udeleženca likovne kolonije 9-letna Iva Davidovič in 10-let-ni Viktor Kopine izpostave Brežice Simona Rožman Strnad izpostavila problem razstavnega prostora v občini Brežice in se KS Artiče zahvalila, da je razstavo omogočila, krajanom je čestitala za praznik, udeležencem kolonije pa izrazila priznanje za slikovit barvni prispevek. Razkošen barvni mozaik so tenkočutno dopolnili tudi Ljudski pevci Fantje Ar-tiški, citrarka Alenka Iljaž, recitator in povezovalec programa Drago Pirman ter prof. umet. zg. Alenka Černelič Krošelj, ki je med ostalim dejala, da so udele- Preska - Vsaj 800 ljudi (od tega 100 nastopajočih) se je zgrnilo na tradicionalno srečanje ljudskih pevcev, ki so ga pripravili fantje s Preske v sodelovanju s tamkajšnjim društvom. Ob tem je družina Hrovat na ogled postavila še fotografsko razstavo o arhitekturni dediščini Preske- Prav tako imajo pravico tajati vojno odškodnino tudi za odvzeto in uničeno premično in nepremično premoženje. Ta škoda na zasebni imovini fizičnih oseb je po doslej zbranih podatkih leta 1945 znašala več kot 20 milijard takratnih dinarjev. Tako DIS želi bolj intenzivno pomagati tudi Slovencem na Hrvaškem, zato so se odločili, da ustanovijo 86. krajevno organizacijo (KO) DIS Slovenski dom Zagreb, ki ima sedež na Masajko vi 13. Ustanovni sestanek je bil 27. februarja letos in je bil zelo dobro obiskan, Slovenski dom v Zagrebu pa je tudi zelo veliko pomagal Slovencem, ki so bili leta 1941 izgnani na Hrvaško. O ustanovitvi so obvestili tudi vladni Urad'za Slovence v zamejstvu in po svetu pri zunanjem ministrstvu, zato se je ustanovitve organizacije udeležil slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Peter Bekeš ter predstavnik Ministrstva za delo, družino^ in socialne zadeve mag. Franc Žnidaršič, ki pokriva resor za žrtve vojnega nasilja. Ivica Žnidaršič Tako je sedaj v KO DIS Slovenski dom Zagreb že zelo dobro organiziranih okoli 40 Slovencev, od teh je svoje pravice že uveljavilo 27 oseb, letos pa še 12 od tistih, ki so se vključili v to organizacijo. Težava je v tem, da te pravice po slovenskem zakonu lahko uveljavljajo samo Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo, česar pa vsi Slovenci na Hr- vaškem nimajo. Pot do državljanstva je precej dolga, okoli leto dni, ob tem je potrebnih okrog devet dokumentov, plačati je potrebno ustrezne takse v vrednosti 420 evrov, kar novi člani organizacije izpostavljajo kot problem, kajti nekateri tega plačila ne zmorejo. Prof. Žnidaršičeva pojasnjuje še, da po slovenskem zakonu slovenski državljani svoje pravice še lahko uveljavljajo, ne morejo pa jih več uveljavljati po nemškem zakonu, ki je prenehal veljati 31. decembra 2001, in ne po avstrijskem zakonu, ki je prenehal veljati decembra 2003. Dokumente lahko dobijo na upravni enoti, od koder so se leta 1945 preselili, na Upravbni enoti Ljubljana Center, na bližnji KO DIS ali na Hrvaškem v svoji KO DIS Slovenski dom, lahko pa se pisno obrnejo tudi na DIS Ljubljana, kjer jim bodo poslali obliko formulaija, ki ga morajo predložiti upravni enoti za urejanje statusa. Natja Jenko Sunčič “Le to me veseli” se je imenovala prireditev, ki je na Presko zvabila veliko ljubiteljev ljudske pesmi. Naslov prireditve je bil povzet po naslovu zgoščenke in kasete Fantov s Preske, ki je izšla pri založbi Zlati zvoki. Fantje s Preske so namreč pravi ambasadoiji te dolenjske vasice, ki jo je iz anonimnosti povlekel Tone Hrovat, ravnatelj kmetijske šole na Grmu in nekdanji predsednik državnega sveta. V njihovi večnamenski dvorani potekajo različna srečanja, delavnice, seminaiji in razstave. Domačim fantom s Preske seje pod vedrim nebom pridružita še osem skupin ljudskihjDevcev - Ste-fanjski fantje iz Sv. Stefana, ljudske pevke iz Pristave pri Podčetrtku, Koledniki iz Bušeče vasi, ljudska skupina Pušeljc iz Ljubnega, ljudske pevke iz Ribnice, pevke s Telč, ljudski godci iz Ormoža in Rožmarin iz Dolena pri Ptuju, kot poseben gost pa je nastopil Rafko Irgolič. Ob tej priložnosti so na Hrovatovi domačiji odprli fotograf- sko razstavo o arhitekturni dediš' čini Preske, obiskovalci pa so lahko na stojnicah kupovali domače dobrote, ki jih pridelujejo in predelujejo pri Hrovatovih. N.C.C- Fantje s Preske REPORTAŽE, NASVETI A avtomobilizem Citroen C3 XTR Citroenov C3 ni ravno zadnji med prispelimi Citroeni, čeprav je še popolnoma svež, aktualen in nenazadnje, kot kažejo prodajni rezultati, tudi delano različico, ki spominja na terenska vozila. XTR tako omogoča tudi uporabo v bolj zahtevnih pogojih, predvsem kar zadeva karoserijo. oprijem. Žal je stikalo troblje pretrdo, da bi lahko kratko hupali, a se nam to vedno pogosteje dogaja tudi na ostalih avtomobilih. Prostornost je primerljiva z ostalimi modeli C3, medtem ko so prednji sedeži prijetnejši, obloženi s kakovostno in prijetno oblogo. V notranjosti žal ni bralnih lučk, pač pa je samo ena na stropu, ki je med vožnjo, če je vklop- petstopenjskim menjalnikom avto spremeni v poskočno in hitro vozilo, pri čemer tudi poraba ostaja na pričakovani ravni malega mestnega prijatelja. Povprečje našega testa je bilo namreč kljub iskrivi vožnji zgolj 6,4 litra na 100 prevoženih km. Primerjava C3 XTR z običajnimi konkurenti primerljive velikosti sicer na prvi pogled pra- zelo prilubljen. Seveda to ni dovolj in ne zagotavlja dolgega preživetja, pač pa mora model s časom ponujati vedno več, da bi se ohranil. Malemu C3-ju to dobro uspeva in prav pred poletjem je svojo paleto dopolnil z zanimivim, čeprav cenovno ne ravno dostopnim modelom C3 XTR. Gre za nekoliko pre- Motor: - 4-valjni vrstni turbo-diesel, skupni vod - prostornina: 1398 cm3 - največja moč: 66 kW (92 KM) - navor: 147 Nm pri 4000/min. Največ razlik z ostalimi modeli pokaže njegova zunanjost, ki je drugačna. Prirejena je za nekoliko zahtevnejšo rabo, saj so odbijači, maska in pragovi pod vrati narejeni iz črne in trpežne plastike, ki naj bi kljubovala tudi manjšim praskam. Podvozje je nekoliko dvignjeno in ojačano, medtem ko je na nekaterih tržiščih, med katerimi ni slovenskega, na voljo tudi zapora diferenciala, ki omogoča boljši oprijem na spolzkem. V notranjosti ni velikih sprememb. Volanski obroč je pri-jetneši, saj je nekoliko bolj debel, kot smo vajeni v ostalih C3, zaradi česar nudi dober ljena, dokaj moteča za voznika. Motor, ki so ga v C3 XTR ponudili pri Citroenu, je zmogljiv 1,4-litrski Hdi, ki ponuja kar 92 KM. Ta v kombinaciji s Zmogljivosti: - naj višja hitrost 180 km/h - pospešek 0-100 km/h: 11,7 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5,3/3,7/4,3 l/100km - testno povprečje: 6,41/100 km vi, da je nekoliko drag, a se cena zdi sprejemljivejša ob upoštevanju bogate opreme in zmogljivega motorja. S serijsko klimo in drugimi dodatki je 92 turbodieselskih konjev na voljo za dobre 3 milijone in pol, ob akcijah pa še ugodneje, zaradi česar je o njem vredno razmisliti, pa čeprav zgolj za vožnjo po mestu in čez kak robnik. Aleksander Krebelj Derma Art D.O.O. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) lontoforeza Z uporabo iontoforeze lahko preko kožnih por apliciramo vse vodotopne aktivne substance. Glede na medicinsko oceno stanja kože se izberejo ustrezne ionto ampule, ki vsebujejo bioaktivne ali zdravilne substance. Odvisno od sestavine je namen globinskega vnašanja aktivnih substanc s pomočjo iontoforeze hranjenje in obnavljanje kožfe. Strokovno medicinsko osebje pa lahko aplicira zdravilne sestavine, ki imajo sposobnost zdravljenja kože. Placenta-ionto ampule: stimulirajo kožo v procesu staranja. Vitaminske-ionto ampule: vsebujejo vitaminske komplekse ustrezne‘polarnosti za izboljšanje celične aktivnosti. Lipo-ionto ampule: vračajo koži sposobnost zadrževanja vlage. Herbalne-ionto ampule: adstringentno delujejo na razšiijene Pore. Kolagen-ionto ampule: stimulirajo sintezo elastičnih vlaken 'n intenzivnost produkcije vezivnega tkiva. Hormonske-ionto ampule: vsebujejo fitohormone, ki imajo 2dravilne učinke in zavirajo proces staranja kože. lontoforeza je postopek, ki z uporabo ustrezne aparature °niogoča, da aktivne substance glede na ustrezno ionsko polarnost ali nepolamost dobijo možnost globokega prodiranja v kožo 111 se resnično vežejo v procese celične presnove. Daniela Truden, www.denmiart.si V TSMEK <0>B UJo4® NA RAblU tolŽICE ON HA®0U) SS¥N0CA Hladni vrh / Cold Mountain ADN1 V Oskarjevki Nicole Kidman in Renee Zellvveger ter Oskarjev nominiranec Jude Law (Hladni vrh, glavna moška vloga) blestijo v glavnih vlogah tega epskega spektakla, ki je eden najboljših filmov zadnjih nekaj let! Na začetku državljanske vojne možje iz Hladnega vrha odidejo v vojsko. Ada (Kidman) sama sebi obljubi, da bo čakala Inmana (Law), vendar vojne ni in ni konec, odgovora na pisma pa od nikoder, zato mora najti voljo do življenja. Ob koncu vojne se sanje znova prebudijo, človekov pozitivni duh in moč se vrneta tistim, ki so ju ves čas ohranjali. Medvedja brata Disney ponosno predstavlja Medvedja brata, epsko risano avanturo, polno smeha in ljubezni. S petimi pesmimi dobitnika Oskarja Phila Collinsa je ta risani film izkušnja, v kateri bo uživala cela družina! V tej odlični zgodbi, ki temelji na starih mitih, se impulzivni mladenič Kenai spremeni v medveda. Deček je prisiljen gledati skozi oči nekoga drugega, ves čas se poskuša vrniti svojo človeško obliko, istočasno pa začne razumeti resnico o življenju. Ker ne more komunicirati s svojim človeškim bratom, se Kenai spoprijatelji s Kodo, malim zgovornim medvedjim mladičem in se poda na potovanje, polno odkritij. Divji v sedlu/ Torgue Motorist Cary Ford ljubi vožnjo z motorjem. Vendar zdaj vozi za preživetje. The Reapers motoristična banda ga lovi zaradi umora, ki ga ni zakrivil. Vodja bande The Hellions pa želi njega in robo, za katero misli, da mu jo je Ford ukradel. Tudi FBI se želi malo pogovoriti s Fordom. Mar ni lepo biti v središču pozornosti? Pravil ni. Meje ne obstajajo. Mladi igralci so nevarni in “cool” v tem uličnem festivalu producenta filmov Hitri in Drzni, SAV.A.T. in XXX! Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah feng shui Značilnosti dobre lokacije Lokacije, ki imajo pozitiven feng shui, prinašajo zdravje, razvoj, harmonijo in uspeh. To so nedvomno zadostni razlogi, da izbiri lokacije posvetimo ustrezno pozornost. Okoliške stavbe, hiše, visoka gora, ki je za hrbtom, religijski objekti, pokopališča so nosilci yin energije. Nasprotno so ceste ali reke nosilci yang energije, ker kažejo gibanje. Če transponiramo enega izmed temeljnih pravil feng shuija - “Chi potuje z vetrom in se zbira v vodi” v naš vsakdan pri izbiri lokacije težimo k temu, da je izbrana pozicija v objemu okoliških stavb (objem zmaja) in s sprednje strani odprta proti dnevnemu dogajanju. S takšno pozicijo dosegamo, da okoliške stavbe ali hribi v svoj objem zajamejo nenehno se gibajoči chi, ki se potem s pomočjo reke, jezera ali ceste od spredaj zbira in hrani' za naše potrebe. Nosilci dobrega feng shuija so: - blagi, ponavljajoči se griči - živeti v takšnem okolju je velika prednost, vendar moramo biti previdni, da objekta ne postavljamo na vrh hriba, ker bomo potem izpostavljeni negativnemu feng shuiju; - planjave in gozdovi - vegetacija je nosilec pozitivne energije; hša, ki je ob robu gozda, bo od rastlinskega sveta sprejemala pozitivno energijo; - parki in vrtovi - v urbanih okoljih imajo parki in vrtovi enako funkcijo kot'gozdovi in planjave v naravi, seveda je učinek neprimerno slabši; - stavbe okroglih oblik; - okolja in stavbe, ki so nosilci življenjske energije - šole, vrtci, otroška igrišča ter na splošno okolja, kjer se zadržujejo otroci; pri tem je potrebno biti previden is sicer starejše ljudi prisotnost prevelikega števila otrok lahko iritira zaradi premočne yang energije; nedaven spor glede lokacije materinskega doma je s tega vidika videti mogoče malo drugače; - prijazni nakupovalni centri, mestni trgi, ali v ruralnih sredinah kmetije, kjer ne redijo živali za zakol. Nadaljevanje sledi v 118. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091. Goran Ledič moda Preden se posvetimo novim kolekcijam in si izberemo svoj slog ter popolna oblačila zase, je pomembno nekaj vedeti: NI SAMO DOVOLJ KUPITI OBLAČILO, MORATE GA ZNATI TUDI NOSITI IN MORA VAM PRISTAJATI BREZ PRIPOMB. Verjemite, da to ni vedno tako enostavno. Katera je skoraj da najbolj problematična ženska cona? Zadnjica seveda, ki pa je ta trenutek tudi največji seks-simbol. Torej morate pri oblačenju poznati nekaj pravil glede zadnjice, saj se vsaka vrsta zadnjice da s pomočjo oblačila oblikovati, da izgleda bolj zapeljivo. Obstajajo tri vrste zadnjice - v obliki jabolka, hruške in “ravna”. Če začnemo s prvo, v obliki jabolka, moramo takoj povedati, da je to najbolj “gledana in iskana” zadnjica, predvsem če je lepo oblikovana s pomočjo vsakodnevnih vaj. S to zadnjico si lahko privoščite skoraj vsa oblačila. Predvsem ozka ali pa kratke hlačke. Nikakor pa hlače ne smejo imeti prevelikih žepov, ne smejo biti previsoke ali prenizke v bokih, oboje daje videz “prevelikega”. Naslednja je zadnjica v obliki hruške; ta velja za najbolj problematično. Ampak tudi zanjo obstajajo pravila, da ne predstavlja več nobenih težav. Najbolj so priporočena ravna krila do kolen, ki so tudi zelo modema. Žepi morajo biti nižje ali pa jih sploh ni. Tretja vrsta zadnjice je “ravna”, nekateri si jo želijo, tisti, ki jo imajo, pa bi želeli drugačno. Ampak tudi pri tej obstaja rešitev; nikakor ne nosite prevelikih hlač in hlač brez žepov. Privoščite si celo večje žepe. Pomembno vlogo imajo tudi materiali. Saten in svila sta le za lepo oblikovane zadnjice, kakršne dobimo z vajami. Ni vsak material za vsako obliko, pa tudi oprijetost teh ne. Žepi so izredno pomembni pri pravilnem oblikovanju zadnjice, saj imajo pomembno vlogo pri izgleda. Pri nakupu hlač bodite vedno pozorni na žepe. Tudi barve in vzorci so zelo pomembni. Če želite kaj skriti, ne nosite svetlih oblačil, izberite temnejša. Na predelih, kjer ni želena pozornost, naj ne bodo natisnjeni vzorci. In še enkrat - za optimalno lepo oblikovano zadnjico je potrebna vsakodnevna telovadba. . , * Lea Smko Štraus ŠPORT radiogoniometrija » 12. svetovno prvenstvo Brno/Češka - V državni reprezentanci Zveze radioamaterjev Slovenije je sodelovalo šest tekmovalcev iz Posavskih radioklubov in sicer iz Radiokluba Krško iz Krškega trije tekmovalci in Radioklub Amater iz Sevnice trije tekmovalci. Amatersko radiogoniome-triranje, popularno imenovano ž’lov na lisico”, je radioamaterska športno tehnična disciplina, kjer sodelujejo radioamaterji obeh spolov in vseh starostnih skupin in so razporejeni v več kategorij. Tekmovalci s posebnimi sprejemniki odkrivajo več skritih oddajnikov (lisic) ki so razporejeni v skupni razdalji od 4 do 10 km. Zmagovalec je tekmovalec, je določeno število oddajnikov, odvisno od kategorije. Mistrovst vr svčt AR PF r:M«nci!i oriemacnim bclni v kL^h'^ World A1U)F ^ Championship Boljše uvrstitev: v kategoriji W19 ženske (do 19 let) je Maja Marušič osvojila 12, mesto, Adri-jana Moškon pa 21., obe prihajata iz Radiokluba Krško, ki je ekipno v tej kategoriji zasedel 8. mesto. V kategoriji M19 moški (do 19 let) je Danilo Kunšek osvojil 12., Luka Ločičnik 13. in Tomaž Kunšek 22. mesto, vsi Radioklub Amater Sevnica, ekipno so bili peti. V kategoriji M60 moški (nad 60 let-veterani) je Janez Kuselj, Radioklub Krško, osvojil 11. mesto, ekipno so v tej kategoriji bili osmi. vleka vrvi “Zlatorogi” prvaki Sevnica - S tekmo v Sevnici se je iztekla letošnja sezona meddržavne lige v vleki vrvi. Skupno je sodelovalo šest ekip; Matulji, Buzet in Kršan s Hrvaške ter Završe, Gamsi iz Sevnice in Zlatorog boysi z Velikega Obreža. Prav slednji so se letos še posebej izkazali, saj so zmagali na vseh tekmah. Tako- so osvojili pokal meddržavne lige, seveda pa so tudi zmagovalci slovenske državne lige v vleki vrvi. Ob letošnjem uspehu predsednik Zlatorog boysov Ciril Veble poudarja, da je zmaga plod trdega dela, hkrati pa tudi uigranosti celotne ekipe skozi celo sezono. Po končnem razpletu meddržavne lige je za zmagovalno ekipo Zlatorog boysov na 2. mestu ekipa Matulji, Hrvaška, in na 3. mestu so Gamsi iz Sevnice. Jazbinšek klonil šele v finalu Pardubice - Rožle Jazbinšek, član TBK Scorpion, se je prejšnji četrtek v čeških Pardu-bicah pomeril v konkurenci osmih profesionalnih Muay Thai gladiatorjev s Češke, iz Izraela, Kazahstana, Slovaške in Slovenije. V polfinalu se je pomeril s Slovakom Merlinom, ki je vse stavil na “klinč” borbo in zapiranje slovenskega tekmovalca. Sodniki so na koncu zmago dodelili Jazbinšku, v finalu pa ga je čakal favorit turnirja Čeh Hansgut. Rožle je začel dobro, vendar je Čehu uspelo Krčana spraviti na tla. Dvakrat se je pobral, nakar je trener Vorkapič vrgel belo brisačo, kar je ppmenilo konec turnirja. Rožle Jazbinšek ples Plesala v Srbiji Beograd - Pretekli vikend je potekalo mednarodno plesno tekmovanje Beograd Open v standardnih in latinsko ameriških plesih. Tekmovanja sta se udeležila tudi Luka Vodlan in Amadeja Plevel iz plesnega kluba Lukec Krško. V soboto sta tekmovala v latinsko ameriških plesih in med 31 pari osvojila odlično 10. mesto, naslednji dan pa med 26 pari prav tako odlično 9. mesto v standardnih plesih. Tudi tokrat jima je za v finale zmanjkalo le nekaj točk. rokomet Eni uspešni, drugi ne Dobova, Ribnica -V soboto so rokometaši odigrali prvi krog l.b slovenske lige. Mladi do-bovski rokometaši so v slogu šampionov dosegli kar 39 golov in s tem zmleli goste iz Kranja, ki so domačo mrežo zatresli 22-krat. Prav toliko golov so na tujem dosegli tudi Sevničani, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti nekdanjemu prvoligašu Ribnici. Domačini so namreč Sevniča-nom zabili 28 golov, čeprav se je prvi polčas končal z razliko treh golov za domače. Naslednjo soboto bodo Sevničani gostili klub Mitol iz Sežane, Dobov-čani pa odhajajo na gostovanje k ekipi Dol TIH iz Hrastnika. plezanje Ambrožu medalja Slovenj Gradec - Prejšnjo nedeljo se je odvijala zadnja tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju 2004. Posavski alpinistični klub se je izkazal s tremi tekmovalci. Ambrož Novak je bil v svoji kategoriji cicibanov tretji najmočnejši in tako osvojil bronasto medaljo. V končni razvrstitvi je to pomenilo skupno 4. mesto. Pri mlajših deklicah je Katja Krejan zasedla 4. mesto in tako presenetila samo sebe. V skupni razvrstitvi pa je zaradi malo slabših rezultatov na prejšnjih tekmah zasedla 6. mesto. Starejši deček Izak Kelek je pokazal izjemno moč in od štirih preplezal tri probleme do vrha, naredil pa je manjšo napako, ki ni v skladu s pravilnikom in tako so mu en vrh odvzeli. Kljub temu je bil peti, prav tako pa je bil peti tudi v skupni razvrstitvi. plavanje Nina ostala neporažena Škofja Loka - Zgodilo se je še sklepno dejanje triatlonske sezone v Sloveniji; 5. jubilejni Sašov duatlon in finale slovenskega pokala v duatlonu v organizaciji Triatlon kluba Ljubljana. Udeležilo se ga je 138 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalka Multisport kluba iz Krškega Nina Mandl je s časom 37 min 36 s zmagala v super sprint duatlonu med kadetinjami in bila absolutno druga. V slovenskem pokalu v duatlonu med kadetinjami je ostala neporažena. ju-jitsu Na parketu dobovske dvorane Dobova - Društvo borilnih veščin Katana Globoko in Ju-jitsu zveza Slovenije prirejata tradicionalni, že 6. mednarodni Grand prix turnir v ju-jitsu za pokal občine Brežice, ki je tudi glavna pokroviteljica tekmovanja. Turnir bo potekal to soboto v dobovski športni dvorani, prijavljenih pa je več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk iz Nemčije, Švice, Avstrije, Hrvaške, BiH, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Borbe mladincev in kadetov se bodo začele ob pol desetih, približno takrat bodo tekmovalci nastopili tudi v prikaznih tehnikah, borbe v članski konkurenci pa se bodo začele ob 14. uri, uro po svečanem odprtju tekmovanja. paraolimpijske igre Pavlin za las brez medalje Atene - Samo 0,6 kroga je Slovenijo ločilo od še ene medalje na paraolimpijskih igrah v Atenah. Na strelskem tekmovanju z zračno puško stoje v kategoriji SH2 je namreč 31-letni Leskovčan Damjan Pavlin osvojil nehvaležno 4. mesto. Pavlin se je v finale uvrstil z drugim rezultatom oziroma 599 krogi. Najboljši v rednem delu je bil s 600 krogi Novozelandec Mike Johnson. Pred finalom je na Pavlin na ogrevanju streljal odlično in zadel celo 10,9. Začetek odločilnih desetih strelov je bil še dober, nato pa je sledila kriza in streli 10,1, 10,0 ter 10,1. V zadnji seriji je bil Pavlin sicer dober z 10,6 kroga, a se Švedinja Viktoria Wedin ob njem ni predala. “Sem zelo zadovoljen, na koncu mi je zmanjkalo malo športne sreče. Upam, da bom čez štiri leta boljši,” je bil kljub nesrečnemu 4. mestu dosežka vesel strelec iz Leskovca, ki sicer nastopa za tamkajšnje strelsko društvo. “Prvih pet strelov nikakor nisem mogel zadeti, ne vem, mogoče se je malo zatresla roka. V osnovnem delu sem streljal zelo dobro, tudi poskusni streli so bili v redu, prvi strel prav tako, potem pa je bilo nekaj manjših napak, ki sem jih opazil prepozno, ker je bilo zadnjih pet strelov spet dobrih,” je finalni nastop ocenil Pavlin, ki so mu domačini ob prihodu domov pripravili prisrčen sprejem. ■i karate Zlato za Dautbegoviča Šempeter - V športni dvorani HIT v Šempetru pri