120 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Od 9. do 11. aprila 2008 je v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu potekala 15. konferenca Dnevi Slovenske Informatike 2008 z naslovom Inter- operabilnost kot izziv informatiki, ki jo je organiziralo Društvo slovenskih informatikov. Konferenca se je začela na skupnem plenarnem zaseda- nju, delo pa se je nadaljevalo po sekcijah, na okroglih mizah in delavnicah. Vsebina konference je bila razdeljena tako, da so bila ob- ravnavana praktično vsa aktualna področja informatike. V vsaki sekciji se je delo začelo s kakovostnim vabljenim predavanjem, vsebinsko poglobljene okrogle mize pa so zaokrožile večji programski sklop. Sekcije: • Interoperabilnost in odprti standardi • Informatika v finančnih institucijah • Sodobne informacijske tehnologije in arhitektura • Informacijska družba • Informacijska podpora odločanju • Menedžment poslovnih procesov • Informacijske rešitve • Metodologije in pristopi k obvladovanju informatike • Strateški vidiki informatike • Operacijske raziskave • Študentski forum Okrogle mize • Interoperabilnost in odprti standardi • Mobilne aplikacije in konvergence fiksne in mobilne tehnologije • E-demokracija • Primeri uspešne vpeljave SOA v Sloveniji Delavnica: • Celovito upravljanje s poslovnimi pravili Sodelavci iz Izuma smo se udeležili predavanj naslednjih opisanih sekcij in okroglih miz. PRVI DAN Niko Schlamberger, predsednik slovenskega društva Informatika, je podal nekaj uvodnih besed o temi posve- tovanja. Povedal je, da konferenca kljub naprednim teh- nologijam ne beleži upada števila udeležencev in je vsem navzočim zaželel prijetno in koristno druženje. Uspešno delo na konferenci je zaželel še dr. Marjan Kri- sper, predsednik programskega sveta, samo konferenco pa je otvoril častni govornik, minister dr. Žiga Turk, ki je spregovoril o prispevku informatike in njenem pomenu v razvoju nacionalnih ekonomij. Vabljeno predavanje na temo Izvozna prebojna špica slo- venske informatike je imel Tone Stanovnik (Špica Inter- national). Govoril je o pomenu povezovanja slovenskih IT ponudnikov in specialistov pri izvoznem preboju na zahtevna in konkurenčna zahodna tržišča. Naslednji vabljeni predavatelj Serge Novaretti (iz IDABC Unit, Generalni direktorat za informatiko pri Evropski komisiji) je na temo European interoperability framework govoril o vzpostavljanju standardov in fazah revidiranja standardov interoperabilnosti pri evropski e-upravi. Interoperabilnost in odprti standardi Sklop predavanj na temo interoperabilnosti sta vodila dr. Davorka Šel (Ministrstvo za javno upravo) in dr. Rok Rupnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko). Predavanja je začela mag. Maruška Damjan (Statistični urad Republike Slovenije) s prispevkom Standardi SDMX kot priložnost za zagotavljanje interoperabilnosti rešitev za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov. Avtorica je predstavila mednarodne izkušnje pri snovanju iniciative za izmenjavo statističnih podatkov in metapo- datkov SDMX. Gre za mednarodno pobudo Statistical Data and Metadata eXchange, h kateri je leta 2001 pri- stopilo sedem mednarodnih organizacij. Osnovni cilj KONFERENCA DSI_2008 doi:10.3359/oz0803120 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M 121ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 pobude je spodbuditi razvoj in uporabo bolj učinkovitih procesov izmenjave statističnih podatkov in metapodat- kov med mednarodnimi organizacijami in njihovimi čla- nicami. V okviru pobude SDMX se oblikujejo standardi in navodila za zagotavljanje interoperabilnosti rešitev na področju mednarodnega statističnega poročanja (http:// ec.europa.eu/idabc/). Glavno temo je nadaljeval Luka Debeljak (Microsoft, d. o. o.) s prispevkom Združljivost in spodbujanje inova- cij. Da bi razumeli, kako lahko podjetja uresničujejo zahte- ve tehnološke združljivosti v praksi, je avtor predstavil pristop podjetja Microsoft. To