166. številka.
Ljubljana, v soboto 22. julija
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan mve£er, izimfii nedelje in praznike, ter vtdja po posti prejemati za 1 vs tr o - og er sk e dežele za vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za tuje de,žele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiiika, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ce ne vračajo. — Uredništvo in up r a v n i s t v o je na Kongresnem trgu 6t. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Št. 2296.
Vabilo
družbe sv. Cirila in Metoda
v Sežani dne 26 julya 1893.
"V© pored:
I.  Slovesna sv. maša ob 10 uri dopoludne
v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri.
1. Prvoniestnikov n;igovor.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Nadzorni.slva poročilo.
5. Volitev") jedne tretjine odbornikov.
Po pravilih izstopijo naslednji udje družhinega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan.
6. Volitev *) nadzorništva (5 članov).
7. Volitev*) racsodniStva (5 Članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dini 11. julija 1893. Prvomestnik : Podprcdsedn k:
Tomo Zupan. Luka Svetec.
•) Iz §. 16. glavnih pravil : Družbino vodstvo se voli za 3 leta; na vsako leto izstopi jedila tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic.
Iz §. 14.: Velike skupščino se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico : . . . . h> pokrovitelji ; c) udje drnibinega vodstva; d) udje diužbinega nadzornistva in razsodnistva in e) podružnični zastoimiki.
Število poilružničnib zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacib 60 diužben kov eden ZHStopnik ; veuder pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz §. 16, Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe komurkoli izmed družbenikov.
Se-li res dani?
V sinočnem „Slovencu*4 oglasil se je zopet tisti novi člankar, kateremu smo že v sredo priznali, da je uvedel nov, dosto en in akadeiničen ton v „Slovenčevo" polemiko. Veseli nas, da tudi včerajšnji članek „Pravo domoljubje" utrjuje to našo nadejo, kajti pisan je vseskozi mirno, stvarno in dostojno. Sicer pa laborira na istih slabostih kakor prva dva.  Zlate premise — napačne de-
dukcije! S posebnim zadoščenjem konštatujemo tudi izjavo, da je to odgovor na naš sredin članek, odgovor, ki vse molče) prizna in niti no skuša pobijati našega dokazovanja. Spoznavamo se!
In sedaj k „pravemu domoljubju" samemu. Jedro članka je sledeča premisa, ki jo ponatisnemo, da se izognemo vsaki zmoti, tu doslovno:
„Cesto smo že povdarjali, daje prvi pogoj pravega domoljuba, da izpolnit je vestno svoje dolžnosti. Kdor je v tem vnemaren, je zam<oi vse njegovo kričanje, zaman vsa hvala, ki si jo morda j/rirpije, ime resničnega domoljubu mu ne pristoje. Ljubezen do domovine in do naroda se mora kazati v vseh dajanjih, ali vsaj nikjer ne sinejo biti dejanja tej ljubezni nasprotna. Hodoljubju tedaj ni samo meda pri šumnih veselicah, pri glasnih zabavah, v raznovrstnih zastopih in zbornicah, marveč povsod se mora kazati, v domaČi hiši, i v uradu, i v pisarnah, i v delavnicah. Prvo pravilo rodoljitbja je tedaj : Izrisuj svoje stanovske dolžnosti v ljubezni do naroda svojega, mej katerim jih izvršuješ, ali z drugimi besedami: Bodi vesten in značajeu zdravnik, ki skušaj vedno si pridobivati norega znanja, da moreš čim najbolje opravljati svoj posel. Bodi jtrisrcen, za blagor mladine požrtvovalen učitelj, ki skrbi najpreje z vsemi svojina močmi za to, da mladina v resnici iivistveno in nravno napreduje. Bodi prijazen, samo pravici s/užeČ sodnik, ki vplivaj na ljudstvo, da se mit potžZS prnvdarska strast, in koder moreš, reši je nepotrebnih troškor. Bodi plemenit, nesebičen odvetnik, sveta joč ne v svojo, marveč rojakov svojih korist, ki pridejo k tebi v posvete. Bodi vnet, svojega vzvišenega poklica zaveden dušni ■pastir, ki delaj vedno ita to, da se vsi vklonejo jarmu sv. evangelija, da vsi, izpolnjujoč svoje verske dolžnosti, poveličujejo Boga in nšijo svoje duše.
Zdravnik pri svojih bolnikih, učitelj pri svojih učencih, pravnik jo-i svojih strankah, duhovnik pri svojih ovčicah kaži najpreje svoje rotbdjnbje! l\a-keršno je tvoje obnašanje pri slanorskih tvojih opravil i/i, takšna je tvoja ljubezen do naroda in domovine. To je najboljše merilo!
