Št. 73. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6.uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18,-~, polletno K 9‘—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. V Ljubljani, sobota dne 14. maja 1910. Neodvisen političen dnevnik. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo In upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Atentat na Ciril-Metodovo družbo! Razkrinkano Zaplakala in zajokala je vesoljna slovenska domovina, ko je nehalo utripati srce največjemu rodoljubu, ki jih je doslej rodila slovenska mati — zaplakala je v žalosti in se zasmejala v veselju, ko je čula vest o mecenskem darilu Karola Kotnika, družbi sv. Cirila in Metoda! 400.000 kron — to je kapital, ki bi ga moral slovenski narod leto za letom vinar za vinarjem zlagati na altar domovine — a umrl je mož, ki je v trenotku daroval to velikansko vsoto za slovensko rajo, za slovensko, od sovraga nam tlačeno mladino! Umrl je — in vseslovensko, narodno čuteče ljudstvo ga je spremilo k večnemu počitku! Toda komaj se je zastrnila črna zemlja nad njegovo truplo — že so se stegnile grabežljive roke nad njegovo oporoko, nad oporoko, ki jo je položil ranjki Kotnik domovini na oltar! A dovolj je fraz, dovolj rekriminacij, ki bodo odkrili vso gnjilobo vse naše laži — napredne inteligence! Naj govorijo fakta! Ranjki Karol Kotnik je 12 ur pred svojo smrtjo, 27. februarja 1.1. pri popolni zavesti (kakor trde strokovnjaki) prodal Josipu Lenarčiču svoja obširna posestva v vrhniškem sodnem okraju za 400.000 kron in svojo graščino v Krškem, katero je Lenarčič pred kratkim prodal za 80Q,.|500 kron, — samo za 200.000 kron. Takoj, ko je Kotnik podpisal omenjeno pogodbo, napisal je pa še oporoko, v kateri je imenoval glavnim dedičem družbo sv. Cirila in Metoda v k ^ Uc£ U 3 n * *er vo^ svojim štirim sestram po 50.000 kron, tedaj skupno 200.000 kron, gospej Kati Flis, soprogi svojega bivšega knjigovodje, 2000 in svojim trem mojstrom po 500 kron. Tukaj se mora pripomniti, da je Kotnik pred oporoko prodal vsa svoja posestva magnatu Lenarčiču in je imel potemtakem pravico, razpolagati v oporoki le čez ostalo premoženje, (to je čez premoženje, katerega ni s skupno pogodbo izročil Lenarčiču.) To premoženje, čez katero je imel Kotnik še razpolagati v oporoki, je obstajalo: 1. Iz omenjene kupne pogodbe 600.000 kron. 2. Iz raznih terjatev, denarja, hranilnih knjižic, vrednostnih papirjev, deležev pri kmetski posojilnici na Vrhniki i. t. d. v znesku najmanj 200.000 kron. Torej je skupno premoženje, čez katero je imel Kotnik pravico razpolagati, obstojalo iz najmanj 800.000 kron. Ako se od tega zneska odračunajo omenjena volila štirim sestram, trem mojstrom in gospe Flisovi, imelo bi ostati za družbo sv. Cirila m Metoda najmanj še 596.500 kron. . Če pa pogleda človek v sodnih zapiskih takozvano »mrtvašnico* o ostalem ,^0V!/ran ”Jutra“- V kratkem začne »Jutro* objavljati veleza-nimiv zgodovinski roman, ki ga je priskrbelo,da ugodi mnogostran-skemu zahtevanju občinstva. Že H a n p s nnozariamo na ta mm.,.. i. Skemu zanievanju občinstva. Že danes opozarjamo na ta roman, ki izide pod naslovom „Otroci papeža«. LISTEK. V. F. JELENC. BEDA. Velikomestna slika. |4] „Ali vendar, dragi Habjan je to življenje ! Povdarjam moje življenje ... v tem miljeu sem dorastel in se dvignil . . . tako daleč sega skozi moje okno moje obzorje... in ako človek v to uživi, je vse drugo karikatura, blasfemija umetnosti! Priznam, da imaš prav, a tu živim, tu padem! Naj drugi slave bogastvo in srečo ... jaz ostanem na svoji poti!“ Stopila sta v kavarno, prijetno jima je delo gorko zakajeno ozračje, sedla sta k oknu in pričela čitati! Po vseh ilustrovanih in humorističnih listih sta najprej pogledala, je morda objavljeno kako njihovo deJo, a zastonj . . . Niti v listnici nista našla svojih imen! Prebrskala sta vse časopise, smejaje narodnjaštvo. Kotnikovem premoženju, razvidi v veliko začudenje, da je v tem zapisniku omenjena samo kupnina v znesku 600.000 kron, o kakih terjatvah, hranilnih knjižicah, vrednostnih papirjih i. t. d., kar spada tudi v ta zapisnik, ker družbi sv. Cirila in Metoda kot glavnega dediča, pripadajo tudi vse terjatve, hranilne knjižice i. t. d. pa ni n i k a k e g a govora! Toda zanimivejše je še sledeče: Ves čas bolezni Karola Kotnika ni pustila Lenarčičeva družina nikogar k bolniku, dostop je imela samo ga. Lenarčičeva, ki je znana kot dobra govornica v takih prilikah! Krona vsemu pa je to-le: Magnat Lenarčič, oziroma njegova rodoljubna gospa soproga sta jokala noč in dan za onimi 400.000 kron — in mislila sta in mislila, kako bi prekanila našo šolsko družbo za Kotnikovo volilo. In glej! Lenarčiču se je posrečilo izslediti oporoko Kotnikovo, ki datira še iz leta 1901., v kateri je Kotnik imenoval glavnim dedičem Lenarčičevega sina Milana, družba sv. Cirila in Metoda pa je v tej oporoki popolnoma p r e z r t a. S to pogodbo se je podal Lenarčičev sin Milan k sodniji in se je priglasil — glavim dedičem Karola Kotnika. Vemo sicer, da se mu ne bo posrečilo ovreči zadnje oporoke Kotnikove, toda že misel sama, škodovati in oropati našo edino šolsko družbo, je tako podla in infamna, da ne najdemo primernega izraza za korak. Ni še dovolj, da jo hočejo uničiti klerikalci — priti je moral slovenski liberalni poslanec, predsednik trgovske zbornice, starosta »Sokola* i. t. d. — položil je svojo roko na akt poslednje volje svojega sorodnika — in to iz sebičnih, podlih namenov, češ, moje premoženje bo raslo in raslo in kmalo bom na j bogatejši človek na Kranjskem! Slovenci! Domoljubi! Ali boste pustili, da se oropa tisoče in tisoče otrok denarja, ki ga je volil mož najple-menetijših čustev za Vašo deco — ali boste pustili, da Vam ugrabi milijonar volilo Karola Kotnika?! Če se ne zganeš, slovensko ljudstvo, če sedaj ne dvigneš svoje pesti zoper fra-karstvo in prvaštvo — potem nisi vredno, da se imenuješ slovensko! ( Spominjajte se družbe Cirila in Metoda! sv. se vsem duhovitim in vodenim dovtipom... a v pravo voljo nista prišla! Nejevoljno zakliče Sever: »Fritzi, jutranje liste!" Natakarica prinese liste in Sever vzame prvega v roko, mehanično prevrača stran za stranjo . . . naenkrat mu zastanejo • . . iz prsi se mu izvije vsklik in prav pošteno po kranjsko zavrisne .. . Začudeno ga pogledajo vsi, in Habjan reče: »Hudiča, ali si znorel ?