podjetje sodeluje s števil- nimi partnerji in organizacijami in ima velike potrebe po zagotavljanju združljivosti na različnih področjih, od združljivosti aplikacij in komunikacijskih protokolov do združljivosti dokumentov in standardov. Podjetja v sodobnem poslovnem svetu preprosto ne more- jo več samostojno razvijati in izkoriščati vseh rezultatov raziskav in razvoja. Zaradi tega se morajo čedalje bolj opirati na zunanje vire, s katerimi lahko sodelujejo samo v okviru odprte inovacije, ki jo omogoča združljivost: • razvoj združljive programske opreme, • sodelovanje z industrijskimi partnerji in vladami, • omogočanje dostopa do tehnologije, • razvoj in implementacija panožnih standardov. Predavanja je nadaljeval mag. Roman Tomažič (IPMIT, d. o. o.) s prispevkom Nacionalni interopeartibilnostni okvir. Nacionalni interoperabilnostni okvir – NIO predstavlja množico pravil, standardov, priporočil in dobro prakso za izgradnjo in obvladovanje elektronskih storitev javne uprave. Iz praktičnih izkušenj je vzpostavitev NIO kompleksna naloga, ki v prvi fazi zahteva usklajeno sodelovanje šte- vilnih organizacij in nosilcev znanja za popis obstoječega stanja, v drugi fazi zahteva strokovnjake za določena področja NIO, da se lahko določijo skupni standardi, priporočila in dobre prakse, in v tretji fazi, ki je praktično tudi najpomembnejša, zahteva usklajeno delovanje vseh skrbnikov NIO. Elementi NIO bodo omogočili enotno pridobivanje poda- tkov iz uradnih evidenc, povezovanje informacijskih si- stemov in posledično učinkovitejše povezovanje državnih organov za zadovoljitev potreb uporabnikov. Upoštevanje enotnih pravil NIO s strani državnih organov in drugih institucij bo omogočilo boljše in enotne elektronske sto- ritve za prebivalce in podjetja, predvsem pa bo možno elektronske storitve povezati in z njimi v celoti podpreti neki življenjski ali poslovni dogodek. Uroš Nova in Andrej Šoštarič (Hermes Softlab, d. d.) sta s prispevkom Uporaba skupnega podatkovnega mo- dela pri integraciji poslovnih aplikacij ta vsebinski sklop zaključila. Ker je oblikovanje skupnega podatkovnega modela za posamezno poslovno področje dolgotrajna aktivnost, je smiselno razmisliti o izbiri globalnega podatkovnega modela kot osnovi za oblikovanje lastnega skupnega podatkovnega modela. Prednosti globalnega podatkov- nega modela sta tudi lažje povezovanje med poslovnimi partnerji ter večja izbira in lažja integracija standardnih poslovnih aplikacij, ki podpirajo določeno poslovno do- meno in uporabljajo globalni podatkovni model. Z vidika proizvajalca programske opreme in sistemskega integratorja uporaba globalnega skupnega podatkovnega modela zelo olajša delo pri realizaciji projektov. Po mnenju avtorjev bo interoperabilnost poslovnih apli- kacij in rešitev na področju podatkovnih modelov eno izmed ključnih področij, na katerem bodo lahko lastniki poslovnih informacijskih sistemov dosegli časovno in stroškovno optimizacijo projektov. DRUGI DAN Vabljeno predavanje Izdelava aplikacije za vodenje po- slovnih procesov na primeru JANNE – obvladovanje jav- nih naročil je imel Marko Štrukelj. Prikazal je praktične pristope k izdelavi aplikacije za vodenje poslovnih procesov z uporabo Microsoftove knjižnice Windows Workflow Fundation. Predstavil je diagramsko tehniko, pri kateri sodelujeta analitik in pro- gramer ter dokumentni sistem, integriran v proces, kjer se odlagajo generirani dokumenti. Predstavljen sistem naj bi omogočal hiter razvoj, naročniku pa omogočal enostaven nadzor nad procesom, obenem pa naj bi se zmanjšalo tudi število napak in zamud. Vabljeno predavanje Interoperabilnost prostorskih podat- kov je predstavil Uroš Mladenović (iz Geodetske uprave RS). Predstavil je pomen interoperabilnosti na področju geo- matike in prostorskih podatkov. Tako si Geodetska uprava kot eden največjih ponudnikov geodetskih podatkov pri- zadeva za uvedbo načel urejenega in standardiziranega dostopa do prostorskih podatkov. V ta