Gorici je potekal 5. mednarodni Grand Prix WKF karate turnir Slovenija Open, ki ga je organizirala Karate zveza Slovenije v sodelovanju s Karate društvom Samurai Nova Gorica. Na turnirju je nastopilo preko 450 tekmovalcev in tekmovalk, poleg mlajših starostnih kategorij pa so nastopile še izbrane članske vrste karate reprezentance iz Avstrije, Italije, Švice, s Slovaške, Hrvaške, iz BiH in Slovenije. Za slovensko izbrano vrsto bi morali nastopiti tudi trije sevniški karateisti Marko Stopar, Rok Črepinšek in Denis Orač, vendar se zaradi študijskih obveznosti niso mogli udeležiti tekmovanja. Od mlajših kategorij so sevniške barve Karate kluba Hypo zastopali Miha Cvelbar, Jasmin Dautbegovič, Gaber Dernač, Žiga Žveglič, Domen Vavtar, Aljoša Orač in Lino Šalamon. Konkurenca je bila izredno huda, kljub temu pa je Sevniča-nom že v uvodni tekmi jesensko zimskega tekmovalnega ciklusa uspelo iztržiti medaljo. Najžlahtnejšo - zlato medaljo je uspelo osvojiti odličnemu borcu Jasminu Dautbegoviiču v kategoriji šport- nih borb mlajših kadetov do 65 kg. Vse svoje nasprotnike je gladko premagal in zasluženo osvojil zlato medaljo. Med kataši je bil najboljši 13-letni Aljoša Orač, ki je v polfinalu za las izgubil medaljo in se moral na koncu zadovoljiti s 5.mestom. Za las se je medalja izmuznila tudi Mihi Cvelbarju. Ko je že vse kazalo, da bo v športnih borbah mlajših kadetov 14 do 15 let nad 65 kg padla še ena medalja, je Miha šele po podaljšku rednega dela borbe izgubil boj za medaljo s postojnskim tekmovalcem. razposajeni novi Modus • in pet dni izjemnih pogojev nakup za vse modele Renault! ____________________________________k TPV AVTO Brežice TPV AVTO, BREŽICE TOV AVTO 4.0^, K»«dllmk* 30, AOOO No** ****** Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tei.: 07 49 91 903, 49 91 904 mmmm KRONIKA Direktorju Jutranjke dihajo za ovratnik Sevnica, Velenje - “Kriminalisti policijske uprave Krško so zaradi suma nepravilnosti pri poslovanju Jutranjke d.d. iz Sevnice in povezanih podjetij na podlagi sodne odredbe opravili več hišnih preiskav,” so sporočili s Policijske uprave Krško. Dodali so še, da so hišne preiskave opravili zato, da bi pridobili dokumentacijo in poslovne listine, ki bi služile kot dokaz v kazenskem postopku. Izvedeli smo, da so bile hišne preiskave opravljene v Sevnici in v Velenju, kjer domuje direktor Miha Rabič in kjer ima tudi svoje podjetje Jutranjka Naložbe. To podjetje je večinski lastnik sevniške Jutranjke, prokurist omenjenega podjetja pa je Peter Sulek. Na istem naslovu kot Jutranjka Naložbe je prijavljena tudi družba Redcos, katere direktor je Marjan Rabič, oče sevniš-kega direktorja, ustanovitelja podjetja pa sta sin Miha Rabič in Peter Sulek. Zanimiv jepo-datek, da v nadzornem svetu Jutranjke, ki jo vodi Miha Rabič, sedi njegov oče Marjan Rabič in Mirjana Sulek, žena prej omenjenega direktorja podjetja Redcos. Omenjeno podjetje je v lanskem letu kar za šestkrat povečalo svoja sredstva. Znano je tudi, da je direktor Miha Rabič preko povezanih družb začel po sramotno nizkih cenah odkupovati delnice Jutranjke. Delavci so zanje dobili slabo desetino nominalne vrednosti. Odkup delnic je preko borzno posredniške hiše menda opravljala glavna finančnica Jutranjke. Celoten paket delnic pa je od borzne hi- še odkupilo podjetje Studio V, ki sta ga v Velenju ustanovila Peter Sulek in podjetje Farmin. Vsa imena, ki se pojavljajo v tej “zgodbi o uspehu”, so se pred časom pojavila tudi v zgodbi o nezakonitostih pri lastninjenju in prodaji firme Elektronik Velenje, v povezavi pa je tudi podjetje Stroj iz Radelj ob Dravi, katerega solastnik je družba Farmin oz. Studio V. Vse te povezave dajo slutiti, da se je denar pretakal iz Jutranjke na račune omenjenih družb oz. daje šlo za pranje denarja. Pav zato so kriminalisti opravili hišne preiskave tako v Sevnici kot tudi v Velenju. Kot so nam povedali na Policijski upravi Krško, so se za preiskavo odločili zaradi informacij, ki so jim jih dale druge službe in organi in zaradi navedb medijev. Povedali so še, da so opravili štiri hišne preiskave -dve pri fizičnih osebah in dve v podjetjih. Eno odgovorno osebo so začasno policijsko pridržali. Kot smo uspeli izvedeti, naj bi šlo za direktorja Jutranjke Miho Rabiča, ki je bil v 48-umem policijskem pridržanju. N.Č.C. 22. oktobra bo na sedežu družbe Jutranjka 10. seja skupščine. Med drugim je na dnevnem redu odstop dveh članov nadzornega sveta in sicer direktoijevega očeta Marjana Rabiča in Mirjane Sulek. Njuno mesto naj bi kot predstavnika kapitala zasedla Slavica Mirt, sindikalna zaupnica v podjetju, in Marjan Urbanč, sekretar območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov. Na vprašanje, zakaj se umika, je Mirjana Šulek odgovorila, daje pred mesecem dni podala odstopna izjavo, ker ne more opravljati funkcije zaradi porodniškega dopusta. Tega je sicer nastopila že v mesecu februarju. Pojasnila Marjana Rabiča nismo uspeli dobiti. Marjan Urbanč, ki je predlagan v tričlanski nadzorni svet, pa se sprašuje, s kakšnim razlogom, saj je po svoji funkciji zagovornik interesov delavcev in ne kapitala. Člani nadzornega sveta morajo delati v dobro firme, torej je v ospredju interes kapitala, v predlagani novi sestavi pa kapital sploh ni zastopan, nadaljuje Urbanč in v povezavi s predlogom ugiba, če ni morda prišel kakšen namig s strani države kot največje upnice, ki bi potrdila tretjo prisilno poravnavo, če bi zaupala bodočim nadzornikom. Pravi, da bo funkcijo sprejel kot del svoje obveze do sindikata, saj ga zanima, kaj se v podjetju dogaja. Usoda Jutranjke ni samo v rokah države kot največje upnice, saj zakonska regulativa kljub morebitnim željam po potrditvi prisilne poravnave določa, kdaj je podjetje zrelo za stečaj. B.D. Cerarjeva med mladimi Sevnica - “Zakaj mladi ne plešete v parih? Vam to ni všeč, ker ne znate in se bojite, da bi bili opaženi pa se raje v poltemi zibljete vsak zase?” je zanimalo ministrico za pravosodje Zdenko Cerar na okrogli mizi v Sevnici, kjer so predstavniki Mlade liberalne demokracije odprli temo, zakaj mladi stopijo na krivo pot. Izobraževanje gasilcev Brežice - Na Gasilski zvezi Brežice so s slovesno podelitvijo spričeval zaključili tečaj za vodenje enot. Tečaj Gasilske zveze Slovenije je uspešno opravilo 41 tečajnikov brežiške zveze, ki so tako pridobili naziv gasilski častniki in vodje enot. Cerarjeva je namreč skozi simboliko plesa kot nujne splošne izobrazbe kultiviranega človeka želela poudariti, da se v življenju ne moreš v poltemi skrivati, če česa ne znaš in pričakovati, da tega ne bo nihče opazil. Tudi svet omame in nasilnih reakcij je pot življenja v poltemi. Zakaj jo mladi izberejo kljub temu, da ločijo med dobrim in zlom, med “prav” in “ne-Prav”? Dragica Hostnik, socialna delavka na veliki sevniš-ki osnovni šoli, se strinja z Zvonetom Horvatom iz Skupnosti Pelikan, da večinoma otrokovo obnašanje in čustvo-vanje izhaja iz družine. Danes Se otroci težje čustveno izražajo. imajo kritično lastno samopodobo, ker jo gradijo na ne-zivljenjskih stereotipih potrošniške družbe. Po anketi na šoli ?e tretješolci gledajo mehiške Nadaljevanke, namesto da bi Najlepši del dneva preživljali Na igriščih, po ustvarjalnih delnicah, v glasbeni šoli. Vendar Horvat opozarja, da zunaj-s°lske dejavnosti brez angaži- ranja staršev niso same po sebi vodilo k uspešni vzgoji otroka. “Mnogi starši mislijo, da 'so otroku, ko mu plačajo obiskovanje neke dejavnosti in ga tja celo vozijo, dali sebe. In v tem je napaka. Otroka so ta čas predali drugemu, da se z njim ukvarja”, meni Horvat in dodaja, “otroku je treba postaviti meje odgovornosti in zabave. Starši si morajo zanj vzeti čas, ker se le tako lahko tudi čustveno razvija” Človekovo obnašanje kar v 85 odstotkih upravljajo čustva in le v 15 odstotkih razum. Otrok, ki mu skozi vzgojo ni bilo dano spoznati, kje so meje dopustnega reagiranja, se bo razvil v nasilneža. O mladih in nasilju je Aleš Bučar Ručman napisal knjigo, v kateri povzema ugotovitve mladih raziskovalcev, ki so tri leta proučevali mlade delikvente v odnosu do družbe in odgovornih institucij v državi. Na okrogli mizi v Sevnici je obljubil, da bo knjiga kmalu na voljo vsem šolam in ustanovam, ki delajo z mladimi. B.D. “Brežiška gasilska zveza posveča veliko pozornost izobraževanju, saj lahko samo strokovno usposobljeni gasilci izvajajo razne intervencije bolj kakovostno in čim hitreje, nevarnosti, ki pretijo prepoznajo in vedo, kako pravilno ukrepati,” poudarja vodja tečaja Vinko Cvetkovič. Na omenjeni tečaj se je januarja prijavilo 70 kandidatov in jih 55 uspešno opravilo sprejemni izpit, med temi pa 41 tudi celoten tečaj. Spopadli so se tako s teoretičnim delom kot tudi obsežnim praktičnim, ki so ga opravljali v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani, je pojasnil predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič. Velik poudarek so namenili praktičnemu delu, ki se je odvijal konec marca pod vodstvom petih inštruktorjev. Tako so izvajali notranje in zunanje napade, reševanje poškodovanih z uporabo dihalnih izolimih aparatov in pomembno nalogo vodenja intervencije ter poročanje. Tudi zaključno celodnevno praktično vajo so opravili na Igu, ocenjena je bila zelo dobro, kar je veliko priznanje tudi predavateljem in inštruktorjem brežiške gasilske zveze. 41 brežiških kandidatov je nato uspešno opravilo še zaključni izpit in zagovor nalog konec aprila. S.V. Še vedno brez epiloga Novo mesto - Na okrožnem sodišču v Novem mestu bi se jporala pretekli teden nadaljevati, po nekaterih predvidevanih pa tudi zaključiti obravnava v primeru Marjana Pajka iz °kolice Grosupljega, ki je obdolžen povzročitve prometne Nesreče iz malomarnosti. Nesreča se je zgodila pred dobrima sVema letoma na Madvedjeku, v njej pa sta umrla zakonca 2erjav iz Artič. Zadeva je prišla pred sodišče že pred več kot petimi mese-?