“ Sever pa mu porine časopis: »Beri!** Habjan vzame list in polglasno prebere : r »Knjeginja X. Y., ki je včeraj posetila razstavo umetniškega društva, kupila je za svoj salon sliko mladega umetnika Milana Severja »Beda*. Tedaj pa tudi Habjan zavrisne, Sever zagrabi svoj klobuk in plašč, kar stori tudi Habjan, ki mimogrede vrže natakarici krono, in oba skokoma zapustita kavarno . . . Ljudje začudeno gledajo za njima in majo z glavami ... Mlada slikarja pa med tem že vrvita po ulicah, niti toliko časa nimata, da bi se oblekla v hudem mrazu, Habjan vrže svoj plašč za rokav, da se ostali del vlači po tleh za njim . . . Zaletavala sta se v pa-sante ... a ni ju to motilo . . . hitela sta naprej, dokler nista prišla v razstavo. Usta- lz slovenskih kntfev. Šmarje-Sap. Za Slovence župan — za Nemce »BUrgermeister*. Naš župan gosp. Kastelic je poleg drugih svojih vrlin tudi jako diplomatičen mož. To je s svojim uradnim podpisom dokazal ob priliki, ko so bili pri nas vojaki nastanjeni. Sreča nam je naklonila dva taka dokaza v roke. Na enemu listku stoji zapisano: 8 Gemeiner I. Kastelic, žup. Drugi list pa se glasi: Quartier Zettel 3 Officire. I. Kastelic Btirgermeister. — Torej en in isti občinski predstojnik. G. Kastelic je bil za vojake prostake slovenski župan, a za častnike pa »BUrgermeister*. To je narodna zavednost naših slovenskih županov! Škoda, da je dunajski župan dobil svojega naslednika, drugače bi mi kandidirali našega I. Kastelica za »Btirgermeistra*. Splošni pregled. Izstop čeških radikalcev iz »Slovanske Enote*. Cincarska politika naših poslancev in politikov se je zopet enkrat pokazala v vsi svoji naivnosti. Spominjamo se bratstva in proslavljanja češkega radikalca Fresla od strani naših naprednjakov, ko si je enkrat v parlamentu pošteno sposodil Šu-steršičevo neodkritosrčno vladno politiko, spominjamo se dni, ko je Šušteršič ob strani Klofača in Choca navdušeno obstruiral! A danes, ko so se češki radikalci naveličali kompromisne in neodločne politike »Slovanske Enote* ter izstopili iz nje, objedajo vsi naši listi te poslance od Slovenca pa do tržaške Edinosti! Ali prepričani smo, da bo to zahrbtno in neodkritosrčno objedanje češke radikalce v njih brezobzirnem boju proti sedanjemu vladnemu režimu kaj malo motilo! Poslanec Klofač je imel te dni v Pragi velikanski shod, ki je odobril popolnoma njegovo postopanje! Očital je v svojem govoru Mladočehom, da so se dogovarjali z Bienerthom kar na svojo roko o principnih vprašanjih! Končal je z besedami: »Ako misli vlada prvo čitanje jezikovne predloge in okrožne razdelitve brez našega dovoljenja in sporazuma z nami spraviti na dnevni red, tedaj izjavljam v imenu svojega kluba grožnjo, da bomo to smatrali kot znamenje za napad in boj, ki naj se konča kakorkoli!" Seveda bodo cincarji in kompromisarji v Slovanski Enoti prestrašeno zmajevali z glavami in hiteli sklepati z Bienerthom razne junktime! Hofratska politika pač ne prenese ostre in brezobzirne besede! Kreta. Kaj kritične so razmere v Turčiji; albanski upor še vedno ni udušen, a že se javlja nov konflikt med Turčijo in Grško vila sta se pred Severjevo sliko ... in tam je blestel bel listek z napisom »Verkauft*. Nepopisna čustva so obhajala Severja v tem trenotku, niti čutil ni, kako mu je nekdo položil roko na rame; šele ko začuje besede: »Čestitam mladi prijatelj!* se ozre in vidi svojega profesorja! »Ko je včeraj prišla knjeginja v razstavo, sem jo vodil jaz in jo opozoril na Vaše delo! Pazno je gledala sliko in se odločila, da jo kupi, zanima se pa za mladega umetnika in me je prosila, da naj Vas obvestim, da vas pričakuje jutri predpoldne! Le tako naprej, mladi prijatelj!" . . . Sever se je drugi dan predstavil knje-ginji, ki ga je spraševala na dolgo in široko o njegovem delovanju, prosila ga, da naj pride sam takrat, ko prineso sliko, da si izbere primeren prostor za svoj umotvor v salonu! Najprijaznejše ga je odslovila... in ko se je Sever javil pri njenem tajniku, mu je ta izročil nakaznico za deset tisoč kron za največjo dunajsko banko! Sever je takoj dvignil denar in hitel domov, kjer je našel pisma največjih tvrdk, ki so se ponujale, da reproducirajo njegov umotvor! On se je pa samo nasmehnil in se spomnil, kako je poprej letal okoli njih in jim ponujal svojo sliko, a vsi so zmajevali . . . A sedaj, ko je prišel do slave ... se mu vsi klanjajo, in skozi zobe mu je siknila beseda: Pilharji! Nato je šel h Habjanu in I I Moderni Chantecler radi Krete! Krečanski poslanci hočejo na vsak način v svojem parlamentu izreči svojo prisego grškemu kralju in prisiliti tudi mohamedanske poslance, da store isto, kar znači evidentno kršenje turške suverenosti! Porta si tega tudi ne dovoli in je opozorila vse velevlasti na to dejstvo, a to ni preplašilo Krečanov, ki še vedno vstra-jajo na svojem stališču. Porta se energično pripravlja, da uredi to pereče vprašanje, na grško mejo pošilja svojo armado, a v grško vodovje je odplula turška eskadra. Skoro vse velesile, ki so zainteresovane v kretskem vprašanju priznajo Porti popolnoma pravilno postopanje, a kot se vidi, to kaj moti Krečane, ki nočejo na noben način odnehati od svojih zahtev. Dnevne vesti. Na binkoštno nedeljo Qutri) ne izide »Jutro*', pač pa izide na binkoštni pon-deljek okolu 10. ure dopoldan, kot ob navadnih pondeljkih. Roman Zena. Začetkom prihodnjega tedna izide v ponatisu roman Zena; prosimo, da se čimpreje javijo