namen razvija POROČILO 122 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 storitve za pregledovanje in prenos podatkov v okviru specifikacij OGC (Open Geospatial Consortium) in stan- dardov ISO. Strate{ki vidiki informatike Prispevek Strateško planiranje informatike kot kontinu- iran učeči proces je predstavila mag. Alenka Rožanec (soavtor dr. Marjan Krisper). Strateško planiranje informatike je kontinuiran učeči pro- ces, v katerem vodstveni delavci, strokovnjaki s področja informatike in uporabniki s partnerstvom tako pri izdela- vi, uresničevanju kot vrednotenju rezultatov strateškega plana zagotavljajo maksimalno izrabo informacijskih tehnologij za doseganje dolgoročne poslovne uspešnosti poslovnega sistema. Interoperabilnost in odprti standardi Vsebinski sklop na temo interoperabilnosti sta vodila dr. Davorka Šel (Ministrstvo za javno upravo) in dr. Rok Rupnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko) Avtorji Domen Mongus, Blaž Repnik, Borut Žalik (Univerza v Mariboru, FERI) ter Vinko Podobnik in Miloš Pegan (IGEA, d. o. o.) so v prispevku Zagotav- ljanje interoperabilnosti v geografskih informacijskih sistemih predstavili posebnosti geografskih informacij- skih sistemov in poudarili pomen interoperabilnosti na tem področju. Področje GIS je izredno bogato zaradi na- bora najrazličnejših podatkov, ponudnikov podatkov in programskih rešitev. Na kratko so predstavili Konzorcij OGC in njegove najpomembnejše standarde GML, WMS, WFS in SLD. V nadaljevanju so opisali odprtokodno implementacijo teh standardov GeoServer. Na koncu pa so še na kratko predstavili preprosto spletno aplikacijo, ki temelji na interoperabilnih standardih OGC in je imple- mentirana z GeoServerjem. Nadaljeval je Mitja Šturm (Genis, d. o. o.) s prispev- kom IO-vrtci – pilotni interoperabilnostni informacijski sistem. Namen pilotnega interoperabilnostnega informacijskega sistema je realizacija ene uporabniške storitve v okviru NIO. V ta namen je bila izdelana uporabniška storitev IO-Vrtci, katere naloga je pridobivanje podatkov, ki se uporabljajo v postopkih odločanja o prošnjah za znižano plačilo vrtca iz določenih institucij. Pilotna aplikacija IO-Vrtci predstavlja eno izmed mnogih aplikacij ali procesov, ki se že izvajajo znotraj nacionalno začrtanih projektov in se bodo tudi v prihodnje. Cilj apli- kacije ni samo tehnična izvedba aplikacije, ampak sooče- nje z vsemi problemi in težavami, s katerimi se srečujejo pri uvajanju tovrstnih rešitev in postopkov. Med drugim je bil s pilotno aplikacijo začrtan tudi model, ki služi kot osnova za izvedbo vseh kasnejših postopkov znotraj za- snovanih projektov e-uprave. Dr. Aram Karalič in Stojan Košti (Temida, d. o. o.) sta v prispevku Primeri implementiranih interoperabilnih si- stemov v G2G in G2B izpostavila, da je interoperabilnost danes nujni pogoj za uspešen razvoj informacijske druž- be. Ovire, ki so še do nedavnega preprečevale bolj inten- ziven razvoj v smeri interoperabilnosti in e-poslovanja, se z uporabo različnih konceptov sodobnih tehnologij, kot so spletne storitve, zdijo lažje premagljive. Koncept, temelječ na storitveni arhitekturi, se pri tem kaže kot eden izmed ustreznejših za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila Slovenija na tem področju. Inter- operabilnost na podlagi odprtih standardov tako omogoča hitrejši razvoj in uveljavitev inovacij (tehnoloških, orga- nizacijskih, procesnih), s čimer spodbuja hitrejše širjenje znanja, vključenost, inovativnost in konkurenčnost celot- ne družbe. Avtorji Tadej Poljšek, Jože Čož in Janja Deržaj (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) so s prispevkom Spletne storitve za učinkovito poslovanje javnega zavoda zaključili temo o interoperabilnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z uporabo spletnih storitev zagotavlja vse kakovostnejši servis svo- jim partnerjem in omogoča poenostavitve internih po- slovnih procesov. V zadnjih dveh letih je uvedel