Tihe, mirne, trpeče, požrtvovalne, ljubezni je vedno manj mej nami; odtod je toliko zid. V imenu rodoljub j a nastopa Čim dalje bolj našemljeno, kricoče, bahata, jei/ra prazno, neplodno komedij t tntstvo. Poli-
tika vse zastruplja in najbolj neuki, najprtprosteji ljudje, ki so zašli v ta čudni in škfidljivi tir, si sanjarijo najvišje načrte, rešujejo najbolj zamotana vprašanja z obiudoranja vredno lahkomiselnostjo, in pri tem še zahtevajo, naj jih ves svet posluša; svojih tlolž-nostij pa ne izpolnjujejo. Zopet povdarjamo pri ttj priliki^ da se nam vidi največja nevarnost za nas v tem, da naše dijaštvo prertč polit i kuje in se premalo
— uči. Zato imamo potitikor na izbero, učenjakov, temeljitih   pisateljev,   dobrih   učiteljev   i. t. d.   pa le
— malo.u
Zlate besede so to, k a t er e po d p i š e m o z obema rokama! Ako je to v resnici vaš program, čemu nas potem bijete, ki se nikdar nismo izneverili temu istemu programu? In ako smo se, povejte nam, kdaj in v čem! Pojedinci se izgubljajo povsod in tndi dnhovski plašč ni vsik-dar ščit zoper narodno izgubljenje. V tem pogledu imamo mi zlasti iz najnovejšega časa več dokazov zoper vas, nego vi zoper nas. Poštenjaki vseh stanov so poklicani za vodstvo naroda, to smo naglašali mi zopet in zopet; stoprav pred dvema tednoma. Ni-li to isto pravo domoljubje V V knezo-fikofji palači Ljubljanski, v uredništvu „Slovenca41 in „Rimskega katolika" naj si dajo v zlat okvir iz „ Slovence vega," članka zgoraj navedeno pravilo — in konec: bo prepira. A politikujočih dijakov naj n a m ne očita stranka, ki je v ligaško zvezo vabila in silila nedoletne gimnazijce, ki uči svoj duhovski naraščaj sukati dvorezni meč zoper rodne brate, katerim bi imel le blagoslov deliti po besedah Izveličarjevih. G. člankar, vi blago mislite, a slabo sklepate ! Vi nam priznavate od dtdiovske oblasti kot take nezavisen politični delokrog, a v isti sapi identinkujete se s prevzvišeiiim knezo-škotom Ljubljanskim, ki nas s Turki primerja zaradi našega nezavisnoga narodno-političnega stališča in čigar duhovni podložniki nas iz cerkve in katoliškega pokopališča podijo zategadelj. Vi pravite, da se je Prevzvišeni že često izrazil, da sudi in misli tako, kakor trdite vi. Prosimo dokazov, in obmolknili bomo. A doaihdob imamo le nasprotnih ! Kdor nas vedno le tepe, temu ne moremo verjeti, da nas ljubi, kajti te Bog ima pravico, da tepe tudi tistega, katerega ljubi !
LISTEK.
Brez naslova.
Lovtc n«šel je v volčjem brlogi troje mladih kosmatincev. Ko jih je polovil, prinesla je stara volčiča plen svojim mladim. Na prvi pogled opazi pretečo nevarnost, popusti plen, hitro kot strela obori se na neprijatelja svojega zaroda. Po dolgotrajni borbi iztegnila se je v krvi, zadeta v srce nožem lovčovim. Tako brani volčiča svoj zarod!   A žena?
Sinoči pobegnila je žena bogatega trgovca K.
b svojim ljubovnikom, mladim ulanakim častnikom.
Ostavila je moža in troje nejake deee. Najmlajemu
detetu je komaj pet mesecev.
* * *
Umrl je brez izpovedi, brez zadnje popotnice. Trije duhovniki spremljali so ga do groba in množica ljudstva. Bd je bogat, vrlo bogat. — Duhovnik moli zadnjo molitev za pokoj njegove duše. Štiri možaki prineso nov les. Spuste ga v jamo ne čakaje, da jo posveti duhovnik. Brzo je bil zuaut. »Lahko bi srečno živel danes in še dokaj let, da ni Tebi in Tvoji jedinici kri vir no zastrupil življenje
um, ki je pokopao poleg tebe v posvečeno zemljo, alt brez izpovedi, kot i Ti, brez izpovedi. Pokoj Ti duši! mrmral je jeden odhajajočih možakov.
