Skupna seja predsednikov sreskih učiteljskih društev z upravnim in nadzornim odborom sekcije V nedeljo 30. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne je bila v Ljubljani skupna seja predsednikov sreskih učiteljskih društev z upravnim in nadzornim odborom. Sejo je otvoril predsednik JUU in predsednik sekcijc tov. Ivan Dimnik. Sledilo je poročilo sckcijskega tajnika tov. Kumlja Metoda o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo stan, šolo in organizacijo. Predložil jc seji spomenico glede zvišanja prejemkov, ki je bila soglasno sprejeta in se glasi: Spomenica sprejeta na skupnem zborovanju prcdsedni- kov sreskih učitcljskih društev s člani uprav- nega in nadzornega odbora sekcije JUU za dravsko banovino dne 30. maja 1937. Državni uslužbenci smo bili od zedinjenja pa vse do danes samo dvakrat kolikor toliko primerno nagrajeni: prvič 1. 1920. z uredbo o draginjskih dokladah št. 130.000 z dne 29. septembra 1920. (Službene Novine št. 221/1920.) in drugič 1. 1931. z uradniškim zakonom z dne 1. aprila 1931. (Služb. Novine št. 73/150-1931.). Žal sta bili tudi ti edini svetli periodi prav kratki: prvo jc kmalu zasenčila hitro naraščajoča draginja povojnih let, druga je trajala samo 6 mesecev, od 1. IV. do 30. IX. 1931., ko so se doklade zopet znižale. Na ta način smo bili državni uslužbenci od skoro 19 let samo leto dni materialno saturirani, medtem ko so bila ostalih 18 let za nas leta pomanjkanja in odpovedi. Posebno usodna je bila za nas zadnja uredba o znižanju draginjskih doklad z dne 19. septembra 1935. (Služb. Novine št. 217/1 11/520-1935), ki je posebno pritisnila materialno najšibkejše nižje uslužbence in družine. Medtem ko druge države tekmujejo v nagradah za otroke, ki predstavljajo naraščajočo moč države, se je začelo pri nas varčevati pri materah in otrocih. Danes, ko smo se morali državni uslužbenci pod pritiskom razmcr odpovedati vsakemu kulturnemu in družabnemu življenju, ki nam ga kot inteligentom narekujeta naša duševna potreba in naša narodna zavest, ne iščemo v draginjskih dokladah posameznih skupin nikakih reprezentacijskih dodatkov, ki naj bi služili za stanu primerno življenje na zunaj, ampak samo še sredstva za golo preživljanje nas, naših žena in naših otrok. Da še nc kažemo svetu vsega našega siromaštva in da še skušamo varovati neki navidezni dekorum, je pripisovati samo enemu sredstvu, ki se ga oklepamo: dolgov o m ! Državni uslužbenci smo zadolženi na neverjetne vsote! Zadolževati se moramo za obleko, za šolanje otrok, za bolezni in smrt! Ker pa moramo te dolgove odplačevati, nam ostane po odbitkih za davke, pokojninski fond, za prepovedi na plačo in po odplačilih obrokov na dolg tako malo čistih prejemkov, da se moramo zadolževati za hrano in stanovanje. Tako se plaz, ki se ruši na nas zaradi naglega skoka ccn življenjskim potrebščinam od dneva do dneva veča, a mi smo brcz moči in se samo s strahom sprašujemo, kakšne bodo posledice. Po teh ugotovitvah vidimo samo eno rešitev: da nam država poveča prejemke, da bomo mogli živeti mi in naši otroci, zato prosimo, da se državni uslužbenci rešijo iz neizdržljivega položaja, v katerega so zašli brez lastne krivde, tako da se brez odlašanja uveljavi stara uredba o draginjskih dokladah od 12. marca 1932., št. 10.990/1 z dodatkom določb iz čl. 5 uredbe od 19. septembra 1935., ki se tiče zvišanja osebne doklade staroupokojencem. Nadalje je prečital resolucijo glede uvedbe delnega celibata za učiteljice, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija Finančni