oni, ki nameravajo naročiti ponatis, ker smo že dobili toliko naročil,da bo težko ponatis izročiti knjiž. trgu. Cena ponatisu broširano 1*50 K po pošti 10 vinarjev več! Najnovejši senzačni uspeh ljubljanske policije. Kako se postopa s Slovenci v Ljubljani, to presega že vse meje. Doslej smo bili batin po našem hrbtu vajeni le iz vladne in justične palače, včeraj pa je vzel ga prosil, da naj za v soboto zvečer zbere vse tovariše v gostilni »pri devetih muzah* da proslave Severjev uspeh. V posebni sobi gostilne »pri devetih muzah* je vladalo največje veselje in navdušenje! Zbrani so bili tu vsi slovenski umetniki, ki so iskali svoje življenje daleč od svoje domovine, ki jim ni mogla ali pa ni hotela dajati kruha; bili so tu kiparji slikarji, literati, par študentov; prvo in glavno besedo je imel seveda Habjan, ki je vsakemu posebej pravil, kako je on z današnjim slavljencem zvedel za njegov uspeh. Nestrpno so pričakovali Severja, ki je med tem še hodil po mestu! Tako nenadno, tako nepričakovano mu je prišel ta uspeh, da se dolgo časa ni niti zavedel, ali je vse to res! Hipna sreča ga je popolnoma omamila. Ničesar ni mogel misliti, vedno mu je plaval pred očmi uspeh, ki ga je baš doživel! Izogibal se je vsake družbe, sam je blodil po zapuščenih ulicah, predmestju bede in gladu . . . poveličaval je v sebi trenotek, ko je zašel v te kraje in se uživel v to življenje. Nevede je prišel na Graben, kjer je videl oni prizor, ki ga je dvignil do slave in imena. Obstal je pred oknout, in pred njegovimi očmi je oživel oni prizor, zdelo se mu je, da zopet vidi ono nesrečno ženo ... one otroke . . . Dolgo je že stal tu, ko se je spomnil na svoje prijatelje! Hitro se je obrnil in odšel! preganjani bič v roke tudi človek, ki bi moral biti vesel, da ga mesto Ljubljana redi na občinske stroške. Pa pustimo za danes tega človeka. Ampak ta policijski svetnik Lavterl Dolgo je kuhal svoje maščevanje proti »Jutru”; dolgo je čakal tre-notka, ko zaloti »Jutro” na kakem večjem državi nevarnem zločinu. In glejte, včeraj nas je zalotil pri tem strahovitem zločinu. Tako-le je bilo: Izdali smo letake o napadu na Kotnikovo oporoko, ozir. na Ciril-Metodovo družbo. Letaki so se poslali na cenzuro, na c. kr. deželno vlado in državno pravdništvo. Obe za konfiskacijo ,Jutra* kakor znano, jako prijazni oblasti, se za te letake niti zmenili nista. Se tudi morda pri najboljši volji nista mogli. Kajti vsebina je bila vendarle prenedolžna. Toda česar dosedaj v Ljubljani še nismo vedeli, to smo zvedeli sinoči. Še višja oblast, kakor je c. kr. deželna vlada, je po milosti božji v Ljubljano pomotoma zašli policijski svetnik Lavter. On je bil, ki je preko obeh državnih oblasti te letake konfisclral. Zalotil je enega raznašalcev in mu letake kratkomalo vzel. Pri tem važnem poslu sta mu asistirala neki stražnik in neki gospod, o katerem nekateri domnevajo, da ni daleč od magistratnega tajnika. Navsezadnje bi se dalo to še prenesti. Ampak način Lavterjeve diktature nas spominja na policijske razmere v Sibiriji. Če nam drž. pravdnik kaj zapleni, to zaplembo vsaj naznani. Policijski svetnik Lavter pa je smatral to dolžnost kot odveč. Letake je spravil na policijskem uradu, on pa se je neznano kam izgubil. Morda je šel na obisk k svoji, baje ločeni ženi, morda je šel v „Union", morda je šel špijonirat za stražniki, eno pa je gotovo, da, ko smo ga na policiji iskali, ni živa duša vedela, kje je šef ljubljanske policije. Neki čisto priprost stražnik je dal našemu odgovornemu uredniku instrukcijo o tiskovnem zakoniku, na podlagi katerega je razsodil razlog zaplembe. Imenitno! Lavter se je kakor znano, glede poročil .Jutru” skliceval na to, da pri celi mestni policiji ni niti enega uradnika, ki bi opravljal nočno službo. Stražniki pa niso zmožni konštatirati, kaj se od tega, kar se javno zgodi, sme javno poročati. A tu pa, ko se je šlo za konfiskacijo navadnega, nedolžnega letaka, je to zaplembo kar ustno razsodil čisto navaden mestni stražnik. O stvari bomo še govorili. Lavter nas je namreč po vrhu vsega tega kot državi ali ne vemo komu še nevarne, ovadil na državno pravdništvo. To je najnovejši senzačni uspeh ljubljanske policije, oziroma policijskega šefa Lavterja. Slučaj Hammerlitz-Hladnik. Registriramo vest, da prevzame ljubljanski odvetnik g. dr. Josip Furlan zagovorništvo F. Hladnika, ki je bil na ukaz preiskovalnega sodnika aretiran kot osumljenec, da je poslal ge. Hammerlitz v Logatcu znane strupene praške. Trpinčenje slovenskih vojakov. Poroča se nam: Predvčerajšnjem pop. je imel pijonirski oddelek zopet svoje vaje po Ljubljanici. Pri jubilejskem mostu je častnik komandiral .odriniti”! Ko pa sta slovenska vojaka odrinila vsak svoj čoln, je najbrže velika voda izpodnesla drog, vojaka omahneta ter padeta v vodo. Eden je bil od 87. pešpolka, drugi od 7. lovskega bataljona. Vojaka sta se sicer rešila, a ravno prijetno tako .knajpanje” v mrzli, močno narasli vodi, ni. Značilno pri teh vajah pa je še nekaj drugega. Namreč, da se pri teh vajah uporabljajo ponajveč le Slovenci, do-čim nemški vojaki, zlasti oni 27. pešpolka leže brezskrbno doma. Le če so kake manjše vaje, jih uvrste med druge. Nemški častniki imajo posebno veselje, da trpinčijo slovenske vojake iz znanih slovenskih krogov. Tu bo treba v varstvo naših fantov nekaj ukreniti. Ugovor proti konfiskaciji. Občinstvo opozarjamo na današnjo sodno razpravo o Z nepopisnimi klici so sprejeli Severja, ko je vstopil med svoje tovariše in prijatelje, ki so ga dvignili in na ramenih nesli in posadili na častni sedeži Začelo se ie splošno proslavljanje in kajenje, eden je hotel prekositi drugega, da bi bolj v zviše-nih besedah razložil pomen današnje proslave. (Dalje.) Mali listek. Književnost, gledališče, umetnost. Sllkarji-futurlsti. Pred letom dni so časopisi zabeležili viharni manifest literarne skupine futuristov, na čelu jim znanega