Kdo bo mirneje počival, oni v posvečeni, ali oni v neposvečeni zemlji? Kedo \67 Ljudska pravicu? Da, da, ljudska pravic* — zlato!
+ *
.Ljubi svojega bližnjega, kakor Bamega sebe, ljubi tudi neprijatelja svojega! Ne sodite, da ne boste sojeni!" T*ko uče narod. Kako delajo satni?
„Križaj vsakega, ki je zoper nas 1 Smrt našim političkim nasprotnikom, smrt „slobodomislecem1 smrt If
.Peter, na jeziku nosiio Jthovo!" V Brci? Ljubezen krščansko? Da, ljubezen — ttnine !
* * *
Naša učiteljica je krasno dekle, duhovita, na-obražena dama. Krasno poje, izvrstno vdarja na glasovir, govori slovenski, nemški, francoski, elegantno plese. Ves mlad', moški Bvet našega mesta otima se za njeno miloBt.
.Gospoda! V zdravije biseru naših etovenskih deklet, v zdravlje naši slovenski Heleni pijem ovo čašo in kličem: .Živila nam gospica učiteljica na mnogaja leta!" oduševljeno napijul je po včerajšnji
plesni zabavi gospici učiteljici gospod sodni pristav, njen najvernejši štovatelj. Srečna učiteljica!
„Prijatelji! Učiteljica je vsakdanja koketa, neumno kmetsko dekle, goska !" govoril je počasi gospod pristav danes pri obedu.
Je 1» goapica učiteljica Čez noč zgubila svojo lepoto? Morda se je v jedni noči postarala za 50 let?
Ne!  Danes jo je snubil gospod sodni jiriBtav.
Revež, odnesel je — košaro!
* *
*
Z ma je, huda zima, da v lozi drvo puka studeni. Pri županovih pojo gosli, veBeli glauovi srečnih ljudi j i'u jejo se ta ulico. Slavi su pir Županovega bogatega jedinca. Starešina nazdravlja mladen-cema. V sobo stopi slabo opravljena, mršava Ženska z otrokom v naročji.
„Outim v sebi smrt! Evo Ti deteta, Tvoje je dete, skrbi za siroto, nimam ga komu izročiti!" Žena položi dete pred ženina.
Zunaj je zima, huda zima, da drvo v lozi poka studeni. Nikjer žive duše, le lačui volkovi tulijo svojo nočno pest m
Neusmiljeno terajo biriči slabo oblečeno, mršavo žensko z otrokom v naročji, lažujivo pohujševalko, Iz meata v temno, mrzlo noč.
4
Konečno opozarjate nas na socijalno-politično delovanje preblagega načelnika naše cerkve — Leona XIII. in na prodiranje starih, a vsikdar resničnih krščanskih idej po vesoljnem svetu. Čemu to? Nismo li tudi mi vsikdar in pri vsaki priliki klanjali se blagim nazorom in intencijam sv. Očeta, nismo Ii najstrožje obsojali preganjanje cerkvenih pravic n. pr. na Ogerskem in ni-li tudi nam najsimpatič-nejša ona nemško-avstrijska stranka združenih kri-stijanov, katero nam postavljate v vzgled. A klerikalna v vašem smislu ta stranka ni, kajti ona teži le za krščanskim življenjem, prostim vseh srednjeveških spon, v katere žele nas vsikdar verne Slovence ukleniti nekaterniki. Za vero »n versko življenje vsikdar, za hegemonijo neslovenskega političnega klerikalizma nikdar, to naglašamo tudi danes.
Iz vsega tegi blagovolite izprevideti, da smo v pogojih jedini in da nas loči le tisti prazni strah pred domačim brezverstvom, kateri vam je usadila, hoteč razdvojiti prehitro napredujoči nirod slovenski, le pregloboko v srce tuja roka in kateri vas je zapeljal v nepošten boj z nepoštenim orožjem zoper nas. Otresite se te more in složni bomo zopet vsi, kar nas je poštene volje. Z vsemi drugimi pa proč raz n a r o d n o pozorišče ! Škofu, kar je njegovega, a tudi narodu, kar je narodovega . . . Izjave, s katerimi smo se pečali v sredo in danes, zde se nam pojav, da se širi to spoznavanje tudi v vas in da se — dan. Iz vsega srca želimo, da se nismo motili.
Slovenski obrtniki na Dunaju.