številne aplikativne rešitve, ki temeljijo na novih tehnologijah, veliko ima tudi načrtov za prihodnje. V prispevku so bile predstavljene praktične izkušnje pri načrtovanju in razvo- ju naslednjih rešitev: izmenjevanje podatkov z Zavodom RS za zaposlovanje, izmenjevanje podatkov z Geodetsko upravo RS, sodelovanje v sistemu e-Vem, projekt online zdravstvenega zavarovanja in izmenjevanje podatkov. Vložen napor v osvajanje znanja in izkušenj se je že iz- plačal, saj nove rešitve že prinašajo številne prednosti, ki se kažejo v poenostavitvi poslovnih procesov, posodo- bitvi storitev za zunanje uporabnike, hitrih in zanesljivih prenosih podatkov, ustrezni varnosti osebnih in zaupnih podatkov in v učinkoviti dodatni izrabi obstoječe infor- macijske opreme. Informacijska družba Sekcijo je vodil mag. Franci Pivec (Institut informacij- skih znanosti v Mariboru). POROČILO M T 123ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Prva sta se predstavila Julija Bele Lapuh in David Rozman (B2, d. o. o.) s prispevkom E-izobraževanje na delovnem mestu. Informacijska tehnologija tudi na podro- čju izobraževanja vedno bolj intenzivno ponuja številne priložnosti. Na področju poslovnega izobraževanja je prilagoditev časa, kraja in hitrosti izobraževanja po meri posameznika ne le zaželen, ampak v mnogih primerih edini racionalni pristop k izobraževanju. Za izvedbo e-izobraževanja je treba zagotoviti naslednje elemente: • tehnologijo (virtualno učno okolje dostopno preko interneta), • interaktivno, multimedijsko gradivo (e-gradivo), • pedagoške storitve (izdelava e-gradiva, izvedba e-te- čajev, usposabljanje pedagoških delavcev za izvajanje e-izobraževanja), • nepedagoške in upravljavske storitve (tehnična po- moč, organizacija izvedbe e-tečajev, administracija in menedžment, evalvacija). E-izobraževanje, ki bo predvsem zaradi tesne prepleteno- sti s tehnologijo še naprej ponujalo številne izzive v raz- voju tako novih uporabniških izkušenj kot posodabljanju in avtomatizaciji obstoječih procesov, omogoča s pra- vilnim pristopom prav gotovo odlične rešitve za potrebe sodobnega človeka. Tomaž Turk in Peter Trkman (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) sta predstavila prispevek Bassov model privzemanja širokopasovnega dostopa do inter- neta. Privzemanje širokopasovnega dostopa do interneta je v zadnjih letih pritegnilo razmeroma veliko pozornosti po- slovnega okolja, civilne družbe, državnih organov in ra- ziskovalnih institucij, ki delujejo na področju elektron- skih komunikacij in informatike nasploh. V članku sta avtorja prikazala rezultat analize privzemanja široko- pasovnega dostopa v 20 izbranih državah v Evropi. Upo- rabila sta že uveljavljeni Bassov model za spremljanje in napovedovanje dinamike privzemanja novih izdelkov in storitev. Kljub temu da se širokopasovni dostop šteje za zelo hitro razvijajočo se tehnologijo, pa so ugotovili, da privzemanje poteka na podoben način, kot je potekalo pri primerljivih “naročniških” storitvah. Poleg tega rezultati kažejo, da bo proces privzemanja za- stal, če se ne bodo razvile nove vsebinske storitve. Dr. Peter Purg (Univerza na Primorskem, Fakulteta za management) je v prispevku Ekologija spleta 2.0 pre- gledno predstavil razumevanje aktualnega pojma splet 2.0 ter razpravljal o tehnoloških in komunikacijskih pojavih. Z vidika medijske ekologije je izpeljal vodila in vizije za aktivno soudeležbo pri vzpostavljanju, upravljanju sve- tovnega spleta, okolja ter hkrati posamezniku prijaznega okolja mnogoterih socialnih, poslovnih in ne nazadnje političnih procesov. Odločilna priložnost, ki jo s seboj prinašajo nove rabe spletnih in multimedijskih tehnologij, kot npr. splet 2.0, se kaže ravno v obnovi vzporednih, dvo- in večsmernih komunikacijskih oblik in modelov. Le-ti v družbi za- gotavljajo ustrezne procese regeneracije in preprečujejo stopnjevanje negativnih medkulturnih napetosti ter kon- fliktov. Blaž Rodič (Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto) pa je v prispevku z naslovom Projekt MO.DI – dostop do elektronskih javnih storitev v gorskih skup- nostih predstavil projekt Mo.Di – Montagne Digitale, ki je potekal od leta 2005 do 2007. To je bil model, razvit za zmanjšanje izolacije gorskih skupnosti s pomočjo uvaja- nja informacijske tehnologije. Prebivalci gorskih naselij so oddaljeni od administrativnih centrov, javne storitve so jim težje dostopne, poleg tega pa imajo pomanjkljivo znanje uporabe informacijske tehnologije. Cilj projekta je bil z uvajalnimi tečaji in prosto dostopnimi e-točkami z asistenco izboljšati poznavanje informacijske tehnologije prebivalcev in jim olajšati dostop do javnih storitev. Na podlagi potreb prebivalcev je bil zgrajen spletni portal, ki omogoča enostaven dostop do najpomembnejših javnih storitev preko interneta. Projekt Mo.Di je financirala EU v okviru programa IN- TERREG IIIC Jug iz sredstev Evropskega sklada za regi- onalni razvoj (ERDF), ki je del Strukturnih skladov EU, sofinanciran pa je že iz sredstev nacionalnih projektnih partnerjev. V Sloveniji si bile v projekt zajete tri vasi na Gorenjskem (Planina pod Golico, Lom pod Storžičem in Kropa). TRETJI DAN Zadnji dan so nastopili trije vabljeni predavatelji. Dr. Cene Bavec je v vabljenem predavanju O motivaciji občanov za uporabo javnih IT storitev predstavil analizo, ki je bila izvedena na osnovi sekundarnih informacijskih virov Evropske komisije. Za napovedovanje zanimanja občanov za javne IT storitve je uvedel agregatni indeks uporabe javnih IT storitev na osnovi analitičnih indeksov, ki so dostopni v publikaciji Eurostat. Slovenija se tu uvr- šča okoli povprečja EU. Rezultati analize napovedujejo, da bodo morali veliki javni sistemi, kot je javna uprava, poiskati inovativne poti za spodbujanje uporabe svojih IT storitev. POROČILO 124 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 V naslednjem vabljenem predavanju An EGNOS based approach to increase the safety of ground movements in airports je Augusto Casaca (sodelavec Isabel Rebelo) predstavil delujoč napredni sistem za usmerjanje talnega prometa na lizbonskem letališču. Predstavil je kompleks- no rešitev brezžične povezave vseh prevoznih sredstev, ki se gibljejo tudi po kritičnih poteh na letališču ter sistem opozarjanja in alarmiranja v kritičnih primerih. Sistem deluje na Portugalskem. V zadnjem vabljenem predavanju z naslovom Novice na vaši strani je Boštjan Štrukelj predstavil trud ekipe, ki izdaja časopis Računalniške novice. Predstavil je sistem, ki je iz preproste skripte java prerasel v popularen RSS in ga uporablja že preko 300 spletnih strani v Sloveniji. Metodologije in pristopi k obvladovanju infor- matike Sekcijo sta vodila dr. Marko Bajec (Univerza v Ljublja- ni) ter dr. Andrej Šoštarič (Hermes Softlab, d. d.). Prva predavatelja sta bila mag. Andrej Tomšič ter mag. Podlesnik Bojan (Informatika, d. d.) s prispevkom Zago- tavljanje potrebnega znanja pri prenovi kompleksnega IS. V prispevku sta avtorja obdelala možnost vpeljave siste- ma prenašanja znanja med sodelavci v delovnih sredinah ob prenovi informacijskega sistema. Zastavila sta si vpra- šanje: kako učinkovito in uspešno prenašati znanje na so- delavce v delovni sredini na področju poslovne informati- ke ter kateri pogoji in katere tehnike so uporabne pri tem. Ugotovila sta, da se ta proces ne sme prepustiti niti stihiji niti interesom posameznikov niti odgovornim vodjem. Prenašanje znanja med sodelavci informatiki ne sme biti niti izoliran proces, ki je odvisen le od volje posamezni- kov in njihove izbire, niti ne sme sloneti na prisili. Oviro predstavljajo ljudje sami, ki se ne zavedajo, da skrivanje znanja pomeni za posameznike le kratkoročno korist, za celoten kolektiv pa dolgoročno škodo. Rešitev problema se nakazuje v dvigu kulture vseh: lastniki morajo uvideti potrebnost znanja, vodstvo mora zagotoviti izrabo znanja s primerno organizacijo dela in vzgojo