*> vendar se tudi tokrat še ni zaključila. Sodnik Boris Kodrič J® moral obravnave že večkrat preložiti, ker ni bilo obdolžega, aN ni bilo njegovega zagovornika ali ni bilo prič, katerih 2aslišanje zahteva obdolženčeva obramba. Tudi tokrat se zade-V.a Ni zaključila, saj na obravnavo niso prišli vsi trije vozniki, fcer tujci, ki naj bi pričali na zahtevo obrambe, prišel je samo Nen, prav tako ni prišla na očividka nesreče. Obravnava je Položena na 26. oktober. J.K. Med malico padel v vodnjak Obrežje, 23. september - V četrtek se je skupina delavcev, ki delajo na gradbišču avtoceste, med odmorom za malico nahajala na dvorišču zapuščene stanovanjske hiše na Obrežju. Nenadoma se je 46- letni delavec, sicer državljan BiH, napotil do vodnjaka ter se naslonil na njegov betonski rob. Iz neznanega razloga je izgubil ravnotežje ter padel v vodnjak, ki je globok najmanj 14,5 m. Pri padcu se je le odrgnil in udaril, iz vodnjaka pa so ga rešili sodelavci, nato pa so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Tečajniki pred slavnostno podelitvijo spričeval kompas po pravnih labirintih ka pravica in kako ga vprašajo, kaj storiti, ali Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Nadzorstvena pritožba Splošen problem zatrpanosti sodišča z zadevami je prisoten že skoraj na vsakem koraku. Srečaš znanca, pa bo začel pripovedovati, kako se mu zaradi poteka časa in zavitih sodnih poti izmi-to mori. Običajno tisti, ki te poznajo, je možen kakšen izhod, da bo že enkrat vsega konec in ne bo več obremenjen s temi vedno bolj zavitimi in obsežnimi paragrafi. Dejstvo pa je, da ni dovolj, da bi moralo biti aktivno le sodišče, tudi prizadeta stranka mora biti tista, ki naj opozori nase in zahteva svoje. Sodni postopek je možno pospešiti na razne načine. Eden od teh je tudi nadzorstvena pritožba. Ministrstvo za pravosodje in predsednik sodišča, na katerem obravnava teče, sta pristojna, da kaj ukreneta, ko dobita vlogo stranke v postopku zaradi neutemeljenega zavlačevanja postopka. Za redno in nemoteno izvajanje sodne oblasti nadzor nad opravljanjem sodniškega dela in časovnim trajanjem reševanja posameznih zadev mora poskrbeti predsednik sodišča. Ta nadzor pa se lahko izvrši le, če stranka, ki ima zadevo v obravnavi na sodišču, vloži nadzorstveno pritožbo pri predsedniku pristojnega sodišča, ali pa na Ministrstvo za pravosodje. V nadzorstveni pritožbi stranka predlaga izvršitev nadzora zaradi očitanega dolgotrajnega sodnega postopka. Predsednik lahko od sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, zahteva, da brez odlašanja izdela poročilo oziroma zahteva sodni spis na vpogled. Če na podlagi prejetega poročila, ali z vpogledom v spis ugotovi, da so zaradi dolgotrajnega postopka obravnavanja določene zadeve nastale kakšne nepravilnosti, nanje pisno opozori sodnika, pri katerem je spis. Predsednik sodišča lahko zoper takega sodnika tudi čisto konkretno ukrepa, ker mu to omogoča zakon, ki ureja sodniško službo. Vendar se to zelo redkokdaj zgodi. Poleg predsednika sodišča lahko tudi sam razpravljajoči sodnik nekaj naredi na področju pospešitve posameznih procesnih dejanj. Zakon o sodiščih predpisuje tudi nadaljnji nadzor v zvezi s trajanjem sodnega postopka s strani Ministrstva za pravosodje, ki lahko poda predlog za pregled poslovanja v zadevi, o kateri se stranka pritožuje. Možnost ukrepanja v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku omogoča tudi novela o sodniški službi, ki določa, da če se v zvezi z nadzorstveno pritožbo ugotovi, da je ogrožena pravica posameznika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se sodniku lahko odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok, v katerem mora sodnik poročati o posameznih dejanjih v postopku. To pa lahko razpravljajočemu sodniku odredita predsednik sodišča ali neposredno višje sodišče. Druge manj učinkovite možnosti nadzora nad trajanjem sodnih postopkov imajo še naslednji organi: varuh človekovih pravic, komisija državnega zbora RS za peticije in služba za vloge in pomilostitve pri uradu predsednika Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice opozarja države članice, da svoj pravosodni sistem organizirajo tako, da lahko izpolnijo svoje zahteve iz 6/1 člena konvencije, s tem da nudijo učinkovito pravno zaščito pred nerazumno dolgim trajanjem sodnih postopkov. V primeru, da je med sodnim postopkom prišlo do kršitve pravice do sojenja v razmnem roku, sam sodni postopek pa je že pravnomočno zaključen, ima prizadeti možnost, da z neposredno odškodninsko tožbo zavaruje svoje pravice. Odškodninska odgovornost države se v takih primerih presoja na podlagi 26. člena ustave, zavaruje se z vložitvijo odškodninske tožbe zoper državo zaradi materialne in nematerialne škode, ki jo je stranka utrpela zaradi kršitve človekovih pravic. Ne ponujajte priložnosti nepridipravom! Brežice - Policijska postaja Brežice je v jesenskem času s posebno preventivno akcijo opozorila na samozaščitno ravnanje občanov. Na povečano previdnost pri zavarovanju lastnine opozarjajo predvsem pri opravilih v vinogradih in med gobarjenjem, začele so se tudi kraje iz vozil, parkiranih pred pokopališči. V tem času na področju Policijske postaje Brežice beležijo predvsem porast vlomov v vozila, zato so se letos odločili za samostojno preventivno akcijo. Policisti bodo v svojem rajonu na samozaščitno ravnanje voznikov opozarjali tudi z letaki, ki jih bodo zatikali na vozila, ki bi lahko postala “žrtve” vlomilcev. Policisti poudarjajo, da lahko za varnost svoje lastnine največ storimo sami. Zato v vozilih ne puščajte na vidnih mestih torbic, kovčkov, denarnic in mobilnih telefonov. Vse, kar imate v vozilu, pospravite v prtljažnik. Če so na vidnih mestih, so vaba za tatove, ki lahko vlomijo v avto v manj kot 30 sekundah. Prav tako opozarjajo, da zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v predale vozil. Svetujejo tudi, da vozila, ko jih zapustite, obvezno zaklenete in ključev ne puščate brez nadzora, niti v avtopralnicah in na servisih. Tako lahko preprečite ponarejanje ključev in tatvino vozila. Podobno se dogaja pred vrtci, ko starši, med tem ko gredo z otrokom, puščajo odklenjena vozila z osebno prtljago. Policisti priporočajo, da dosledno varujete svojo lastnino. S.V. RAZVEDRILO Sava Glas, 30.9.2004 S|r H 0 RO S k 0 i OVEM Skušajte se obvladati, pa naj bo to še tako težko. Zgladite spor, še preden se bo tako razrasel, da ga ne bo več mogoče krotiti. Nikar ne vztrajajte, čeprav ste trdno prepričani, da imate prav. Počakajte na pravi trenutek. BIK Nekaj manjših težav z zdravjem se bo uredilo samo od sebe. Ne drvite v negotovost, pa če se zdi priložnost še tako mikavna. Vašo preveliko zaupljivost bi utegnil kdo grdo izkoristiti. DVO JCkft Tako zaposleni boste, da sploh ne boste imeli časa misliti nase. Tvegane odločitve v tem obdobju lahko prinesejo nepredvidene posledice. V ljubezni: daljša bo ločitev, prijetnejše bo snidenje. RAK . Nikar ne pokažite drugim, v kakšnih težavah ste. Pred vami je teden, v katerem ne bo prostora za dolgočasje. Urediti boste morali veliko stvari, čeprav se vam zdi to še tako mučno. S pogovorom boste lahko marsikaj uredili. LEV Zaradi velikih težav boste zlahka pozabili na vse drobne neprijetnosti, ki so vas mučile. Prvi rešen problem vas bo spodbudil za naprej. Če želite ohraniti prijatelja, obdržite zase, kar vam je povedal. Večer v dvoje bo pravo zdravilo. DEVICA Mislite na druge, pa boste lahko pozabili na lastne skrbi. Ugotovili boste, da ste včasih pretiravali v skrbi za lastno dobrobit. Kar ste zamudili, boste lahko pozneje brez težav nadoknadili. Nekdo se vam bo nepričakovano zjokal na rami. TEHTNICA Storite vse, da boste še naprej v najboljši formi. Naprezali se boste bolj kot običajno, rezultati pa bodo presenetljivi. V prijetni družbi boste ponovno v središču pozornosti. Nasmejane osebe so vedno magnet za okolico. SK0RP1JOM Ostanite mirni, pa če se to zdi še tako težko. Nadaljujte s politiko majhnih korakov, če bi radi prišli do tako želenega cilja. Ne zanemarjajte potrpežljivosti. Nikar ne pričakujte preveč od '‘prijatelja”, ki vas je že razočaral. STRELEC Vest vas bo pekla bolj, kot se to še zdi pametno. Pozabite na pretekli dogodek, da boste ponovno našli mir. V mamljivi ponudbi se skriva past, ki bi vas lahko drago stala. Konec bo boljši, kot bi lahko sodili po začetku. KOZOROG Nikar še naprej ne zanemarjajte lastnega zdravja. Pokažite že vendar, kaj znate, da vas zlobni jeziki ne bodo še naprej obirali. Ne dovolite, da bi vam majhne pomanjkljivosti pokvarile neko globoko prijateljstvo. # VODMAR Kaže, da si boste lahko kmalu oddahnili, moreče sanje bodo postale pozabljena preteklost. Izkazali se boste, da boste še sami presenečeni. Čustva, ki so doslej tlela, se bodo v naslednjih dneh razplamtela. Vso srečo! RIBI Nikar ne popustite napadom malodušja. Popravili boste tisto, kar se je zdelo praktično nepopravljivo. Materialno in duševno oporo bo ponudil tisti, ki vam je bil že doslej v pomoč. /o mesto, d.o.o. škova 12 07/39 30 860 ženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta. uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si TELEVIZIJA NOVO MESTO ] leanal ^Trdinovega na ka nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Ana Kozole, Likarjeva 16, 8280 Brestanica 2. nagrada -zgoščenka Mateja Žmavc, Bojsno 2, 8254 Globoko 3. nagrada -kaseta Milka Brinovar, Delavska 4, 8281 Senovo Pravilna .rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: TOPOL, APORT, PET, IROBA, PRAPOR, NEGATOR, RP, OKRNITEV, PU, VSE, NACE, RTL, EVEL, LESSEPS, LINGVISTIKA, ELO, ATI, TAHI, TIČA, EJEKTOR, ANKA, VABA, RH. Geslo: HALGATO BAND Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 8.10.2004, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! RADIO BREŽICE SREBRNI KAJAKAŠ Andraž PRVOTNA 3SN0VNA BESEDA PIJAČA IZ LIMON KOSTUMO- GRAFKA VOGELNA; POGOSTO IME KRAJEV ŽELEZOVA RUDA SLOV. DIRIGEN' UroS HRVAŠKI PISATEU Ivan MOČNA DRŽAVA GRŠKI NOVEC SAVAGLAS p. TRDO KURIVO NAPOVED koroški; JEZERO V RUSIJI ROSIVA LEC BRDI SVILENA TKANINA DERA. CIZA PODKUP- NINA PIROKSEN. MINERAL SOPROGA LOPA IVAN KRILOV BAT ŽARKO UDOVIČ LANTAN KOZJE OGLAŠANJE TELEČJE MESO SAMOZA- DOVOLJE- VANJE AVTOR BOJAN MACUR "Poba" razmišlja - o politiki Ribe smrdijo pri glavi, politiki pa že pri mokrofonu. Čudim se, zakaj so vsi politiki na tako kratkih nogah. Pesnik se rodi, govorec nastane, politika pa si je izmislil sam zlodej, da nam greni življenje. Politiki. Iščem honorarno delo. Plakate vam bom lepil za male "dnarje" - trgal pa iz čistega veselja. <==> Čudno. Spet mi obljubljajo boljšo prihodnost isti, ki so mi zajebali sedanjost. Na vsak način bi radi, da bi volil njih. Jok, ne bo šlo! Imam dokaze, da sem dokončal pet razredov osnovne šole, dve leti verouka, imam pa tudi traktorski izpit. Poznal sem politika, ki je bil izredno starokopiten, zato so ga podkovali oziroma zakovali. Mislil je, da lahko krade sam. Moj politik je najboljši. Vedno začne govor: "Gospodje, vedno sem za dialog, samo ne z vami!" <=> Po toliko bogati izbiri političnih stolčkov bi človek sklepal, da razen riti nimamo nobenega drugega dela telesa, ki bi bil vreden večje pozornosti. g.hedl KANAL 2000 Informativni TV kanal v občini Sevnica ( AMEKDOTE] Tako pametni, pa tako... Veliki angleški pesnik John Milton, avtor “Izgubljenega raja”, je s štiriinštiridesetimi leti oslepel. Od takrat so mu pomagale pri delu žena in dve hčerki. Dekleti bi se radi naučili tujih