Na Duuaji 20. julija l$93, V četrtek popoludne sešli so se, kakor smo že poročali, zastopniki obrtnih društev in zadrug pred državnozborsko obrtno enketo, ki ima namen pripraviti potrebne podatke za premembo obrtnega zakona. Izpovedne naših obrtnikov napravile so v svoji celoti jako dober utis na člane obrtnega odseka. Ker se trgovski gremij (načelnik g. J. C. Maver) in pa zastopnik Kočevskih rokodelstev enkete nista udeležila, došlo je iz Ljubljane le '.) zastopnikov, katere smo že imenovali. Ti so v vseh 30 vprašanjih skoro soglasno odgovarjali.
Pričetkom seje, kateri je predsedoval g. dvorni svetnik M x n e r, preciziral je g M. Kune v imenu vseh udeležencev stališče naših rokodelcev s približno naslednjo izjavo: Slovenski obrtniki nismo imeli doslej jednacih zborovanj, kakor po mnogih drugih kronovinab. Izjave naše izvirale bodo torej le iz našega lastnega prepričanja in iz izkušenj. Ker mi ne sodimo obrtnega vprašanja iz političnega ali narodnega stališča, se tudi ne nadejamo, da bi političnu in narodne stranke v državnem zboru nepristransko sodile o tako važnem gospodarskem vpraiailja« Naše mnenje je, da rokodelskemu stanu ni mogoče pomagati brez omejitve velike industrije. Potrebno je, rokodelstvo zavarovati z isto tako trdnim jezom proti kapitalističnemu navalu, kakor se to godi z varstveno carino za veliko industrijo nasproti inozemstvu. Će državni zbor nima volje ali moči, da napravi takoj jako radikalne   zakonite   premembe, ne bode nam koristilo
Pri županovih pojo gosli, vse veselo, vse J srečno. Starešina nazdravlja mladencema. Kako se ljubita, kako sta srečna! Mlad, bogat on, mlada, lepa ona, kako bi ne bila srečna! Njima ne kali nijeden, bas nijeden bridek spomin ravno priče'« zakonske sreče!   Srečni ljudie!  Bog VaB naj ume!
Vedno je bil zaprt v svoji hiši. Pohajal ni nikogar in nihče njega. Vse se ga je ogibalo kot strašila. Stare, pobožne ženice križale so se, ako so morale mimo njegove hiše. »Človek brez srca" rekali so mu ljudje.
„Kedo bo skrbel za siroto? Pokopali so mu mater, ostal je sam jokajoč na materinjem grobu, sirota!" tožil je usmiljeni svet, ko je zapuščal pokopališče. Vse mirno, tiho, Batno na novem grobu čuje hm jecanje šestletuega otroka.
,. Voljnu, hodi z menoj, siromašni Črv!" „Clovek brez srca" prime malega za roko in ga pelje v svojo zapuščeno hi8o.
Usmiljeni ljudje! „Človek brez srca* l * *
M ilklo bobne* valovi deroče Save. Vihar divja, grom grmi — Bodnji dan 1 Ob bregu ribarjeva koča,
nikako zborovanje in nobena enketa. Če bi se tudi vse zgodilo, kar se po sklepih obrtnih shodov zahteva, prišla bi rokodelcem pomoč še le čez mnogo let in nihče ue more nam jamčiti, da se obrtni zakon v tem času zopet ne premeni. Potreba je torej, da se kapitalistična podjetja, katerim postaja rokodelstvo čimdalje bolj predmet denarne špekulacije, z zakonitimi fiskaličnimi sredstvi obre-mene vsaj toliko, da bodo njih bremena v razmerju z bremeni malega obrtništva. To plačuje razmeroma direktno in indirektno mnogo več, kakor velika podjetja, kar se je v državnem zboru natančno dokazalo.
Malemu obrtništvu pa je znižati davek in stanarina posebno za delavnice in prodajalnice, ob jednem pa naj država oskrbi sredstva za, temeljiti strokovni pouk, ki ima olajšati tekmovanje z tovarniško produkcijo. Trgovini z mešanim blagom prepovedati je prodajanje izdelkov vseh rokodelstev, ki imajo na tem svoj interes. Stavbenim društvom pa je prepovedati sleherno izvršitev rokodelski li opravkov v lastni režiji.
Potreba je tudi postavno zagotoviti plačilo za izdelovanje (mojstersko mezdo), tako da pride v isto vrsto kakor mezda delavca, da jo bode moči iztir-jati ne glede na sedaj določeni eksistenčni minimum, ker je pri malih rokodelstvih večinoma izdelovatelj revnejši nego naročnik. Izgube rokodelske so pa vsled omenjenega zakona mnogo večje, kakor pri velikih podjetjih, ki se vodijo točno po trgovskih običajih.