zaposlenih, posamezniki pa ne smejo graditi svoje kariere na skrivanju lastnega znanja. Naslednja se je predstavila mag. Iza Login (IZZIS Pod- jetniško in poslovno svetovanje Iza Login, s. p.) s pri- spevkom Resnice in zmote IT razvojnih projektov. Ne glede na to, da menedžment razvojnih projektov ni novo področje, se ponavljajo iste napake: ko se ugotovi, da se projekt ne bo mogel zaključiti v načrtovanem času, se k projektu pritegne še več ljudi, projektni mejniki se postavljajo preohlapno, pri postavljanju projektne orga- nizacije se ne razmišlja dovolj o učinkoviti delitvi dela, timske vloge niso točno določene. Pri arhitekturi siste- mov se vedno znova ukvarjamo z vprašanjem nujnosti pilotnih projektov, medtem ko projektna dokumentacija še vedno nima prave prioritete ... Avtorica se je dotaknila le najbolj perečih dejavnikov, s katerimi se srečujemo ob izvajanju IT razvojnih projek- tov. Dejstvo je, da se problemi zmanjšujejo z rastjo izku- šenj, ki pa so vse prevečkrat povsem individualne in se v praksi premalo prenašajo na sodelavce z manj izkušnjami. Razen strogo tehničnih veščin je pri projektnem menedž- mentu tudi veliko opravka s tako imenovanimi mehkimi veščinami vodenja, ki se jim daje premalo poudarka in na ta način zavira učinkovitejše upravljanje projektov. Tadej Prešeren in dr. Marko Bajec (Univerza v Ljub- ljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko) ter mag. Boštjan Žvanut (Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola), so v prispevku Izdelava celovitih IT procesov predstavili koncept celovitih IT procesov, kjer se s pomočjo različnih pristopov (npr. delovnih okvirjev, veljavnih standardov, priporočil) ter t. i. skritega znanja izdela celoviti IT proces z vsemi možnimi elementi (npr. aktivnosti, vloge, aplikacije, dokumente), ki se v okviru določenega IT procesa lahko uporabljajo. Celoviti IT procesi lahko koristijo načrtovalcem IT procesov kot referenčni proces, na podlagi katerega lahko izvedemo načrtovanje IT procesov in njihovo prilagajanje. Kristjan Košič in Aleš Živkovič (Inštitut za informa- tiko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) pa sta v zadnjem prispevku tega sklopa z naslovom Modeliranje ponovno uporabnih procesov razvoja informacijskih sistemov prikazala pri- mer orodja ter izkušnje, ki sta jih s sodelavci pridobila pri izdelavi lastnega procesa razvoja informacijskih sistemov. IBM Rational Method Composer – RMC je orodje za ure- janje metod in komponiranje le-teh v procese. Orodje se uporablja za prilagoditev razvojnega procesa programske opreme, razvoj operativnih informacijskih procesov ter razvoj in prilagoditev poljubnih kompleksnih poslovnih procesov, ki zahtevajo pregledno, sledljivo ter konsistent- no dokumentacijo. Poslovni procesi se objavijo in distri- buirajo preko spletnih strani, saj tako uporabniku ni treba nameščati dodatne programske opreme. Modeliranje procesov poteka v modelnem ogrodju Ec- lipse, ki vključuje metodologijo RUP (Rational Unified Proces), ter v drugih procesnih knjižnicah, ki s svojimi dobrimi praksami usmerjajo razvoj poslovnih procesov in sistemov. RMC predstavlja evolucijo RUP-a in kroji nje- POROČILO M T 125ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 govo metodologijo tako, da se lahko prilagodi ali uporabi samo tisti del, ki je pomemben za proces v izgradnji. Enostavna uporaba procesnega orodja skrajšata čas prila- goditve procesa z več dni na nekaj ur. Orodja vključujejo čarovnike, ki nas vodijo skozi procesni razvoj in učijo, kako učinkovito prikrojiti razvojni proces potrebam orga- nizacije za dosego zadanih ciljev. Konferenco je ves čas spremljala tudi manjša razstava računalniških proizvodov in storitev z nekaterimi družab- nimi dogodki. Konferenca se je zaključila s sklepnim govorom predsed- nika Slovenskega društva Informatika, podelitvijo nagrad avtorjem prispevkov ter nagradnim žrebanjem udeležen- cev. Metka Bakan Toplak, Dušan Majer, Alojz Urbajs POROČILO