laško-francoskega pisatelja in pesnika Marinettija, ki je doživel s svojo simbolno tragi-komedijo »Kralj Bombance” v Parizu nedavno sijajen uspeh. Letos, dne 8. marca, pa so se v gledališču Chiarella javno izrazili zanje tudi mladi laški slikarji ter objavili 11. aprila .Manifest slikarjev-futuristov”, ki se zaključuje s sledečo izjavo: .Izjavljamo: 1. Da treba prezirati vsakatero posnemanje in poveličevati vse oblike izvirnosti; 2. Da se treba upirati nasilstvu besed ugovoru proti konfiskaciji .Jutra”. Razprava se vrši pred tukajšnjim deželnim sodiščem ob 5. uri popoldne v razpravni dvorani št. 79. I. nadstropje. Zakaj se ravno on razburja ? Članek: .Zagoneten slučaj zastr u pl j e nja” je vzbudil splošno pozornost. Dasi je dosedaj izpuščeno vsako določeno ime in se skrbno ogiblje pravih virov, je ta članek nemškega odvetnika dr. Valenčaka tako razburil, da nam je poslal obsežno pismo, v katerem nekako prepoveduje nadaljevanje članka. To svojo prepoved motivira s tem, da je dotična prizadeta oseba .histerična” itd. Gospod doktor, mi smo kar presenečeni 1 Kaj pa Vas ta članek briga? Kdo je tisti Vaš klijent, ki ga hočete ,v varstvo vzeti?” Zakaj pa ravno Vam mar, kar slovenski dnevnik priobčuje? In kaj ravno Vas skrbi, če je dotična oseba .histerična?” Ali jo tako dobro poznate, da tudi brez navajanja imena, veste kdo je? Počakajte vsaj, da povemo, zakaj se ta kočljivi članek, ki bi mu sicer ne dali prostora v .Jutru”, vendar le priobčuje. Pazite — strup so vkradli! Včeraj zjutraj je nekdo nasproti .Glasbene Matice” vlomil v realko. Poskusil je najprvo z omaro na hodniku, v kateri pa ni ničesar dobil. Potem je vlomil v sobo kemičnega laboratorija, kjer si je vzel večjo množino arsenika. Torej pazite, da ne dobimo zopet kako novo .Hofrichterijo” v Ljubljani! V znamenju nemške kulture. Na dunajski univerzi predava privatni docent dr. Robert Bartsch vsak pondeljek po eno uro o .Nemškem pravu pri neneniških narodih na vzhodu”. Mož je sila skromnih zmožnosti, še skromnejšega znanja. Kar mu manjka na tem polju, nadomesti bogato na drugem, prav po pristno nemškem načinu. Ker so predavanja tako pod ničlo, da nima niti toliko slušateljev, da bi vštevši svojo brihtno glavico vred mogel ponosno reči: .Tres faciunt collegium”, si germanče pomaga na drug način. Tako jo izpel ja zvita buča: nacijonalnemu društvu »Juristen- verein” naznani, da dš ves denar, ki ga dobi za šolnino, v prid Rosegerjevemu skladu. Društvo seveda začne takoj s silno agitacijo za tega vzornega znanstvenika ter poživlja nemško dijaštvo vse vprek, naj se vpiše v to predavanje. Tiste pa, ki so- oproščeni kolegnine, poživlja, da plačajo pri društvu dotično vsoto (2T0 K), ki tudi pride v Rosegerjevo mavho za spreobračanje slovenskih zamorčkov v nemške culukafre. Tako plačuje po modrosti docenta Bartscha tudi država pod vodstvom .pravične in nepristranske* Bienerthove vlade za Rpse-gerjev sklad. Domovina pa je rešena;. Bartsch ima poslušalce, nemško dijaštvo hodi vsaj h kakemu predavanju, no, in nenemški narodi na vzhodu imajo čast, da se predava na dunajski univerzi o nemškem pravu med njimi. Seveda so ta predavanja, kakor se pri Nemcih že samo po sebi razume, strogo znastvena! Veliki izredna predstava lluzoniste in čitalca misli Cartnellinia bo v nedeljo in pondeljek v veliki dvorani .Uniona”. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Rezervisti tukajšnjega pijonirskega oddelka so se odpeljali včeraj popoldne s poštnim vlakom domov, ostalo moštvo bode ostalo tu na vajah še do 18. junija t. 1. Vozne listke za posebni vlak, ki vozi binkoštni pondeljek iz Ljubljane v Postojno in nazaj, dobiti je že od danes naprej pri vseh osebnih blagajnah na južnem kolodvoru. Cena tje in nazaj: I. r. K 1080, za drugi razred K 860 in za tretji razred K 6 30. V teh cenah vračunana je tudi že vstopnina v jamo. Odhod iz Ljubljane ob desetih dopoldne, prihod v Ljubljano ob deseti uri in 50 minut ponoči. Ranzingerjevl konji pa Ranzlnger-jevi hlapci. Včeraj popoldne je moral pri skladiščih južnega kolodvora nastopiti zopet polic, nadstražnik proti nekemu Ranzinger- .harmonija” in .dobri okus”, teh preveč prožnih izrazov, s katerimi se dado izlahka raztrgati celo dela Rembrandta, Goye in Rodina; 3. Da so umetniške kritike ali nepotrebne ali škodljive; 4. Da treba pomesti vse že obrabljene sužete in izražati naše sodobno viharno življenje jekla, ponosa, vročice in brzine; 5. Da treba smatrati psovko .norci”, s katero poizkušajo zamašiti usta novotarjem, za častno priznanje; 6. Da je vrojena komplementarnost barv nujnost za slikarstvo, kakor svobodni stih za pesništvo in polifonija za glasbo; 7. Da mora biti vesoljna dinamnost v slikarstvu podana kot dinamno občutje; 8. Da je v izraženju narave potrebna predvsem odkritost in devištvenost; 9. Da gibanje in luč uničujeta snovnost teles. — Borimo se: 1. Proti asfaltastim tonom, s katerimi izkušajo doseči na modernih slikah patino čflSSi * ’ 2. Proti površnemu in začetniškemu arhaizmu opirajočemu se na ploske tone, ki posnema črtovno delo Egipčanov ter potiska slikarstvo v impotentno, otročjo in smešno sintezo; jevemu hlapcu zaradi — trpinčenja konj! Kakor je videti, bomo morali zaradi teh Ranzingerjevjh — .Culukafrov* res odpreti v listu stalno rubriko: .