zakon za leto 1937./38. je prinesel v svojem § 33. novo določbo, s katero se uvaja delen celibat za učiteljice. Po proučitvi gornje zakonske določbe ugotavlja predsedniški zbor JUU sekcije za dravsko banovino na seji dne 30. maja 1937. v Ljubljani naslednje: Ta določba pomenja novo izgubo pravic, ki so doletele v zadnjih lctih učiteljice kot državne narneščenke in državljanke. Jemlje jim pravico proste izbire živijcnjskega tovariša in jih utesnuje s tem v ustavno zajamčenih pravicah in v enakopravnosti, ki jim jo je na osnovi ustave priznaval doslej v celoti tudi uradniški zakon. Poleg tega navajamo še sledeče negativne strani, ki bi se pokazale pri izvajanju zakonske določbe o celibatu učiteljic: V narodni skupščini sc je utcmeljevala uzakonitcv celibata z velikim številom brezposelnih učiteljev, ki bi prišli s prestankom službe v zakon vstopivših učiteljic lahko do zaposlitve. Po uradnih podatkih pa jc danes samo v dravski banovini nad 250 razredov in šol brez učitelja, poleg tega pa bi bilo potreba večje število obstoječih šol razširiti in prenapolnjene razrede razdeliti. V drugih banovinah je v tem pogledu stanje še slabše. Dokler se nahaja naša narodna šola v takem položaju, je nemogoče govoriti o nadprodukciji učiteljskega naraščaja, nasprotno je učiteljstva še vedno prcmalo. Vseh poročenih učiteljic je v dravski banovini 850, od teh z učitelji narodnih šol in z upokojenimi učitelji okrog 400. — Ostalih 450 učiteljic odpade na vso 35 letno službeno dobo, torej povprečno na eno službeno leto 13. To neznatno število jasno kaže kako malo uspešno sredstvo za pobijanje brezposelnosti je uredba celibata za učiteljice. Po uzakonjeni doloebi dobijo odpuščene učiteljice odpravnino v višini enoletne plačc in položajne doklade, če imajo nad 10 oziro ma nad 5 let službe. Odpravnina se izplačuje iz istih proračunskih kreditov, iz katerih se plačujejo plače in položajnc doklade. Proračunska mesta poročenih učiteljic torej tako dolgo ne bodo prosta, dokler ne mine od dneva njihove odpustitve šest oziroma dvanajst mesecev, za katero dobo prejmejo odpravnino. Z ozirom na zakonito določbo, da se morejo izvrševati nove postavitve le na proračunsko prosta mesta, za toliko časa ne bo mogoče postaviti na dejansko izpraznjena mesta nobencga učitelja, za kolikor mesecev je bila iz proračunskega mesta odpuščeni učiteljici izplačana odpravnina. V tem času bi bilo zato pomanjkanje učiteljskih oseb še večje in še vcč bi bilo razredov brez učitcljev. Izvajanje te določbe bi pomenilo zato zgolj škodo za izobrazbo naroda. Četudi stojimo na stališču, da je treba čimprej zopct uzakoniti načelo: »Za enako delo enako plačilo« in bomo, kakor doslej, tudi poslej stremili za tem, da se priznajo poročenim državnim uslužbenkam prav isti prejemki, kakor neporočenim, vendar ugotavljamo, da bi pomenilo izvajanje zakona o celibatu tudi v gmotnem oziru obremenitev za državo in banovino. Poročene učiteljice ne prejemajo niti osebne doklade niti stanarine in kuriva. Namesto njih došli učitclji pa bi vse to prejemali. Ker dokazujejo po vsej državi razredi in šole brez učiteljev, da. iji prišlo do uzakonitve celibata za učiteljice zaradi nadprodukcije učiteljstva, marveč zgolj in samo zaradi finančnih razlogov, sledi iz gornjega jasno, da bi bilo tudi v tem oziru nemogoče doseči namen, iz katerega je prišlo do omenjene zakonske določbe. Če država danes ne more ob manjših prejemkih poročenih učitcljic zasesti vrzeli na šolah, bo mogla ob večjih prejemkih neporočenih to tem manj. Gornje