Če bi država omogočila dobro strokovno izobra-ženje potem strokovnih učilišč ter zajamčila obstanek sedanjim rokodelstvom, ni dvomiti, da se bodo rokodelstva poprijeti tudi bolje izomikani mladeniči, kur bode v korist ne le rokodelstvu samemu, marveč tudi državi.
Če tudi socijalno-dem kratične in kapitalistične stranke trdijo, da je poraz malega rokodelstva neizogibna posledica sedanjega časa. tako to vender ni res, ako hoče država delovati na to, da se obdrži. Obstanek rokodelstva pa je tako važen za državo, kakor za ljudstvo, ki si v svoji celoti nikdar ne more želeti, da bi izgubilo pogoje, če tudi za borno samostalnost, in se podalo v brezupno suž-nost in odvisnost od tovarn in kapitala.
Pri posebnih vprašanjih, o katerih so govorili vsi veščaki, odgovarjalo se je sledeče:
Dokaz zmožnosti popolni naj se z obligatorično preskušnjo rokodelskih vajencev pred oproščenjem, za pomočnike pa, ki hočejo postati samostojni, tirja naj se poleg dokaza izučenja in triletnega delovanja preskusnja le tedaj, ko bi bila spričevala dvomljiva ali nepopolna. Isti dokaz naj se obligatorično uvede tudi za velike podjetnike, ker je sicer taka omejitev pri malih obrtnikih brez pomena.
Zastopnik gostilničarske zadruge g. Ferlinz naglašal je potrebo jednakega dokaza tudi za go-stilničarsko obrt. G. Kune je k njegovi izjavi dostavil, da naj obrtna oblast za selaj gle Ja na to, da se pri oddaji gostilničarske pravice v prvi vrsti ozira na tiste, ki so se izučili, in naj le takrat dovoljuje izvrševanje gostilničarske obrti drugim, kadar taoih prosilcev ni.
v nji siv starec ribar, na klopi mrtvo dekle, jok J čuje se deteta !
„Nebeski Bog, od; usti dit«tu, odpusti! Izvlekel sem jo iz Save mrtvo. Odšel je po sveti, pustil mi v sramoti otroka! O.lpusti ji, sprejmi milostivo njeno dušo! O hunti tudi njemu! Oiuvaj mi nedolžnega črvička, dobri Bog! „O'.e naš, kateri si v......moli kleče starec-ribar.
Zavidam Ti, starec!
V lozi stoji star, mahom obraščen križ. „06e dobri, pripeljaj nam ateja zdravega iz tujine!" molita mala otročička roke dvigajo proti križanemu. Zopet verujem v angelja varuha, zopet 8e molim B igu !
*
Stauoval sem pri nekem inženirji. Starec imel je lepo ženo, mlado kot kapljo. Emilija bila je zamamna žena ! balila !
Nekega večera našel naju je sama v sobi. „L»on, dragi mož, težko sem Te pričakovala!" Šepetala je ua prsih starega soproga.
Meni je ga na ustih gorel njen strastven poljub. — —
DaneB verujem v zvestobo žene I
L e v a k o v.
Obrtne oblasti imajo predložiti zmožnostne dokaze zadrugam, predno dovoljujejo pravice, ter naj se držijo mnenja zadruge.
Vsak obrtnik izdeluje naj le tisti izdelek, katerega je napovedal, in naj ne sega v delokrog družili obrtov. O obsegu obrtov naj bode mnenje zadruge odločilno. Pritožbe pa naj razsoja deželna zveza zadrug.
Prepovedati je jemanje mere za rokodelske izdelke vsem, ki se rokodelstva niso izučili.
Tri napovedbi trgovskih podjetij odločijo naj se prodajalni predmeti. Trgovstvo z rokodelskimi izdelki naj se prepove za vsa rokodelstva, kojih zadruge se za to same ne izrečejo.
Začasna prodaja blaga od kraja do kraja naj se prepove ter dovoli le za izdelke domače (hišne) industrije.
Vsak podjetnik naj sme ustanoviti le po jedno podružnico.
Dninarje, ki so v stalni službi, naj se vzprejme v varstveno zakonodajo.
Maksimalni delavni čas uvede naj  se za vse
obrti.
Delavske knjižice naj ostanejo, kakor so upe-Ijane sedaj.
Za trgovsko osobje naj se določi maksimalni delavni čas.
Za izobrazbo vajencev določiti je ugodnejše pogoje, vajence pa je strožje nadzorovati.
