List 50.
En dan v parižki razstavi.
Kdor ni mogel vidici v Parizu na ogled postavljene živine, o kteri je šel toliki glas po vsem svetu, bode zadovoljen , ako zamore kaj več bolj na drobno od nje brati. Taka se nam godi, in z nami vred menda vsem, kterim je mar za koristno živino , ki je perva podpora vsega kmetijstva. Naj tedaj povemo, kar smo zvedili; morebiti bo tudi zernice poduka vmes.
Najpopred nekaj od ovac, ki so bile v razstavi. Mnogo žlahne živinice je bilo s tako tanko volno kakor svila, mnogo pa tudi pitane, da je bilo veseJje. Avstrijanske in saksonske plemena merinoške so bile perve kar se tiče žlahne volne; pa tudi severna ovca z dolgo bornejšo volno ima svoje prednosti; Angleži in pa kmetje holstajnski redijo sila veliko ovac tega plemena in so ž njimi prav zadovoljni; angležke ovce iz Jorkšira imajo volno, ki se dosti drago plačuje, zraven pa imajo mesa po poldrugi cent do 2 centa in še čez. Ovce iz Vala hi je in ogerske ovce pravega domačega plemena so zlo takega dobrega rodii kakor so angležke, in volna njih bi se utegnila še bolj požlahniti. Gotovo bi vlekli manjši kmetje veliko dobička iz reje tega valaškega ali ogerskega plemena tudi drugod, kjer je kraj za ovčjo rejo pripraven. Vidil sem dolgovolnato ovco tega plemena , ki je imela 2 centa mesa, 7 funtov in pol volne, zraven pa še čvetero jagnjet. Zavolj klaje nimajo veliko skerbi pri teh ovcah; zraven krav jih imajo ali pa se pasejo na repiščih.
Angleži so mojstri v vživinoreji. Vse se je čudilo na angležkimi govedi. Ce pogledaš angležko govejo živino, se boš čudil, kako skerbno je gleštana v vsem. Angleži umivajo a žajfnico, štrigljajo in češejo vsaki dan svoje krave; edine misli so vsi angležki živinorejci, da snažnost je pol klaje, zato se ne morejo pre-čuditi, da v druzih deželah tega ne vejo in da ne snažijo živine, kakor ima biti, da se dobro redi in da je zdrava; na glas pa se smejajo tisti neumnosti, da živini blato tekne in da se v blatu dobro redi! Angleži, razun gorjancev, derže
vsi svojo živino v hlevih in je ne pušajo na pašnike. — Nar imenitniše angležko plerne je pleme iz D ur ha m a; govedo tega plemena je veliko kakor mlad slon (elefant), in nič druzega ga ni kakor samo meso; rogovi durhamskih volov so komaj kake 4 pavce dolgi, okrogli in debeli; krave pa imajo tanje, dalje in zakrivljene roge. Goved tega plemena kakor sploh skor nobene goveje živine ne upregajo Angleži; delo je le za konje — pravijo — goveja živina je za meso in mleko na svetu; z delom — pravijo — se izdelajo goveda in se ne spitajo kakor je treba. Brezaste in lisaste so večidel goveda tega plemena; v dveh letih so za mesnico spitane. Meso njih pa ni tako dobro kuhano kakor je pečeno.   (Konec sledi.)
200
204
En dan v parižki razstavi.
(Konec.)
Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem he-refordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo se plemena kerriškega, ki je večidel černo in celo brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa.
Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt"); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko kiaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa.
Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko ho-landskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa nare-jajo Holandci veliko imenitnega sira.—8 vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi; večja je memo ti-roljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih rede in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobe na leto cent sirovega masla (putra).
Tudi plemena mir codoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin družin staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo po-baha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli
iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz step. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska," ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišinp store, da se sčasoma zaplode lastne plemena.