navedbe jasno kažejo neučinkovitost zakonske določbe o celibatu za učiteljice. Ta določba ne bo mogla v ničemcr prispevati k zmanjšanju brezposelnosti med učiteljskim naraščajem, pač pa je ustvarila že danes med učiteljicami občutek velikega prikrajšanja na ustavno zagotovljenih pravicah, kar bi ob daljšem trajanju imelo lahko samo neugodne posledice za delo učiteljic sploh na narodnem izobraževanju. Zato p r o s l m o , da se ne pristupi k izvajanju določbe o celibatu, ki naj se ob prvi priliki ukine, bodisi v primeru, da se izpremeni šolski ali uradniški zakon, bodisi z novim finančnim zakonom. Vodstvo sekcije jc dobilo nalog, da izroči spomenico in resolucijo merodajnim činiteljcm. Sledila je debata, ki so se je udeležili tov. Lebar v zadevi učiteljic ročnih del, tov. Mencej pa o celibatu učiteljic. Sklenjena je bila zahteva, naprositi bansko upravo, da izda pojasnilo, kako naj postopajo oni učitelji in učitcljice, ki jim je bila priznana službena doba, prebita na Ciril-Metodovih šolah, z amandmanom fin. zak. za leto 1937./38. Tov. Dcbeljak je načel vprašanje kontraktualcev. Tov. predscdnik Dimnik pojasni, da se je tudi glavni prosvetni svct zavzel zanje in da je dobil on naročilo, naj sestavi predlog za ureditev te zadevc. Kakor je videti, se z vso resnostjo bavijo merodajni krogi z vprašanjem ureditve položaja učiteljev - kontraktualcev. Blagajniško poročilo in glavne smernice za proračun za bodoče upravno leto je podal tov. Grum. Članarina se ne bo zvišala kljub temu, da se je cena papirju za tisk stanovskih listov podražila. Apeliral je na navzoče predsednike sreskih društev, da poravnajo dolg pri sckciji. Sekcija mora kriti svoje obveznosti, prejema pa od sreskih društev prispevke zelo neredno. Proračun bo v kratkem poslan sreskim društvom v obravnavo. O seji glavnega odbora v Beogradu, ki se je vršila 26., 27. in 28. aprila je poročal tovariš Roš. Opisal je razmere v organizaciji, finančno stanje, dvakratni sprejem pri gospodu ministru prosvete in temeljna načela glede reorganizacije našega udruženja. Na njegova izvajanja je podal predscdnik tov. Dimnik izjavo, da so predlogi glede reorganizacije Udruženja zgolj upravnega značaja. Glede reorganizacije Udruženja bodo sklepala sreska društva na svojih zborovanjih in dala pooblastila dclegatom za banovinsko skupščino. Poročilo tov. Roša je bilo z odobravanjem sprejeto. Na predlog upravnega odbora je bil sprejet sklep, da se bo vršila banovinska skupščina 12. in 13. julija v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Obravnavale se bodo samo stanovske zadeve in odpadejo vsa predavanja. O poslovniku za sreskc skupščine naj razpravljajo sreska društva ter pošljejo predloge sekciji. Ravno tako naj pošljejo predloge za izpremembo zakona o narodnih šolah. Nadalje je prečital tov. tajnik dopis pedagoške centrale radi Roditeljskega lista. Načelno stališče k temu naj zavzame banovinska skupščina. Nudimo pa prostor v »Učiteljskem tovarišu« za reklamo, a sekcija bo prispevala delež 250 din. O »Učiteljskem tovarišu« je poročal dosedanji urednik tov. Vekoslav Mlekuž, ki je navajal težkoče, s katerimi se mora boriti pri uredništvu. Sporočil je, kar je navajal tudi že tajnik tov. Kumelj, da mu je banska uprava prepovedala nadaljnje urejevanje »Učiteljskega tovariša« in da je upravni odbor poveril te posle tov. Ivanu Kocijančiču. — Seje se je udeležilo 32 predsednikov sreskih društev, 8 članov upravnega odbora in 5 članov nadzornega odbora. Ob 13. uri je zaključil tov. predsednik lepo uspelo sejo.