Žrtve kočevarske lakomnosti”. Napad pri Gruberjevem prekopu. Prejeli smo: Pod tem naslovom je v .Jutru* št. 69 nek gospod zavozil na precej kriva pota. Ker se pa zgoraj imenovani list, kakor znano, drži gesla: .nikomur krivice”, si štejem v dolžnost, kot njegov naročnik pojasniti stvar, kako da se je dejansko vršila. V nedeljo, dne 8. t. m. je stalo pred Juvanovo gostilno v Stepanji vasi precej delavcev, ki so se šaleč z nekim svojim tovarišem, ki je bil nekoliko vinjen, .cukali” med seboj. Eden pa, ki si je pri tej zabavi odtrgal gumb pri srajci, je hotel napraviti v njo luknjo s takoimenovanim ,pip-cem*. V tistem trenotku pa stopi prednje neki gospod, hoteč jih posvariti na res nekoliko razposajeno zabavo. To je pa storil precej odurno, za to mu delavci niso hoteli brezpogojno molčati. Ujezilo ga je tako, da je celo stvar prijavil tam patruljujoči žan-darmeriji. ki je celo stvar preiskala. Našla ni menda nič protizakonitega in je delavce izpustila. Dotičnega gospoda prosim, da naj drugič razločuje med napadom in med navadnim prerekanjem in naj ne vlači žandarmerije nad uboge trpine. In naj tudi razločuje, ali hoče napadalec z navadnim .pipCem” suniti njega ali le svojo srajco. Torej .nikomur krivice!” Naročnik. Ljubljanska kreditna banka. Ta najstarejši in največji bančni zavod na našem jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od K 3,000.000.— na K 5,000.000.— z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki starih delnic imajo pravico prevzeti na vsake 3 stare 2 novi delnici in sicer po kurzu K 420’— za komad, dočim se prepustijo ostale delnice novim subskribentom & K 445.— za komad. Prijave na nove delnice sprejemajo vsi večji slovanski zavodi, v prvi vrsti seveda centrala v Ljubljani in podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. (Glej tudi današnji inserat). Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice pri 6 V2 °/o ni dividendi lanskega leta skoraj s 6% čistih, priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim zavodom, kapitalistom in trgovcem, kar najtopleje. Obenem priporočamo Ljubljansko kreditno banko kot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju vseh denarnih kupčij. Za brate Srbe. Za ponesrečence v Srbiji so darovali do sedaj; mestna občina ljubljanska 1000 K, g. župan Ivan Hribar 100 K in g. Vas o Petriči č, veletržec, 200 K. — Upamo, da bomo v izkazu prispevkov za ponesrečene brate pisali kmalu o tisočih. Prispevke sprejema gosp. Novakovič, veletržec, a lahko se pošiljajo tudi našemu uredništvu, ki jih izroči blagajniku pomožnega odbora gosp. Novakoviču. Tečaj za gozdne in lovske čuvaje v Radovljici. Kranjsko primorsko gozdarsko društvo bo priredilo v mesecih julij, avgust 1910. v Radovljici šesttedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo sprejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šest-tedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 kron in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 kron. Prošnje, ki se morajo vložiti naj-poznejše do 20. junija 1910. pri kranjsko primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da je dopolnil 18. leto; 2. da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi; 3. ima doprinesti nravnostno spričevalo; 4. od gospodarja (pri katerem je vslužben), izdano spričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih 3. Proti napačnemu bodočnjaštvu se-cesijonistov in neodvisnih, ki so ustvarili nove akademije, nič manj rutinistovske od pre^n|lhproti nagoti v slikarstvu, ki je prav tako smradljiva in dolgočasna kakor pre-šestovanje r literaturi. ... To zadnjo točko treba pojasniti. Nič ni v naših očeh nemoralnega; dolgočasnost nagote je tisto, proti čemur se borimo. Pravijo nam, da sužet ne pomeni ničesar in da je le način njegovega obdelanja vse. Gotovo I Tudi mi priznavamo to. Ali ta resnica ni glede na nagoto nič več tako neovrgljiva in absolutna, kakor je bila pred 5o leti, zdaj, ko so slikarji obsedeni od težnje, da razkazujejo telesa svojih priležnic, izpremenili razstave v ravnotoliko trgovin z gnilimi gnjatmi! Zahtevamo za dobo desetih let popolno iztrebljenje nagote iz slikarstva 1” Marsikatero točko tega manifesta smo že zdavnaj čitali, marsikaj je pretiranega, nemalo pa tudi zlate resaice. Da je n. pr. umetniška kritika nepotrebna in škodljiva, sledi le preveč jasno iz slavnoznane najnovejše debate v nekem slovenskem dnevniku ! krajih, poslednje pa velja le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali lovski službi; 6. potrjeno ubožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo; 7. od vseh prosilcev brez izjeme se pa zahteva od c. kr. notarja ali občinskega urada poverjeni reverz, s katerim se zaveže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910. in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1910. v Radovljici. Novi akordi. Tretja številka tega izbornega zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo prinaša sledečo zanimivo vsebino: Vjekoslav Ružič: Scherzo; Vasilij Mirk: Kateri Kerub; Emil Adamič: Najslajša služba; Josip Pavšič: Stara pesem: Ljudmila Lendovšek: Kaj mi mar je domovina? Evgen Bunc: Sokolska koračnica. V glas-beno-književni prilogi prinaša slavnostni spis ob petdesetletnici slovenske marzeljeze himne »Naprej”. Davorina Jenka ter esej Hugo Wolf izpod peresa dr. G. Kreka, potem pa razna glasbena poročila. Najtopleje priporočamo občinstvu ter raznim pevskim korporacijam to izborno revijo, ki izhaja z velikimi žrtvami v založbi L. Schwentnerja že IX. leto. Kako boš zveličan? Pamflete pod tem naslovom nosi, nek. pobožni možakar od hiše do hiše. Če ga odsloviš, ker ne maraš biti tako zveličan, kakor ti neznani avtor želi, ti možakar obrne torbo, pa pravi: »O, če vam ne ugaja mala, pa vzemite veliko brošuro »Kako boš zveličan”. Ali je naši, za tiskovni zakon se s tako vnemo zanimajoči mestni policiji znano kaj o tem, kako bomo zveličani? Nemške šale. Človek bi mislil, da brijejo ljubljanski kazinotje samo s Slovenci svoje »duhovite dovtipe”; a kot »člani kulturvolka* ne prizanesejo niti svojim lastnim bratom. Tako je sedel zadnjič ob priliki promenadnega koncerta v Zvezdi v kazini možakar, ki so mu »duhoviti” prijatelji pripeli na hrbet kartonsko tablico z velikim napisom: »Ein schon mčbliertes Zimmer ist sofort zu vermieten!” Res »duhoviti” so ti naši kazinotje! Nazadnje bi se jih moglo še res uporabljati kot žive reklamne kioske po ljubljanskih ulicah. Vsled verske blaznosti obolelo veleposestnikovo vdovo