Zadruge naj z dvetretjinsko večino sklepajo o porabi zadružnega premoženja za podjetja, katera določuje § 114. obrt. zakona. (Pri tem vprašanju ni bilo popolnega soglasja. Gg. Regali, Šturm in še nekateri drugi bili so za omenjeno določbo. Gg. Kune, Zupančič in drugi pa zato, da ostane ta paragraf nespremenjen )
Kot zastopi obrtništva vpeljejo naj se okrajne in deželne zaveze; obrtni posli trgovskih in obrtnih zbornic naj se oddajo deželnim zavezam, ki naj dobijo pravico, voliti zastopnika v državui zbor.
Zavarovanja proti nezgodam ni uvesti za iste obrti, kjer ni nevarnosti za ponesrečenje pri delu. Zmanjšajo naj se tarifi oziroma upravni troški pri zavarovalnicah in okrajnih bolniških blagajnah. Želeti pa je, da ta posel prevzame država ter združi to zavarovanje v jedno celoto.
Delovanje pomočnikov v lastnem domu naj se ustavi; ta določba naj se raztegne tudi na takozvane mojstre, ki delajo za konfekcijo in nimajo lastnih naročnikov.
Določbe o posvečevanju nedelj naj se strogo izvršujejo tako pri obrtniji, kakor tudi pri trgovini. Izvzeta pa ne smejo biti podjetja države, kakor trafike in kolekture. G. Ilegali naglašal je tudi potrebo praznovanja in posvečevanja praznikov z istimi pogoji, kakor ob nedeljah.
To so v kratkem faktične in večinoma soglasne izjave veščakov. Da se je pa pri vseh vprašanjih mnogo več govorilo, da so se dokazale gorostasne hibe obrtne zakonodaje, je o sebi umevno. Stenografični zapisnik tega zborovanja bode priča, da so izbrani zastopniki in sicer vsi od prvega do zadnjega vestno spolnih  svojo dolžnost, ter
filiry* Dalie  v  prilogi ~"
V „čaršiji."
Slika ii Uosno.  Priobčil A. Podgorec.
Vsakega bosanskega mesta znamenit del je wčaiAiju" (trg). Tu imajo trgovci in trgovčiči postavljene svoje adučaneu (prodajalnice) večinoma od tal do slemena lesene in zelo priprosto urejene. Naličijo precej velikim šotorom, ki jih v nas postavljajo razni prodajalci ob semnjib dneh.
V ozadji in ob stranskih stenah takega „dućana* postavljene bo police, na katerih je razloženo različno blago. Trgovci se ne ločijo strogo po posameznih strokah. Poleg kave, sladkoria, olja, dobiš tudi opanke, zvonca za živino, obleko in drugo, a vse to pri istem trgovcu. Tla, na katerih sedevajo prodajalci s prekrižmimi nogami ter čakajo kupcev Brkajoč Črno kavo in pušeč cigarete, so pogrnena b proBtiračatni. V „čaršiji" se shajajo ljudje, da razpravljajo o dnevnih dogodkih; tu se govori o kuji-čiji, letini, davkib, obirajo se prijatelji in neprijatelji, in vest, ki se je raznesla iz aČaršije* po ostalem mestu, izgubi večkrat svojo prvotno obliko, kajti romajoč od dučana do dučana, pridejalo se je tu nekaj tam nekaj, to ali ono malo se je predru-gačilo in iz komarja postal je dostikrat slon
Priloga .»HlovenskMui Narodu4* frt 166, dn6 22. julij« 1893.
da niso pozabili dokazati popolno ničevost manče-sterskih teorij. Židovskim liberalcem donele bodo izjave slovenskih obrtnikov še dolgo po nšesih, kajti tako jasnih in odločnih besed v enketi doslej še niso slišali. Na podlagi stenografičnega zapisnika objavili bodemo o svojem času tudi te izjave po-samnih veščakov, ker so mnogo večjega pomena, nego odgovori na določena vprašanja.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 22. julija. Z Moravč.