jezikov, zlasti zato da bi lahko bolj pomagali očetu, ta pa se je pošalil: “Za ženske je dovolj en sam jezik... še ta je preveč!” Eden naj večjih nemških pesnikov Heinrich Heineje zeloijubil svojega brata Maxa. Rad niu je bral svoje verze in poslušal njegovo hvalo ali kritiko. Lepega dne mu je brat priznal, da je tudi sam napisal nekaj verzov in mu jih prebral. “Poskusi pisati raje v prozi,” mu je tedaj rekel Heinrich. “Že en sam pesnik je dovolj velika nesreča za družino.” — • » Izobražena dama, ki je slišala, da piše Rousseau svoje “Izpovedi”, je filozofa vprašala, kaj bo knjiga vsebovala. “Madame,” ji je ta odvrnil, “vse slabo, kar vem o sebi, in vse dobro, kar vem o drugih.” “No. potem pa knjiga ne bo obsežna.” Po slavnostni pojedini so vprašali angleškega romanopisca Donalda Mac Cullongha, kako mu je bilo kosilo všeč. Odgovoril je takole: “Če bi bila juha tako topla kot vino, vino tako staro kot piščanec in piščanec tako debel kot natakarica, bi res lahko rekel, da je bil obed v redu.” .... ..... » — V pariškem živalskem vrtu so imeli kozla, ki je imel dva para rogov. O tem se je mnogo govorilo. “Oh,” je rekla gospa Anne Marie Cornuel, francoska plemkinja, “to je gotovo kozel-vdovec, ki se je znova oženil” Francoski dramatik Armand Salacrou je dejal: “Kadar se žene izpovedujejo pri župnikih, so ti veseli) da niso poročeni!” OBČINA BREŽICE OBČINA Brežice Ali so res vse politične stranke za ustanovitev Pokrajne Posavje? V iztekajočem se mandatu Državnega zbora RS je bilo veliko govora o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji. Vladajoča koalicija z LDS na čelu je ves čas vztrajala pri spremembah slovenske ustave kot predpogoju za ustanovitev pokrajin, pri čemer bi državni zbor nato z zakonom določil ključne pogoje za ustanovitev, financiranje in pristojnosti bodočih pokrajin. Občine bi lahko podale le mnenje glede oblikovanja pokrajin. Pokrajine bi torej nastale po principu od zgoraj navzdol, parlamentarna večina pa bi lahko ne glede na stališča občin določila pokrajine po meri vladajočih. Če bi bil dejansko uveljavljen tak koncept in ob spoštovanju koalicijske pogodbe političnih strank, ki v tem mandatu sestavljajo Vlado RS, do ustanovitve pokrajine Posavje ?al ne bi prišlo. Zakaj? Na 74. strani koalicijske pogodbe med LDS in koalicijski-' mi partnerji pod točko 69. piše: “Zakon o pokrajinah s tezami za normativno ureditev: Koalicija bo sprejela le tak zakon, ki bo kot pogoj za ustanovitev pokrajine predpostavljal najmanj 100.000 prebivalcev in ne bo predvideval neposrednih volitev v organe pokrajine.” Iz podatkov Statističnega urada RS za leto 2004 izhaja, da ima statistična regija Posavje (občine Brežice, Krško in Sevnica) nekaj več kot 70.000 prebivalcev. Iz navedenega je zelo jasno, da koalicijska pogodba strank, ki sestavljajo sedanjo vlado, ne predvideva ustanovitve pokrajine Posavje kot samostojne pokrajine in bi bili prebivalci Posavja verjetno priključeni neki drugi pokrajini (Dolenjska) ali celo razdeljeni med dve pokrajini (Dolenjska in Štajerska). V nadaljevanju koalicijske pogodbe piše, da bo tak nov zakon o pokrajinah “na pokrajine prenesel ustanoviteljstvo nad regionalnimi bolnišnicami, srednjimi šolami, ...”. Kar lahko si predstavljamo, kaj bi ustanoviteljstvo iz Novega mesta ali Celja pomenilo za razvoj in obstoj naše bolnišnice v Brežicah. Ni odveč, da ponovno izpostavimo izjemen pomen, ki ga ima za prebivalce Posavja, ustanovitev lastne pokrajine. Posavje je namreč zaokroženo geografsko, kulturno, zgodovinsko, ekonomsko-socialno ter upravno območje. Na površini 906 km2 in območju treh upravnih enot Krško, Sevnica in Brežice živi 70.653 prebivalcev. Na jugo-vzhodu meji Po- savje s sosednjo R Hrvaško, meja pa postaja “schengenska” meja Evropske unije in sicer na območju, ki je prometno in komunikacijsko zelo intenzivno. Raven zavesti prebivalcev Posavja o skupni pripadnosti regiji je zelo visoka, zato prebivalci odklanjajo vse tiste rešitve, ki priključujejo, delijo ali kakor koli razbijajo Posavje kot zaokroženo celoto. V primeru uveljavitve pokrajin z več kot 100.000 prebivalci {npr. osem pokrajin v Sloveniji), Posavje ne bi bilo pokrajina in ne bi bilo homogeno, novi center bi pridobil prevladujoči položaj, kar bi negativno vplivalo na razvoj Posavja, ki bi se ekonomsko, socialno, demografsko in kulturno praznilo. Obmejni položaj Posavja je pomemben dejavnik stabilnosti v odnosih med dvema državama. Razvitost regije k temu bistveno prispeva, šibkost pa ta položaj poslabšuje, kar ni v strateškem interesu Slovenije, še manj pa ob meji živečih ljudi. Po Uredbi o standardni klasifikaciji teritorialnih enot na ravni SKTE 3 je Posavje statistična regija, kjer je lociranih kar nekaj regijskih enot državnih služb: Carinski urad Brežice, Policijska uprava Krško, Davčni urad Brežice, Zavod za zaposlovanje, območna služba Sevnica, Zavod za gozdove RS, območna enota Brežice, Splošna bolnišnica Brežice, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Krško, Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Krško, Regijski pospeševalni center Posavje - Regijska razvojna agencija, to- žilstvo, sodišča, srednje in višje šole, Regijski center za obveščanje... Navedene regijske institucije predstavljajo v Posavju krepko čez 1000 višje in visoko kvalificiranih delovnih mest. Projekt uvedbe pokrajin v Sloveniji, ki ne bi predvideval Posavja kot pokrajine, bi posledično privedel do reorganizacije državnih institucij, finančnega (banke) in zavarovalniškega sektorja ter drugih proizvodnih in storitvenih področij, ki bi se koncentrirale v bodočih pokrajinskih središčih. Slednje bi povzročilo izgubo zelo velikega števila visoko kvalificiranih delovnih mest za Posavja in posledično prezaposlitev domačih kadrov v drugi regiji, kar prinaša izjemno negativne učinke za obstoj, razvoj in perspektivo vseh treh posavskih občin. Žal so nekatera ministrstva v okviru pristojnosti pristopila k reorganizaciji svojih organov (inšpekcijske službe). Reorganizacija državnih organov pred določitvijo in uvedbo pokrajin v Sloveniji ni smotrna in logična in lahko povzroči veliko organizacijskih težav državne uprave in dodatnih stroškov v prihodnje. Posavje mora imeti v Ljubljani ljudi, ki se bodo znali postaviti v bran interesom Posavja, domačega kraja in domačih ljudi, da se takšni zapisi, kot je Zgoraj citirana določba koalicijske pogodbe sedanje vlade, v koalicijskih pogodbah prihodnjih vlad ne bodo več ponavljali. Mag. Andrej Vizjak, Župan občine Brežice SDS Občina Brežice je naše skupno domače okolje, ki mu moramo omogočiti čim hitrejši razvoj in zagotoviti enake možnosti za kakovostno življenje slehernega občana. Naši temeljni programski poudarki so: • z znižanjem davkov in stimulativno davčno politiko želimo ustvariti boljše pogoje za razvoj predvsem malih in srednjih podjetij ter povečati število delovnih mest; ■ zlasti državne ceste v naši občini in regiji potrebujejo nujne Posodobitve in pločnike; • poleg kakovostne in pestre predšolske vzgoje, osnovnošolskih, srednješolskih in višješolskih izobraževalnih programov bomo v naši občini razvijati tudi visoko strokovno šolstvo; • Posavje mora postati bodoča slovenska pokrajina, kjer se bodo združevale in povezovale upravne funkcije, gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, kultura in šport; • turizem, kmetijstvo in znamenitosti naših krajev je potrebno Povezati v celoto in omogočiti nadaljnji razvoj številnih propadajočih kmetij; • bolnišnico v Brežicah je potrebno bolje opremiti in okrepiti ter jo razvijati za potrebe posavske regije. Ključno je, da imamo v Ljubljani in v slovenskem parlamentu ^rokovne in odločne ljudi, ki se znajo postaviti za svoj kraj in Svoje ljudi ter v našo občino pripeljati čim več državnega denarja za skupne razvojne projekte. Prepričani smo, da je to našemu Poslancu mag. Andreju Vizjaku doslej uspelo in da je dejansko poslanec, zato vas prosimo, da mu na volitvah v nedeljo, 3. °ktobra 2004, zaupate svoj glas. Svetniška skupina SDS LDS UbERAINA DEMOKRACIJA SLOVENIJE &iti poslanec je Poslanstvo Biti župan, pa pomeni, da v osebi predstavljaš občino, a vodiš občinske finance in javno gospodarstvo in si odgo-°r^n za njen razvoj!!! Za to je potrebno veliko truda, energije, vsaka funkcija zahteva cele-cj. cloveka in celodnevno angažiranje. Sočasno opravljanje obeh ftink-J Pomeni, da za vsako lahko nameniš le pol razpoložljive energije in J^položljivega časa. Le en pravi motiv ie. bolie si nagrajen. ■ pravzaprav je zelo zabavno, da SDS in njihov kandidat za poslanca letj3** ^P311 občine zagovarjajo to, zaradi česar so me pred šestimi hjl aajostreje kritizirali. Takrat so mi očitali zaslužkarstvo (Halo?), pa je 0 nadomestilo za opravljanje nepoklicnega županovanja samo 1/3 s0 0Vne Plače župana, sedaj pa je ob višji osnovi cela polovica Takrat °čin! kitali’ da imam premalo časa za občino (kar je bil upravičen da je občina Brežice pač prevelika in potrebuje celega župana! občinski svet brežice Vi, volivke in volivci ste to razumeli in upoštevali. Županske volitve sem gladko izgubil in postal s to izkušnjo pametnejši. Na naslednjih županskih volitvah nisem ponovno kandidiral, saj sem želel in še vedno želim poslanstvo upravičiti celovito in odgovorno. V mandatu mojega županovanja še ni bilo gradbišč avtoceste, ni bilo razvojnih priložnosti zaradi lege občine ob zunanji meji Evropske zveze, ni bilo evropskih strukturnih skladov in možnosti gospodarskega napredka. Zadnje leto vse to je in velika škoda je, da bomo nekatere letošnje priložnosti zamudili, ali pa ne bodo izkoriščene tako, kot bi bile lahko. V svojem volilnem programu napovedujem, da bo občina v celoti in tudi samo mesto Brežice, z večjim gospodarskim razvojem, sodobnimi prometnimi povezavami in zaradi obmejnega položaja postala pomembna slovenska občina in pravo evropsko mesto. Vse to je uresničljivo, potrebujemo pa prave, sposobne in izkušene ljudi, pripravljene sodelovati in se polno angažirati na izvoljenih funkcijah. Uspehi bodo prišli in se hvalili sami. Veijetno je marsikoga tudi letos presenetilo, da na letošnjih volitvah za poslanca državnega zbora kandidira tako veliko list in celo posameznikov. In da so nekateri pripravljeni zbirati glasove za poslance denimo v Novem mestu (AS), ah pa v Kopru (SNJ). Ob proporcionalnem volilnem sistemu se pač glasovi namenjajo tistim, ki so najbolj izpostavljeni nosilci list. Upam, da volivke in volivci to razumejo in bodo glasove namenjali listam in posameznikom, ki imajo največ možnosti za izvolitev in lahko postanejo poslanci slovenskega parlamenta in občine Brežice, poslanci stranke, ki bo sestavljala vlado. Prepričan sem, da bo Liberalna demokracija Slovenije ponovno dobila zaupanje volivk in volivcev za sestavo nove vlade in da boste tudi meni ponovno izkazali toliko zaupanja kot doslej. Da bom ponovno poslanec slovenskega parlamenta. Vljudno vabljeni na volitve. 