M. Jarc iz Med\rod, stanujočo na Francovem nabrežju št 1, so morali včeraj popoldne odpeljati z rešilnim vozom v blaznico na Studenec. Ker je med potjo uprav divjala in vedno kričala, držeč nek križec v roki — »Kristusa mi bodo vzeli” in ga tiščala med zobmi, so jo morali obleči v »prisilni jopič. — Imenovana je bogata posestnica — premoženje cenijo na 200.000 kron. — Ko se je preselila v Ljubljano, jo je ljubljanska pobožna gospoda zvabila brž v svoje mreže »Društvo krščanskih gospa”, ki ima svoje nočno zbirališče v tajnih prostorih — ljubljanskih Jezuvitov na Elizabetni cesti. Brezvestna protekcija klerikalnega odbornika. Kakor vsako leto, odpošljeta tudi letos mestni magistrat in dežela kranjska v Gradež določeno število revnih škrofu-loznih otrok. Deželni odbor jih pošlje menda deset. Mesto pa da bi dež. odbor resskrbel za revne kmetske otroke, je te dni dež. odbornik dr. Lampe na prošnjo nekega knjigovodje v »Katoliški tiskarni” izposloval dvoje brezplačnih mest kar za dva otroka tega uslužbenca, ki bi vsaj za enega lahko igraje sam plačal. — Tako je mogočni dr. Lampe brezvestno oškodoval dva revna kmetska otroka. Za celo deželo preostane torej le še sedem ali osem brezplačnih mest za Gradež. Taka brezvestnost smrdi do oblakov! „Veren in kristalno čist značaj“ je naš škof dr. Jeglič. Piše se nam: Pokojna škofa dr. Vidmar in dr. Pogačar nista tretji del toliko hodila po deželi birmat kot škof Jeglič. Pa zakaj? Ker nista tako neumno gospodarila in nista bila taka prismojena verska fanatika kakršen je Jeglič. Ali glavna stvar je Jegliču — denar, kakor vsej njegovi duhovni kliki: Pomislite: Vsaka farna cerkev, kjer deli škof Jeglič zakrament sv. birme, mora iz nekega fonda plačati škofu v gotovini sto kron — župnik pa dati njemu in njegovemu spremstvu opoldne obilno kosilo in dovolj pijače, seveda brezplačno! Vidite, gospod urednik, samo zato hodi ljubljanski škof dr. Jeglič vsako leto tako pogosto v razne fare na deželo birmovat. Kaj menite, da gre na praznik sv. Rešnjega Telesa zastonj z mon-štranco k procesiji? Kaj še! Tudi to Vam razodenem: Za vsak »žegen*, ki.ga da Pr* procesiji, dobi 20 zlatov, od štirih torej 80 zlatov. To je že stara — štiftana »božja dijeta”! Ali se potlej še kdo čudi. če ti »dušni pastirji”, s tako vnemo služijo Bogu in veri in žugajo s hudičem drugim ? Okraden potnik. Trgovcu z živino g. Marku Berniku iz Gorice je bila dne 11. t. m. med postajami Ljubljana-Trebnje v železniškem vozu iz police ukradena zimska potovalna odeja, vredna 60 kron. Tat je neznan. JOE* Dalje v prilogi. Priloga „Jutru“ št. 73, dne 14. maja 1910. Imeniten servijet v imenitnem hotelu je na vpogled v našem uredništvu. — Poročilo priobčimo v prihodnji številki. Gledališka predstava v Radovljici. Člani slovenskega gledališča v Ljubljani prirede pod vodstvom režišerja Danila na binkoštni ponedeljek, dne 16. maja t. 1. v prostorih g. Kunstelna, gledališki večer s petjem, komičnimi prizori in enodejansko burko »Poljub". Začetek ob polu 8. uri. Opozarjamo na to predstavo okoličane. S kolesom podrl. Včeraj dopoldne je na Tržaški cesti neki tapetniški vajenec podrl s kolesom na tla delavko Marijo Lovrač, ki je zadobila na nogi znatno poškodbo. Konj ponesrečil. Posestnik Mihael Križman iz Kresniškega vrha je včeraj vračajoč se proti domu vozil z enim vprežnim konjem po Zaloški cesti. Pri remizi cestne električne železnice pa se je konju zateknila podkev med tir cestne železnice, vsled česar se je konj izpodtaknil, padel, ter se na sprednjih nogah precej potolkel. Konj je še le 3 in pol leta star in je veljal 450 K. Spravili so ga v Moste v neki hlev ter poklicali živinozdravnika. Halleyev komet In družba sv. Cirila in Metoda. Da bi tudi družba sv. Cirila in Metoda kaj pridobila od Halleyevega kometa, na to je prišel g. Staut, ki je na ljubljanskem gradu včeraj zjutraj opazovalce Halleyevega kometa pogostil z izvrstno slivovko. Pri tem se je nabralo za D. sv. C. in M. 1 *40 M. — Rodoljubi spomnite se, kadar boste na ljubljanskem gradu opazovali komet na našo šolsko družbo! Halleyev komet in mestna razsvetljava. Prejeli smo: V Ljubljani gospodje na magistratu preveč zahtevajo od Hal-leyevega kometa, ali pa od tistih, ki ga hodijo gledat na grad. Koder greš gor, povsod izvirna egipčanska tema. Po našem mnenju toliko Halleyev komet že zasluži, da se za tiste, ki ga hodijo gledat raz ljubljanski grad, pot vsaj mestoma razsvetli. Toliko bi bilo stolno mesto Kranjske že lahko napredno in do svojih občanov obzirno, da, če pride sam Halleyev komet na obisk, tudi mesto preskrbi malo več razsvetljave za izletnike na grad. Prosimo! Baraka na ljubljanskem gradu bi bila za ta čas, ko pride toliko občinstva na ljubljanski grad k pozdravu Halleyevega kometa, pač lahko preje odprta, kakor šele ob 7. zjutraj. Se vidi, kako malo podjetni so naši Ljubljančani. Vreme. Radi bi vam privoščili vsaj lepe binkoštne praznike, ko bi teh prekle-manih »sumljivih znakov" za slabo vreme ne bilo. Mogoče, ampak le mogoče, in le če se danes proti večeru od severa zjasni, vam obljubim lepo nedeljo, pondeljka pa že ne več. Veseli bodimo, če nas čez praznike razen kometa še kaj drugega ne obišče. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Društvene vesti. Na sestanku slovenskih stenografov in stenografinj, ki se je vršil 10. maja v »Matici Slov/, se je 1. konštatiralo, da je pri Slovencih obveljal Novakov sistem Ga-belsbergove stenografije, 2. se je sklenilo, da se ustanovi slov. stenografsko društvo, v to svrho se je volil že tudi pripravljalni odbor, ki bo sestavil pravila. Nasvete in prijave je za sedaj pošiljati dr. Fr. Ilešiču v Ljubljano. Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj priredi na i ostno ne.deljo, 15. maja ob priliki otvo-r ve vrta pri »Novem svetu" veliko vrtno veselico s sodelovanjem slavne »Slovenske Filharmonije". Nal"odl?a delavska organizacija v Ljubljani priredi družinski večer na binkoštni ponedeljek v areni Narodnega doma. Pri družinskem večeru sodelujejo tamburaši. Vstopnina 30 vin. Začetek ob polu osmih zvečer. Ciril-Metodove podružnice za Matenjo vas in okolico ustanovni občni zbor se vrši prihodnjo nedeljo ob 4. popoldne v gostiniških prostorih g. Kanalca na kolodvoru. »Slovenska Filharmonija" koncertira danes zvečer od 8. do 12. v hotelu »Južni kolodvor" (A. Seidl). V nedeljo koncertira ista od polu 10. do 12. opoldne, od 3, do polu 7. in od polu 8. do polu 11. zvečer v hotelu »Tivoli". Vstop prost.' Zagoneten slučaj zastrupljena. (Dalje.) Drugi poskus — hči in oče. Bilo je meseca junija istega leta. nas se je mudil na obisku g. Henrik L. sj ene omoženih hčera. Prišel je z Nemčij Nekega večera mi moj gospodar zopet po nudi kozarec vina. Posledice so bile zopet e, kakor že v omenjenem slučaju v predpustni noči. Spominjam se pa, da je v Pri sin je. po- mečku se vlekla neka rjava stvar. Tisto jutro po tem dogodku pride že ob 6. uri ena v Ljubljani omoženih hčera k svojemu očetu. On je še ležal v postelji, ona sede )oleg. Jaz sem bila, ko sta se začela pogovarjati v drugi sobi. Slišala sem dobro, to je hči očeta vprašala: »Ali si ji že dal?" On: Da! Ona: »Koliko?* On: 24 krogljic". Ona: »To je premalo, az sem dala P. . . . 124 krogljic*. Ona še pripomni: »Pazi, da ne bo ienrik dobil ali kaj videl*. Jaz sem ga potem vprašala, kaj vse to pomeni in če mi ni on dal kakega strupa v kozarec med vino. On pa je bil kar tiho. Pripomnim pa, da je imel — vsaj jaz sem prepričana — strup doma. Imel je mnogo malih vsakovrstnih steklenic z raznimi narisi, zaprte v neki torbici, podobni kaki cnjigi. Dvoje teh steklenic sem nekoč dojila v roke. Na eni je bilo zapisano „ A r s e n“. Oruga je bila prazna. Ko sem pozneje to jrazno steklenico pokazala nekemu zdravnik« me je, ko je odprto steklenico povohal, začudeno vprašal, kje sem to dobila. »Potem boš imel od mene za-do s ti". Pozneje po tem drugem dogodku, pa istega leta sem zopet slišala razgovor med omenjeno omoženo hčerjo in očetom. Ona e rekla: »Potem boš imel od mene zadjosti, ko bo Ne ta doma*. S to ' Izvrstno uspevajoča @ platnenimi in volnenimi izdelki v provincijalnem mestu se vsled bolezni posestnika jako poceni proda. Letni promet K 45*000 do K 50*000. Jako majhna režija, ker ni potreba veliko osobja. Kapitala je treba samo K 10*000. Ponudbe pod »Cvetoča trgovina* inseratni biro »Jutra*. na latej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 30 (blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago I Čudovito nizke cene! v veliki izberi in po najnižji h cenah priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. UST a. prod.ad je nelraj prodajalniške oprave stojala s predali, kopirna preša, metri, zaboji, podstavki itd., ter dve napisni tabli, jedna s sliko sv. Cirila in Metoda. Predmeti se imajo proti plačilu kupnine prevzeti takoj. Ponudbe sprejema do 16. t. m. dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, Slovenski trg št. 3. Ivan Soklič v Ljubljani Pod Trančo štev. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—6 klobukov, slamnikov, čepic, peres iti vse po najnižjih cenah. IVAN BAJŽELJ, Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej) priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon - automato v *, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero. Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko. H. Suttner Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra. 52—7 Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje. Cenik zastonj in poštnine prosto. Priporočljivi preparati! c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 1’50, v sodih K 1*— 1 kg. Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin. Železnato vino krepi slabotne, malokrne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2-—. Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin. Salmljakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2'—. Naročila se točno Izvršujejo. ^ Naprodaj sta »dve hiši; * z gostilniško koncesijo * fin tremi prodajalnami, m ! Jako uvodne cene ! M Natančneje se izve pri Peter Mateliču, f Ljubljana, Škofja ulica št. 10. JV Telefon št. 155. Pozor! Slovenci in Slovenke! V Ljubljani v Prešernovi ulici 44 se ustanovi prva slovenska pogrebna zavarovalnica. Generalno zastopstvo zavarovalnice za pogrebe mestne občine Praga. : Podrobnosti se razglase v kratkem. : Prvi slovenski pogrebni zavod Turk & brata Rojina Ljubljana, Prešernova ulica štev. 44. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. 26-2 □ □ □ Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. k : Pisalni stroji „ADLER“ : 104—5 Fran Krapeš, 10 družb (kompanij) dobrih ogljarjev za izdelovanje bukovega oglja v dobrem polo-žajubrez kamenja išče tvrdka k Mrkopalj, železniški kolodvor Lokve. Išče se najemnik za posestvo in kovačnico KS v Radovljici, gc Ravno tam se odda tudi stanovanje za letoviščarje. Povpraša se v prometni pisarni Petra Mateliča v Ljubljani, Škoija ulica 10 .*. Telefon št. 155. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Mostah pri Ljubljani svojo = gostilniško obrt = kjer točim pristna dolenjska, štajerska in Istrska vina. Trudil se bom, da cenjenim gostom tudi ob vsakem času postrežem z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Poleg hiše imam prostor, ki je cenjenim gostom na razpolago za balinanje. Za obilen obisk se najtopleje priporočam Iran Oražem, gostilničar v Mostah pri Ljubljani. Koncert »Slov. filharmonije“ se vrši danes zvečer y hotelu pri Seydlu (hotel »Južni kolodvor") Začetek o!> 8. zvečer. VstoPnina prosta. Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča botrom In botram zaradi ugodnega nakupa velike množine ur najcenejša birmanska darila. I< obstoječo iz samih rutiniranih godcev od 6 mož naprej, tudi na deželo, preskrbi konce-sijonar Karol Bltsch, Novi Vodmat št. 58, pošta Moste pri Ljubljani. koncerti ,Slov. filharmonije* so jutri v nedeljo v hotelu Tivoli dopoldne od pol 10—12. ure, popoldne od 3 — pol 7. ure in zvečer od pol 8.