Češka narodna misel bi na Moravi izdatno bolje napredovala, da bi prišlo do sloge mej vsemi češkimi frakcijami, ali to je absolutno nemogoče. Takozvani moravski Staročehi, katere je narod krstil stranko dvornih svetnikov, so par excellence vladna stranka. Narodna stvar je tem možem deveta briga. Na jeziku imajo sicer vedno kako navduševalno besedo, ne store" pa čisto nič. Tisti privrženci te stranke, katerim še ni popolnoma ugasnila ljubezen do naroda, so sprevideli, da tako ne more dalje iti in so ponudili MladoČehom fuzijo ter bili pripravljeni Žrtvovati slogi na ljubav dva goreča vladna privrženca šroma m Meznika. Miadočehi so zahtevali, naj odstopi tudi tretji dvorni svetnik, Fan-derlik, in naj Staročehi stopijo v opozicijo. Drugih pogojev niso stavili Miadočehi, a tudi ti niso bili vzprejeti. S cer pa je vlada tudi tu imela nekaj opravtti. Staročeška ponudba se je sklenila po uplivu okrajnega glavarja Coudenhova, najbrž da bi se tako preprečilo razširjajoče se mladočeško gibanje, čegar posledica bo prej ali slej prestop mo-ravsko-čeških poslancev v opozicijo. — Staročehi imajo na Moravi jako težko stališče. Na jedni strani bo razširja mladočeško gibanje, na drugi pa jim delajo klerikalci stroge observancije jako mnogo sitnosti). Njih glasilo jim očita, da se niso nikdar pošteno potegovali za verske zadeve, da so prikriti liberalci, brezverci itd. Tout comme chez nous! Ubogi Staročehi t
JVemški nacijonalci.
Najnevarnejši nasprotniki nemških levičarjev, nemški nacijonalci, se že sedaj pripravljajo za volilni boj v razne zakonodavne zastope. V nedeljo so imeli v Brnu shod, na katerem so sklenili, ustanoviti poseben agitacijski fond, da bi se mogli meriti z levičarskimi Kapitalisti. Sklenili so nadalje, da je pri vseh volitvah postavljati kandidate povsod tam, kjer je upati, da dobe vsaj častno manjšino, da se tako prešteje število zanesljivih privržencev v poHuinnih krajih. Nacijonalci upajo trdno, da bodo zamegli levičarjem oteti večino mandatov, kar bi bilo za državo samo koristno. Na jesen bo na Duuaji shod nacijonalnih prvakov, na katerem se bo določilo, kako bi bilo volilce najlaglje in najhitreje poučiti o pomeuu prihodnjih volitev in je pridobiti za nemško-uacijooalni program.
Uasnerjeva alavnost v Islu* V četrtek razkril se je očetu našega ljudsko-šolskega zakona, Leopoldu Hasneviu, primeren Bpo-menik v Išlu. Zbralo se je mnogo odličnih pristašev levičarske stranke, mej njimi sam predsednik poslanske zbornice, baron Chlumeckv; vsi so proslavljali Hasnerja in šolski zakon, a največ senzacije je obudil okrajni glavar Aicbelburg, ki je prišel v uniformi na slavnost in v svoj govor uple-tel srečno pointo rekši: Tu sem, urad imam in tudi Bvoje mnenje. Ker je bil ta „mot" izrečen o pravem času in na pravem mestu, ter naredil velik efekt, je gotovo, da bodo levičarji drage volje skrbeli za — avancement tega svojega „korajžnega"
Ž ■vabilci življenje v „Čaršiji" posebno ob tržuih dneb pričenja okolu desete ure dopoludne.
Poruši zbirajo se seljaki, ki pribajajo kupovat raznih stvarij ali pa si izposojat denarja za davke. Skoro vsak trgovec ima svoje stalne kupce in dolžnike. — Dočim moški le po stvareh Begajo, ki so za dom neobhodno potrebne, zanimajo ženske razui priprosti nakiti. Tej bi bo davna želja izpolnila, ko bi jej soprog kupil zapestnico, če tudi samo jekleno, da je le svetla; ona „djevojka" bi rada venec iz suhih cvetic, da si okrasi „fes", tretji godijo rudeči upanki, izvezeni na vse mogoče in nemogoče načine; le-ta, ki se bode skoro možila, kupila bi si rada prstan, ki se tako svetlo rumeni, dasi ni na njemu prav nič zlata.
V „Čaršiji" se shajajo zaljubljenci, kar jim v Belu ni tako lahko mogoče ter Bi razkrivajo svoja srčna čutila in razgovarjajo o bodočem življenju v zakonskem stanu. Tu se dogovorita „momak" in „djevojka", katera noč bode najugodneja, da bo »ona* pripravi za pot ter jo on „ukrade" in odvede na novi dom, kjer mu bode gospodinjila. Seveda to ne bode tako lahko, pa ljubezen premaga vse zapreke. Na njegovem domu je sicer družina že precej obilna, kajti šteje nad štirideset glav in težko je „starešini",
privrženca. — Mi Slovani gotovo nimamo povoda, proslavljati spomin Hasnerjev. Rajnki Hasner je bil tovariš Herbstov in Briozov ter je brez obzira in brez usmiljenja preganjal vae, kar je bilo slovansko. Slavnost v Išlu nas spornima samo na krvave krivice, katere bo nam storili Hasner m njegovi tovariši v dobi, ko so Še imeli oblast v rokah.