0 JožeAvšič Roman Baškovč, SLS Po končanem študiju na Biotehniški fakulteti, kjer je g. Roman Baškovč dosegel naziv univ. dipl. inž. kmetijstva, seje zaposlil v Agrariji Brežice na Vrtnariji Čatež, za tem pa v Kmečki zadrugi Brežice. Od tam je svoje delo nadaljeval na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto in opravljal delo profesorja strokovnih predmetov. Žaradi oddaljenosti se je nato zaposlil na kmetijski inšpekciji Ministrstva za kmetijstvo v Krškem, kjer dela še danes na področju vinarstva. Član Slovenske ljudske stranke je od njene ustanovitve in je eden od glavnih nosilcev tedanje ustanovitve in začetka dela lokalnega odbora v Brežicah. Do odločitve, da kandidira za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije, ga je pripeljalo njegovo 25-letno delo z ljudmi in želja po ohranitvi tradi- vV SNS Stanko Radanovič je že nekaj let svetnik v občinskem svetu in predsednik Krajevne skupnosti Šentlenart. Je kandidat Slovenske nacionalne stranke v 6. volilni enoti - okraj Brežice. Je človek, ki ne obljublja, temveč stori, kar je s svojimi dejanji v teh letih že dokazal. Program SNS je že od samega začetka ostal nespremenjen, kar dokazuje, da v stranki vedo, kaj hočejo in za kaj se zavzemajo - za malega človeka in dobro vsega slovenskega naroda. Stanko Radanovič pričakuje podporo svojih volivcev, saj bo njegova izvolitev dobra tako za občino Brežice kot za celotno Posavje. Obkrožite številko 15. J Pomislimo na dejanja in ne na ropot! Verni in neverni bi lahko živeli v skladu z desetimi zapovedmi! Volite DeSUS! Izvolili boste Roka Kržana ! DeSUS Brežice K«, kr?.. BrtJfc* »srečno rojstvo, zdravo življenje, častitljiva starost« vihajmo rokave! Davor Račič Kandidat za poslanca v DZ RS ... JP Slovenija Je naša davor.racic ___________041/740-320 cionalnih vrednot s poudarkom na spoštovanju človeka, družine, dela in varstva okolja. V svojem programu poudaija spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja v malih podjetjih, enakomeren razvoj regij ter decentralizacijo države. Zavzema se za ureditev družinske politike ter finačno varnost mladih družin. Zelo pomembna je vzgoja in izobraževanje, poudarja pa tudi nadzor nad posegi v okolje, ki morajo biti čim manj škodljivi ter prijazni do prihodnjih generacij. Oddan glas za Slovensko ljudsko stranko je glas za OHRANITEV SLOVENIJE! OO SLS Brežice Spoštovani bralci SavaGlasa! V nedeljo bomo odločili, kdo bo v našem imenu vodil državo in odločal o življenjsko pomembnih stvareh. Zato je nujno, da gremo na volitve in obkrožimo ime, ki mu najbolj zaupamo. V ZLSD zagovaijamo politično in socialno stabilnost države, znanje in ustvaijalnost slehernega posameznika, enake možnosti za vse. Vemo: to je težko dosegljiv cilj v tem grobem času, a prav zato bodo naši poslanci vztrajni vselej, ko bo potrebno zaščititi človekove pravice in zagotavljati PRIHODNOST ZA VSE. Naša želja je, da bi tudi po teh volitvah ZLSD imela v parlamentu mesto med tistimi strankami, ki spoštujejo NOB in vidijo naš slovenski, pa znotraj njega posavski in brežiški prostor, v ekonomski uspešnosti, socialni pravičnosti in pravni urejenosti države. Naša kandidatka je JOŽICA STAJIC. Za OO ZSLD Brežice Milena Jesenko N.Si Milan Germov- šek, kandidat N.Si na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je prepričan, da so na slovenski politični sceni potrebni novi obrazi, ki bodo prinesli nove ideje za rešitev obstoječih težav. Germov- šek poziva volivce, naj se volitev 3. oktobra obvezno udeležijo. Vsak neoddan glas, vsak prazen volilni listič neposredno pripomore k zmagi vodilne stranke, stranke ki je vi niste volili! Zato naj se sliši vaš glas - podprite svojo stranko, podprite N.Si. OO N.Si Brežice OBČINA SEVNICA Pomoč na domu v občini Sevnica Po zakonu o socialnem varstvu so občine dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu, ki pa jo lahko izvajajo le ustrezno usposobljeni izvajalci (javni socialno varstveni zavodi - center za socialno delo, dom za starejše, varstveno delovni center - le za družine duševno in telesno prizadetih oseb - ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu). Na območju občine Sevnica pomoč na domu izvaja Center za socialno delo Sevnica, ki je z izvajanjem te službe pričel v letu 1992 v obliki javnih del. Vodja programa je gospod Franc Kos. Izvajalci storitve so poleg strokovnih delavcev Centra za socialno delo oskrbovalke na domu. Na teh delih je bilo od leta 1992 zaposlenih vrsta delavk - medicinske sestre, negovalke in tudi laične delavke, ki so si kasneje pridobile zahtevano izobrazbo. Mnogo delavk si je tudi našlo redno zaposlitev v domovih za starejše občane, saj so imele dovolj izkušenj, ki so si jih pridobile na terenu pri delu s starejšimi osebami. Celoten postopek se prične na Centru za socialno delo (CSD) Sevnica bodisi na zahtevo same stranke, njenih svojcev ali patronažne službe Zdravstvenega doma Sevnica. Na podlagi obiska pri stranki CSD Sevnica občanom, ki so upravičeni do te pomoči, izda odločbo, v kateri določi vrsto in obseg pomoči ter višino plačila. Trenutno opravlja pomoč na domu pet delavk, ki nudijo pomoč približno štiridesetim občanom skoraj na celotnem območju občine Sevnica. Delo opravljajo vse delovne dni v tednu, pojavljajo pa se tudi potrebe po opravljanju storitev ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Zaradi velikosti občine in redke poseljenosti se zelo veliko časa porabi za prevoze do upravičencev. Pomoč na domu obsega: - gospodinjsko pomoč, kamor sodijo prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Trajanje storitve je omejeno na največ do 4 ure dnevno oziroma največ 20 ur tedensko na upravičenca. Polna cena storitve znaša trenutno 2.943 SIT na uro, upravičenec do te storitve pa lahko plača največ 892 SIT na efektivno uro (višina plačila oz. oprostitve je vezana na plačilno sposobnost upravičenca in drugih njegovih zavezancev, določi pa jo Center za socialno delo). Razlika med polno ceno in prispevkom upravičenca oz. drugih zavezancev za plačilo se pokriva iz proračuna občine Sevnica. Za izvajanje pomoči na domu smo iz proračuna občine Sevnica v lem 2003 namenili 9 milijonov SIT, v letu 2004 pa je predvidenih za ta namen 11,7 milijona SIT. Da bi bili naši občani čim bolj seznanjeni z izvajanjem te javne službe, smo skupaj s Centrom za socialno delo Sevnica izdali zloženko, kjer je podrobno predstavljeno, komu je pomoč na domu namenjena, kaj obsega in na koga se obrniti za dodatna pojasnila v zvezi z njenim izvajanjem. Ker tudi na Občini Sevnica želimo izvedeti, kakšne so potrebe naših občanov, smo v mesecu aprilu 2004 pristopili k javnemu delu - analizi potreb po storitvah na področju varstva starejših ljudi na območju občine Sevnica, katerega izvajalec je bil Inde Sevnica d.o.o., Center za socialno delo Sevnica pa je nudil strokovno pomoč pri izvedbi. Na delovnem sestanku, ki je bil 14. septembra, v prostorih Občine Sevnica, smo skupaj s predstavniki Centra za socialno delo Sevnica, Trubarjevega doma upokojencev iz Loke pri Zidanem Mostu, Doma upo- kojencev in oskrbovancev Impoljca, INDE Sevnica d.o.o., Zavoda za zaposlovanje, območne službe Sevnica ter predsednico odbora za zdravstveno varstvo in socialo skušali na podlagi seznanitve s trenutnim stanjem na tem področju in ugotovitev iz analize pridobiti smernice v zvezi z nadaljnjim načinom izvajanja te javne službe. Da bo dobro organizirana pomoč na domu vedno pomembnejša, potrjujejo tudi podatki o staranju prebivalstva. Na območju občine Sevnica po zadnjih statističnih podatkih živi 17.565 prebivalcev, od tega je 2581 prebivalcev (14,7 %) starih 65 let in več let. Staranje prebivalstva in sodoben način življenja narekujejo nove oblike skrbi za starejše občane in občane, ki zaradi drugih vzrokov ne morejo skrbeti zase. Pripravila: Darja Lekše, univ. dipl. ekon., vodja oddelka za družbene dejavnosti občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Spoštovane volivke in volivci, pred nami so volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Ti bodo v naslednjem štiriletnem mandatu sprejemali odločitve, ki bodo pomembno vplivale na materialno in duhovno stanje države ter vseh njenih državljank in državljanov. Na listi Slovenske ljudske stranke (SLS), stranke slovenskih tradicionalnih vrednot, zmernosti in napredka, ki verjame v človeka, njegovo svobodo, pravičnost, solidarnost in strpnost, kandidira v občini Sevnica Kristijan Janc, župan občine Sevnica. Ob različnih priložnostih smo se z njim velikokrat srečali. S svojimi dejanji je pomembno pripomogel k dvigu kakovosti življenja v naši občini, za kar je osnovni pogoj dobro razvita infrastruktura. Z njo je omogočeno občanom aktivno sodelovanje na vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. V sodelovanju s številnimi občani so bili v času županovanja Kristijana Janca na mnogih področjih doseženi rezultati, ki nam dajejo moč in voljo za nove izzive. Za nadaljnje uspešno delo potrebujemo poslanca iz našega sevniškega okolja, ki pozna in razume njegove probleme in jih je v naše skupno dobro pripravljen strpno reševati. Samo z združenimi močmi bomo dobili dostojnega zastopnika naših skupnih interesov v Državnem zboru Republike Slovenije. Verjamemo, da ste do sedaj dodobra spoznali Kristijana Janca in mu boste 3. oktobra 2004 zaupali svoj glas in obkrožili številko 13 pred njegovim imenom in imenom SLS. Z lepimi pozdravi, Srečko Ocvirk, predsednik SLS, OO Sevnica LDS Skupaj spreminjamo Slovenijo! Predsednik vlade Anton Rop je skupaj z ministri slovenske vlade te dni obiskal Sevnico in podjetje Kopitarno. Izkoristili smo priložnost ga povprašali o nadaljnji usodi predelovalnih industrij. Odgovoril je, da bo kot predsednik vlade tudi v prihodnje zagotavljal različne oblike razvojnih spodbud in povečanje konkurenčnosti, še zlasti v našem prostoru, ki je bil do sedaj preveč zapostavljen. Prav gotovo je za uspešnejši razvoj gospodarstva potrebno izboljšati delovanje pravosodnega sistema na vseh področjih. To je razlog, da je bila v ponedeljek na delovnem obisku ministrica za pravosodje gospa Zdenka Cerar. Ob tem srečanju smo jo posebej opozorili, kaj za naša podjetja pomeni plačilna nedisciplina in predolgi sodni procesi izterjave. Ob tej priložnosti pa smo skupaj z mladimi liberalnimi demokrati z ministrico spregovorili tudi o problematiki mladih. Večini je znano, da sem bil od avgusta 1990 do konca leta 1993 