—11. ure. :: Vstop prost. :: Lepa El gj birmanska darila!® I5jjl Največja in najbogatejša izbira, po jako zni- I5jjl |gj Žanih cenah. UjJ| M Se vljudno priporočam gg. botricam in boterčkom za fftj obilen obisk z velespoštovanjem ittl fej FR. ČUDEN urar in trgovec v Ljubljani, flgj Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosti. I2l m m v* Oglejte si naj večjo zalogo poljedelskih strojev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteče in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: E H 52—8 „Jurjevo čistilo44 je specijallteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod. Pazite dobro na varstveno znamko „Ijjabljanski grad“. Josipina Podkrajšek Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih, kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd. Velika binkoštna okasion prodaja od torka do sobote, izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Mika izbera slamnikov za gospode in dečke. SO do &0°|o ceneje kakor dosedaj! Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah. ===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. = Za točno in solidno delo se amči. Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. ===== Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Gostilna pri ,DACHSU' Ljubljana, Florijanska ulica 33. Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Minka Kovač, gostilničarka. ED. 8MARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Samo fi dni I Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske * linije čez Huvre v New-York in miza). r *ST o RS N "rt* C/5 Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi, popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno od mesta- Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom. Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav. Točim bela In rudeča dolenjska, bela štajerska in črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje. Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro. Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost k 40 vinarjev. Najtopleje te priporočata F. M. BALIJA Glince št. 3 X- .........— ex gostilna pri Travnu. -— p s M °5. '75* Gugalnica za deco. Električni graiofon. Birmancem, botrom in botricam priporoča obleke po vsaki ceni Al Vedno najnovešja • LUKI L konfekcija za Ljubljana, Pred škofijo št. 19. dame in deklice. 8S33^B3S33S3S3S^^®2 Tovarna sodavice mpokalic na Predovičevem selu izdeluje brezalkoholne pijače iz kemično strogo preizkušenih voda. Najzdravejše okrepčilo. . Za obilne naročbe se priporočata slav. instvu in gostilničarjem Bergant & Škof. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim ie najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhiiya. Gene 52-5 najniže. Hotel ,Lloyd' sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakem« vlaku. Senčnat lep vrt. ? sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“ _______________________________________________________________ Karol Počivaunik. Ljubljanska kreditnaTanka v Ljubljani Delniška givniea K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. I Reserai fond K 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča glav. dobitka ••« i. <6 ptomese na 3 4( n n ^ žrebanje o zem. srečke I. emisije k 5 50............................17. maja K 90 000 o ogrske hipotečne srečke A. K 4—.......................... „ 40000 „ ogrske premijske srečke cele a K 14—, polovice k K 8 l ” ” 200000 Spijema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih. — — 4VV Kamnoseški izdelki iz marmorja za AT A ¥W¥ ITT T7AMkMTlT7TT J® pohištvene oprave spo- |_j § OlIlllIlL minki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska ulica Prva kranjska izvozna pivovarna in sladama na Vrhniki priporoča slav. obinstvu svoje najizbornejše izdelke. Naročila sprejema tu tli Irred-Itma, Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. :::::::: v Ho “CL"blj a,zal_ lllllllllllllllllllllllllllllllMIlIlklllllllKIIIKIIIIIKIIItlllllllllllllltllllllllflll illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Cementne cevi v dveh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. L. TOMAŽIČ v Spodnji Šiški ekartellr ano ! (preje tvrdka J. C. Juvančič) priporoča svojo bogato zalogo M ekartelirano ! zagrebškega in češkega piva, kakor tudi bogato zalogo izbornih namiznih vin. Vsak gostilničar lahko pristopi kot odjemalec brez ozirov na prejšnjo pivovarno! L, Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov — ponudi vsako poljubno množino 52—9 ipatean.tiar&ra.i dL-vojaa.© zaaezani v •! n ..• _ v /0 fJub! iilydQ6Hii.il s poševno obrezo in privezuini nastavkom, .zistem Marzolaw. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce iu popis. Spretni zastopniki se iščejo« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. dne 3 Izvršuje pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. ma^a t. 1. sklenil je upravni svet v svoji seji . marca t. 1. zvišati delniško glavnico od 3 na 5 IlliljOllOV kron ter v to vrho razpisati subskripcijo IV. izdije delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku 2,000.000 K noninale t. j. 500 delnic a 400 K pod sledečimi pogoji: ...... „ 1. V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastlliki Stalili (lellC po kurzu 4®0 K za komad in sicer pripadati na vsake 3 stare in 2 novi delnici. 2. Ostale delnice ponudijo se liovilll SUbskribeiltOlll in dosedanjim dmcarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po ktirZU 445 h Za VSilkO (lellliCO Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet. 3. Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K oziroma li K za VSakO flellllCO, ostanek pa to je 300 K najpozneje