predsednik Izvršnega sveta občine Sevnica. Skupaj s takratno županjo gospo Bredo Mijovič smo realizirali vrsto velikih projektov, od športne dvorane, plinovoda, dokončanje prizidka zdravstvenega doma, pospeševanje podjetništva in veliko infrastrukturnih projektov. Dela je bilo za oba več kot dovolj, zato mi ljudje pogosto upravičeno postavljajo vprašanje združevanja funkcije poslanca in župana. Zakaj se vedno posebej zavzemamo za zdravo gospodarstvo? Zato, ker je to nujni pogoj za delovanje tudi na vseh drugih področjih življenja. Zavzemal pa se bom tudi za nadaljnji razvoj podeželja in izgradnjo nujno potrebne infrastrukture. Kot poseben in pomemben projekt pa vidim izgradnjo kulturne dvorane v Sevnici, ki bo zagotovo pomenila popolnoma nove možnosti razvoja in promocije kulturne dejavnosti za celotno občino. Pričakujem vašo podporo, vaš kandidat, Marjan KURNIK Več sonca za Sevnico v Sloveniji Ker naša sončna stran Alp potrebuje več sonca za premnoge ljudi, predvsem za naše otroke, sem se odločil, da kandidiram za poslanca v državni zbor. Vrednotam, na katerih slonijo temelji napredne družbe, moramo vrniti pomen. Želim, da skupaj s Slovensko demokratsko stranko, ki še pozna in neguje te vrednote, prispevam svoj delček za tiste, ki so sonca najbolj potrebni. Kot poslanec bom vedno podpiral tiste predloge in pobude, ki bodo prispevale k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, saj le dobro in uspešno gospodarstvo prinaša: več delovnih mest z “normalnimi" plačami, več denaija za zdravstvo in socialo, več denaija za šolstvo in znanost, več denaija za kulturo in umetnost, več denaija za pokojnine. Z vsem srcem se bom zavzemal za Sevnico v Sloveniji, kjer bomo vsi enaki pred zakonom, kjer bosta delo in znanje nagrajena, kjer bomo imeli vsi enake možnosti razvoja, tako na podeželju kot v mestih. SDS ima program, ki bo Slovenijo popeljal v boljši jutri, ima pa tudi ljudi, ki smo ta program pripravljeni in sposobni uresničiti. Želim vam lepo jesen in čim več sonca ! Bojan Rugelj ZLSD Spoštovane volivke in volivci! ZLSD se letos prvič odpravlja na volitve kot vladna .stranka. Torej se prvič lahko pohvalimo z uspehi in rezultati lastnih vladnih politik, a hkrati nosimo tudi del odgovornosti, če vlada kje ni bila uspešna Slovenija je v trinajstih letih postala varen dom, kjer si bomo lahko oblikovali lepo prihodnost. ZLSD je tista ki ne pristaja na nikakršne razlike med ljudmi in ne med regijami. Prihodnost bo na naši strani, prihodnost za vse. Ambicioznost in solidarnost skupaj veliko zmoreta in če bomo mi tisti, ki ju bomo vodili, bo Slovenija v Evropi presegla povprečje. Znanje postavljamo na prvo mesto. Naše investicije so v ljudi, v razvoj in v okolje. Konkurenca ni grožnja ampak pogoj za razvoj. Vse možnosti imamo, da se v naslednjih letih razvije prav malo in srednje podjetništvo ter obrtništvo. ZLSD je socialdemokratska stranka kar nam nalaga Še večjo odgovornost do vseh, ki ji zaupate. V ZLSD smo pripravljeni na prihodnost, smo pogumni, odgovorni in odprti. Znamo prisluhniti vsem in se z vsemi pogovarjati. V tem je naša moč in to Slovenija potrebuje. Z Vašim zaupanjem bom svoje delo opravljala v dobro Sevnice, v dobro Slovenije. Hvala za Vašo podporo. Skupaj z Vami bomo uspeli. Na glasovnici obkrožite številko 2. Breda Drenek - Sotošek, kandidatka za poslanko DZ R$ N Si Nova Slovenija Krščanska tjutSska stranka Ker Slovenija potrebuje ljudi s poštenimi nameni, izkušnjami in bistrimi rešitvami, ki bodo pospešili gospodarsko rast in povečali standard in blaginjo Slovencev, vemo, da je Matjaž Traven in Nova Slovenija prava izbira. Če si želiš sprememb na bolje, na nedeljskih volitvah obkroži številko 4. Sava Glas, 30.9.2004 Marijo iz Mihalovca je zanimalo, kaj se da storiti, če sosedov pes 24 ur na dan joka pod oknom njene spalnice. Zanima jo, ali je to dovoljeno! Na veterinarski inšpekciji odgovarjajo, da ni osnov za njihovo posredovanje, če je pes na lastnikovem zemljišču. Pes pač joka bodisi ko gre gospodar od hiše, bodisi v času parjenja ali odstavitve od matere. V primeru neustreznega ravnanja, malomarnosti ali mučenja pa lastnika lahko prijavi veterinarski inšpekciji. Na policiji pa so povedali, da v zadnjem času niso prejeli prijav za motenje reda in miru; ponavadi je tako obnašanje psov zgolj začasno, je pa odvisno predvsem od vzgoje. Najbolje bo, da se gospa Marija s sosedi pogovori kar sama. Jožica iz Brežic je že dvakrat izpostavila enako bodico; rada bi namreč izvedela, zakaj je interval med signali za zeleno luč na križišču pri brežiški blagovnici tako kratek. Pešci zako nimajo veliko možnosti za prehod ceste, z začetkom šolskega leta pa je ta problem zaradi dijakov dobil še večje razsežnosti. Na Občini Brežice odgovarjajo, da je to prva tovrstna pritožba za to križišče, sicer pa so intervali nastavljeni po normativih. Kljub temu bodo še enkrat poklicali vzdrževalca in preverili stanje ter primemo ukrepali, če bo potrebno. Marjano iz Krškega zanima, kdaj bo asfaltirana cesta na Bohor in kdaj bodo pristojni jjoskrbeli za udrti del ceste. Sele takrat, ko se bo kdo ponesrečil? Niko Somrak iz krške občine je povedal, da je udrti del ceste zavarovan, za popravilo bo potrebno odšteti 5 milijonov SIT; promet trenutno teče po enem voznem pasu, vozniki pa naj ne bi bili ogroženi. Z izvajalcem se še dogovarjajo glede krivde, ko bo ta ugotovljena, bodo tudi oni pripravili del projektne dokumentacije, tako da bo cestišče sanirano prihodnje leto. Cesta Bohor-Srebotno pa naj bi bila preplastena, leseni mostički izgrajeni in dokončani v treh, štirih letih, torej dokončno leta 2008. Letošnje odkupne cene pšenice, še bolj pa cena analize, so razjezile Antona iz Artič, ki je za tono in 60 kg pšenice dobil 15.900 SIT, pri tem pa je izvedel, da so mu za analizo “odtrgali” 7.500 SIT. Zakaj, sprašuje, to ni bilo jasno povedano že prej ali vsaj na mestu odkupa, saj sicer pšenice sploh ne bi peljal v silos? Zanima ga tudi, zakaj odkupovalci ne povedo takoj, v kateri kakovostni razred sodi pšenica in koliko je katera vredna. Anton Cerjak, vodja silosov Skala d.o.o. odgovarja, da se je glede cene analize treba obrniti na Inspekt Ljubljana (katerega storitve so res drage), sicer pa so •bile vse informacije (kriteriji za posamezen kakovostni razred, ceniki za sušenje) pri njih izobešene na tehtnici, le končne cene, ki je sicer enaka napovedani, še ni bilo, ker še ni bila znana. V podjetju zavračajo očitke, da pridelovalec takoj ne izve kakovostnega razreda, v katerega sodi oddana pšenica, saj so, če so po prevzemu malo počakali, to izvedeli od zaposlenih v Inspekti. Do težav je lahko prišlo le, če je kdo pripeljal žito v imenu drugega ali pa če je tovor pripeljal večkrat, tako da je včasih obveljala slabša kako- vost žita. Cerjak je še povedal, da se lahko kdorkoli, ki ni zadovoljen s storitvijo, obme na njih, vendar pravočasno; v konkretnem premim ne morejo več pomagati. Ivano iz Podgorja moti neusklajenost glede rokov za oddajo vlog za štipendijo na Zavodu za zaposlovanje in odloč-b davčne uprave. Njena šolajoča dijaka bosta štipendiji dobila šele takrat, ko bosta posredovala podatke iz dohodninskih odločb, ki pa jih sedaj še nimajo. Ona pa mora učbenike in vozovnice kupiti že sedaj. Zvezdana Geržina, generalna direktorica Davčne uprave Slovenije očitke zavrača, saj je bila v obrazcu za uveljavitev republiške štipendije v tem šolskem letu kandidatu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku dana možnost, da podpiše izjavo, da na dan vložitve vloge še ni prejel odločbe o odmeri dohodnine oz. jih bo predložil takoj, ko jih bo prejel. S tem se vloge kandidatov upoštevajo brez zahtevanih podatkov. Pravilnik o štipendiranju nasprotno določa, da se o pravici do republiške štipendije odloči šele po izvršljivosti odločbe, če do izteka razpisnega roka odločba davčnega organa še ni bila izdana. Zadnji rok za od-meritev dohodnine je namreč 31. oktober, prošnje za štipendijo pa se oddajo že poldrugi mesec prej. Na Zavodu za zaposlovanje, območni službi Sevnice pa je Andrej Mihelin, koordinator za poklicno orientacijo in štipendiranje, povedal, da bodo na zavodu čakali na dopolnitve vlog do 8. oktobra, in vsi, ki bodo podatke posredovali do tega roka, bodo dobili prvo izplačilo 22. oktobra, sicer pa 10. v naslednjem mesecu. S \ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročani/o časopis SANAGLAS Ime in priimek_____________________________ Podjetje(naziv in naslov) _________________ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj____________________ Ulica____________________ Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov . Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. aročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. Radanovič Brežice d.o.o. Tei.: (07) 49 92150 Čemelčeva ulica 5, Fax: (07) 49 92172 8250 Brežice RabljeiM VOZjla VOZILO 8APVA LETNIK KM OPREMA CENA 1 FORD KA 1.31 KOV. SREBRNA 1987 . 470(0 1. LASTNIK. SERVO. ZRAC NA BLAZINA RAD 10. SERVISNA KNJIOA a50.OM.00 Sli 2 VOLKSWAOEN POLO 1.9 SD IH 14 HUN E KOV, ČRNA 2003 12000 5 VRAT, SERVO. ABS, KLIMATRONIC. ELEKTRIKA,... 2.350.000,00 311 • 3 vou m c-e h OOLF 1.4TRENDUNE RDEČA 2004 11500 1. LASTNIK, SERVO, ABS+ASR, 5 VRAT KUMA TRONIC. ELEKTRIKA... 3350.000.00 Sl' 4 VOLKSWAOEN POLO 60 KOV, ZELENA 190$ 59000 1. LASTNIK. ZRAČNI BLAZINI VLEČNA NAPRAVA 1.250.000.00 sn 5 VQLKSWAGEN OOLF 1.9 SOI SELA 2002 44500 1. LASTNIK, 3V. SERVO. ABS, 2 BLAZINI RADIO, 2600.000,00 sn 6 AUDIA41.8TD1 AVANT 100 KM MODRA 2003 23500 1, LASTNIK, KUMA, SERVISNA KNJIOA TEMPOMAT, KROM 5.800.000,00 sn 7 VQLKSWA«SN POLO UM 1» ZELEN 2000 §0003 1.LASTNIK, SERVO, ELEKTRIKA, KUMA ŠPRAJC 03«77.821 1.550.000,00 811 8 HYUNDAI SCOUPE 1.5 OTI KOV, ZELENA 1935 114000 SERVO. ELEKTRIKA STREŠNO OKNO... 650.000,00 sn 9 ŠKODA FELICtA KOVINSKO ZELENA 1996 13X00 1. LASTNIK 499.000.00 sn 10 VOLI SWA©EN PASSAT VARIANT. 16 KOV. MODRA 1998 114000 1. LASTNIK. SERVO. ABS. KUMA ELEKTRIKA.. 1999.000,00 811 11 RENAULT K5 ■JELA 1983 183000 260.000,00 Sli 12 MAR UTI SCO C!TY STAR ZELENA 1988 62000 5 VRAT, LEPO OHRANJEN... 299.000.00 sn 13 ŠKODA FA81A1.4 KOV. SREBRNA 2001 59000 1. LASTNIK, CENTRALNO, SERVISNA KNJIOA RAD 10. SERVO 1,500.0X1.00 sn 14 AUDI AS 2.4 OUATTRO TIPTRONC ČRNA 1993 111000 1. LASTNIK, KUMA USNJE. SERVISNA KNJIOA 2 KOMPL SUM 3800.000.00 sn 15 V0LK$WA0EN OOLF 1.8 TD) : ČRNA METAUIK 2001 78005 SV.KLIMATR ONIC.ŠPORTNA O PR EMA. ABS+ASR. ELEKTRIKA, ALARM.. 3300.000.00 sn 16 VOLKSWA6EN OOLF 1.4BASIS MODRA 2001 24300 1. LASTN IK. SERVO. ABS. 5 VRAT ZAVESICE. PREVLEKE 2.299.000.00 Sli 17 ■ RENAULT CUO 1.2 75 KM KOV. SREBRNA 2001 30.000 1 LASTNIK 5VRAT, RADIO, 2X AIR BAS 1S50.000.0Q$n Termoglas d.o.o., Dolenji Boštanj, zaposli komercialista na terenu za prodajo oken in vrat Pogoji: - končana najmanj 5. stopnja izobrazbe, - vozniški izpit B kategorije in - vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri izmeri oken na objektih in svetovanju. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Termoglas d.o.o., Dolenji Boštanj 54f, 8294 Boštanj. Vse informacije na številki 07/81-61-950! ZAHVALA V torek, 21. septembra, smo se na leskovškem pokopališču še zadnjič poslovili od naše drage mame PAVLE MEŽIČ z Malega Podloga Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, sodelavcem Term Čatež in Mokric, Ekopa Krško in Špara Krško za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Žičkar, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine. Posebno zahvalo izrekamo dr. Marjanci Božič za dolgoletno zdravljenje, celotnemu osebju Doma starejših občanov Krško za skrbno nego in zdravniški ekipi, ki je bila ob njej v zadnjih trenutkih njenega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni kino Kino servis Brežice V četrtek, 30.9., in v petek, 1.10., ob 18. 30 Hellboy, znanstvenofantastična grozljivka, in ob 20.30 Stepfordske ženske, drama; sobota, 2.10, in nedelja, 3.10, ob 18. 30 in ob 20. 30 HeUboy; četrtek, 7.10., in petek, 8.10., ob 18. 30 Ubila bom Billa 2, in ob 20.30 Terminal, drama; sobota, 9. 10., in nedelja, 10.10., ob 18.30 in 20. 30 Ubila bom Billa 2. Kulturni dom Krško Četrtek, 30.9., ob 19. uri Spopad na zahodu, akcijski film; petek, 1.10., ob 18. uri Očetje v plenicah, komedija, in ob 20. uri Kralj Arthur, zgodovinski spektakel; sobota, 2. 10., ob 18. uri Očetje v plenicah in ob 20. uri Spopad na zahodu; nedelja, 3. 10., ob 18. uri Kralj Arthur. mali oglasi Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance, ki jih boste dobili v torek, 12. oktobra, in sicer na telefonski številki 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali osebno pri Rostoharjevih, Brege 1. Kupim 2 do 3 m3 suhih razžaganih bukovih drv z dostavo na dom. Pokličite 07/81-42-389 ali 041-721-175. Na Piroškem Vrhu prodamo vinograd s 350 trtami in vinsko klet z vso opremo. Pokličite 031-393-221. Prodam 2 ha koruze na rasti. Za informacije pokličite od 18. do 19. ure na telefonsko številko 041-901-138. Prodam krompir sorte sante za ozimnico. Pripeljem ga tudi na dom. Pokličite 040-202-022. Prodam dobro ohranjen osebni avtomobil Fiat Uno 1.0, letnik 1997, prevoženih 97.000 km. Cena je 330.000 SIT. Pokličite 031-794-741. RADIO/BF / BREŽICE B8,? m «5,9 MK* Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Ivan Plazar: ”Bog mora vstopiti v gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo...povsod!” Ob srečanju v brežiškem župnišču med njegovim letošnjim dopustom v Sloveniji mi je kar v začetku dejal: ”Noben od nas ni samo dober ali samo slab, v vsakem je dobro in slabo. Po izvirnem grehu je naša narava nagnjena k slabemu in naša volja oslabljena. Bog je že Adamu in Evi obljubil, da bo poslal odrešenika, ki nam bo prinesel ozdravljenje, moč in življenje. Ker nam je Bog dal svobodno voljo, je od nas odvisno, ali bomo to njegovo pomoč in odrešenje sprejeli. Vsakdo ima možnost izbire. To je bistvo. Ljudje pa mislimo, da lahko z našo človeško silo uresničimo mir in blagostanje. To je vendar utopija, samo poglejmo okoli sebe...” Očetu Ivanu, uradniku, in mami Jožefi, gospodinji, se je rodil 25. novembra 1936 v Hrastniku, kjer je preživljal otroška leta, sestra Marija je rodila 1944 v Prevaljah na Koroškem. Sam je tam obiskoval osnovno šolo, na Ravnah na Koroškem pa je bil pri prvem sv. obhajilu in birmi. Družina se je 1947 preselila v Brežice, kjer je obiskoval gimnazijo in leta 1955 maturiral: "Veliko sem se ukvarjal tudi s športom, predvsem orodno telovadbo, tenisom, hokejem in rokometom, velik vpliv name pa sta imela kaplana g. Jože Vesenjak in g. Lojze Drobež. Po maturi nisem imel nobene prave ideje, kje naj bi študij nadaljeval. Veselili so me tehnični predmeti in sem mislil, da si bom s študijem kemije lahko ustvaril najboljše pogoje za življenje, s tem pa tudi naredil nekaj koristnega za domovino in človeštvo. Kljub temu, da mi je sprva na kemiji šlo odlično, sem zaradi ovir, ki jih še danes ne razumem, presedlal na ekonomijo. Med tem je Bog, posebno še po predavanju lazarista g. Franca Sodje, vsejal ne- mir v moje srce. Ta nemir pa je prinesel odločitev, da bom postal duhovnik lazarist v misijonski družbi sv. Vincencija Pa-velskega. Prepričan sem namreč bil, da bom v tem poklicu lahko največ naredil za Boga in za naš slovenski narod.” Sledila je vojaščina v Cupri-ji in v Požarevcu v Srbiji, v no-vicijat pa je vstopil septembra 1959 v Beogradu. 1960 se je vpisal na Teološko fakulteto v Zagrebu, kjer so lazaristi vodili župnijo sV. Barbare v Gornjem Vrapču. Večne zaobljube je opravil 9.9.1964, v duhovnika ga je dva dni kasneje posvetil škof dr. Maksimiljan Držečnik v Mariboru, novo mašo pa je imel istega leta 13. septembra v Brežicah. 1965 je imel že prve misijone in duhovne obnove, imenovan je bil za prefekta dijakov in kaplana v Vrapču, 1968 je bil prestavljen v Beograd za župnika župnije sv. Cirila in Metoda, v soupravi pa je imel tudi župnijo v Valjevu. Nato seje v Kanadi pokazala potreba (dobil je tudi priložnost nadaljnjega izobraževanja na univerzah v Winnipegu in St.Paul v Ottavi), da bi imeli še enega duhovnika: "Lazaristi smo tam imeli štiri župnije. V Torontu sem na dveh župnijah deloval kot kaplan in župnik, župnik sem bil tudi v Winni-pegu, večkrat pa sem pomagal in imel duhovne obnove za božič in veliko noč tudi v Montrealu. Med leti 1970 in 1976 sem dobil še nalogo, da sem obiskoval slovenske skupnosti po Kanadi in tudi zanje sem imel duhovne obnove. Devet let sem bil predstojnik lazaris-tovske skupnosti v Kanadi.” Srečanja z raznimi gibanji in apostolati, katoliškimi in protestantskimi, so širila njegovo obzorje in vplivala na njegovo duhovnost, pa tudi konference za duhovnike, ki jih letno prireja frančiškanska univerza v Steubenvillu v Ohiu. V župniji Brezmadežne, ki je največja slovenska župnija zunaj Slovenije, deluje že 16. leto, ima zagotovljeno lepo prihodnost. Tam in po drugih župnijah so zelo pomembne in delovne župnijske organizacije, kjer se pastoralno delovanje precej razlikuje od tukajšnjega. “Verouk je v glavnem v katoliških šolah, mi pa skrbimo za tiste, ki ne hodijo v te šole, imamo posebno pripravo za prvo sv. obhajilo in birmo. V veliko pomoč so nam tudi Marijine sestre, ki skrbijo za cerkve in za starostni Dom Lipa, kjer naši rojaki lepo preživijo večer življenja v slovenski skupnosti. Več let sem bil tudi predsednik upravnega odbora Doma Lipa, ki ga ontarijska vlada postavlja drugim za zgled.” Pove še, da se kulturno in družabno življenje rojakov v veliki meri odvija okoli župnijskega središča, pa tudi vse druge slovenske organizacije in ustanove, v katerih so rojaki združeni po pokrajinah ali zanimanju, so povezane s slovenskimi župnijami. Pri njihovem delu jim pomaga verski magazin Božja beseda ter obiski slovenskih skupin po celi Kanadi. Bogoslužje je v glavnem v slovenščini: “Razveseljivo je, da se mnogi mladi zanimajo za slovenščino in se vključujejo v župnijsko življenje. Na mnogih področjih so že mlajši prevzeli pobudo in vodstvo. Tako je Slovenska skupnost v Kanadi živa in močna, sicer pa izseljenci Slovenijo bolj cenimo, zlasti sedaj, ko je samostojna in smo od leta 1991 zelo angažirani. Uspehi domovine nas veselijo, neuspehi bolijo.” Za dobro skupno življenje pa je poudaril pomen treh najpomembnejših besed, ki bi jih moralo človeštvo ozavestiti in izpolnjevati - ljubezen, hvala in oprosti. N at j a Jenko Sunčič Čeprav sevniška občina ni bila vključena v program tedna mobilnosti, je policist Sladič takole popeljal šolarje po ulici in jim razkazal prometne pasti. Je bila pa sevniška občina najbrž edina, ki ob začetku šolskega leta ni razobesila transparentov, s katerimi bi opozorila, da so spet malčki na cesti. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvone Tuhtar nam je pojasnil, da so želeli razobesiti transparente, a so mu na občini povedali, da so vsa mesta rezervirana za volilna sporočila. - Kaj varnost, trenutno so glavne volitve! Krški svetnik Branimir Vodopivec nima dileme v zvezi z rabo besed regija ali pokrajina Posavje. “Lepa slovenska beseda je pokrajina in ta naj se uporablja, medtem ko me regija spominja na regljanje!” Gospod Vodopivec ima prav, saj od regljanja ni haska in vprašanje je, če bo od regije. Ob evropskem dnevu brez avtomobila je Pošta Slovenije pričela s testiranjem kolesa na električni pogon. Gre za nadgradnjo poštnega kolesa, ki ga pismonoše zadnja leta uporabljajo pri dostavi pošiljk. Električno poštno kolo bo predvsem olajšalo delo pismonoš ter prispevalo k ohranjanju okolja. Kolo je enostavno za uporabo in dosega hitrost do 20 km/h, poleg pismonoš pa ga bodo veseli tudi upokojenci, če bodo hitreje dobili pokojnino in tako morda nadoknadili tisti dve, za kateri naj bi jih opeharila država. Z raketami na vrh Poljska - Svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu se je udeležila tudi slovenska reprezentanca in osvojila dve bronasti medalji. Zanimivo je, da je v slovenski reprezentanci kar šest Sevničanov, članov astronavtično raketnega kluba Vega. Na najmočnejšem tovrstnem tekmovanju v svetu je sodelovalo več kot 350 tekmovalcev, ki so si svoje nastope zagotovili preko uspešnih nastopov na domačih in tujih tekmovanjih. Zaradi uspešnih nastopov, ki so jih pokazali člani sevniškega Astronavtično raketnega kluba Vega iz Sevnice, je bilo v reprezentanco Slovenije imenovanih kar šest članov, ki so si na ta način priborili tudi vstopnico za svetovno prvenstvo. To so Igor Stricelj, Drago Perc, Borut Lendaro, Andrej Zevnikar, Uroš Jenko in Marjan Jenko. Igor Štricelj in Borut Lendaro sta z ljubljanskim kolegom Blažem Grgičem osvojila bronasto kolajno. Svoje znanje so pokazali tudi mladinci, med katerimi sta bila prav tako dva Sevničana Andrej Zevnikar in Uroš Jenko. Z uspešnimi, visokimi poleti so se uvr- stili na ekipno tretje mesto in se domov vrnili z bronasto medaljo. N.Č.C. Igg Ip. „/f.! Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net otroški parlamenti 2004 - 2005 MLADI IN EVROPA 51 let za srečnejše 7p z™ otroštvo MsZSi*. v A • TE^EN evropa v šoli 2004 - 2005 4.-10. oktober 2004 SEM DRŽAVLJANKA -SEM DRŽAVLJAN V SPREMINJAJOČI SE EVROPI otrokom najboljše športne igre, delavnice, zabavno glasbene prireditve 4 EHgSSflH /’ J - 51 let m steČMšjše |“*** MJ Mladine Krško Krško, 4.10. Koprivnica, 5.10. Kostanjevica, 5.10 Raka 7.10. Vihre 6., 8. in 9.10. EVROPA MLADIM-MLADI EVROPI