Prepovedano izvažanje krme. Vladna naredba, s katero se je prepovedalo izvažanje krme, ni, kakor je samo naravno, naredila povsod istega utiša. V nekaterih deželah imajo namreč dovolj krme in tožijo, da je ne morejo sedaj dobro prodati. Tudi trgovski krogi niso zadovoljni, čemur bo ne sme nihče Čuditi. Trgovci trde", da bi bilo zadostovalo, da bo se povišali železniški tarifi, ali to bi bilo samo železnicam koristilo, ne pa kmetovalcu, kajti inozemski zlasti nemški kupci potrebujejo krmo tako nujno, da bi bili zanjo plačevali vsako ceno. Stvar je pa vender velevažoa. S to prepovedio je storila vlada nadim živinorejcem veliko uslugo. Govedi in konji reprezentirajo v naši monarhiji velikansko narodno premoŽenje, katero je skrbno hraniti. Ko bi vlada ne bila prepovedala izvažanje krme, izgubila bi bila živina veliko svoje cene in s tem bi se pogubilo mnogo narodnega premo-moženja. Tako pa se je ohranila cena živini, kmetovalec dobi sedaj krmo za pošteno ceno, a dobiček od te prepovedi izvažanja krme imeli bodo kmetovalci in prekupci šele prihodnje leto. Tedaj bo cena koniev in govedi izdatno poskočila, ker bodo na Nemškem za živino v največji zadregi. Zato pa odločno in brez pridržka odobravamo vladno naredbo.
Y nanje države.
JPanamino. V kratkem začele se bodo parlamentarne počitnice, ali vzlic temu ni misliti, da zavlada politična BUŠa, kakor navadno v drugih državah. Preiskovalni odsek parlamenta deloval bode tudi za časa počitnic, da popolni sodne zapisnike glede afere Rimske banke. Italijanski listi se bavijo zopet samo s npanaminomu, kakor da bo nanj ponosni. Najresoeiši listi sumničijo razne ministre, bivše in sedanje, in celo vrsto poslancev, da so zapleteni v to zadevo. Podkup-Ijencev je baje nad fto. Imenoma se je zvedelo zanje iz raznih pisem zaprtega upravitelja Rimake banke, Taulonga. „Tribuna" trdi, da je Tanlongo sam izpovedal, da je nekemu bivšemu ministerskemu predsedniku plačal 3 milijone lir za njegovo podporo. To more biti samo Crispi ali pa Rudini. Tudi tiiolittiju očitajo nekateri listi, da je iz sredstev Rimske banke plačeval vladne liste. — Skandal narašča bolj in bolj in vlada je v hudi zadregi, ker se ne upa ničesar storiti, boječ se, da bi sicer prišla popolna resnica na dan.
Jielffijttki parlament*
Zadnji čas bo je le jako malo pisalo o belgijskem parlamentu. Bavil se je s premembo ustave, a le z določbami manjšega pomena. Sedaj, ko je vse drugo končano, začela se je debata o zadnji točki, o volilnem redu za senat. Stranke si v tej stvari močno nasprotujejo in že nekaterikrat «e je sodilo, da odstop; vlada, tako kritičen je bil položaj, a sedaj se javlja, da je ministerstvo že podalo demisijo. Tudi glede poslanskih dijet se parlament dolgo ni mogel združiti, naposled ae je določilo, da dobiva vsak poslanec, naj stanuje v Druselju ali ne, po 4000 frankov na leto in prosto vožnjo po vseh železnicah državnih in privatnih.
Tri leta že straši pamirskn vprašanje po nemških, angleških in madjarskih listih. Letos na pomlad pisali bo nekateri nemški listi, da so Rusi pamirsko planoto, veliko 45.000 štirjaških kilometrov, Augle-žem takorekoč „pred nosom" vzeli in si jo osvojili ter tako svojo strategično pozicijo za slučaj vojne z
Anglijo ali s Kino izdatno ojačili in oBigurali. Ko pa se je pred  kratkim ruski  carevič mudil v Lou-donu, pihalo je glasilo najzagrizenejših konservativcev, historičnih nepniateljev R isije,   .Standard*, da me| Rusijo in Anglijo ni nikakega prepornega vprašanja in da bi mej umna zavladalo najsrčnejše prijateljstvo, ako bi se Rusija ne upirala „svobodnemu" razvoju Bolgarske. Komaj je carevič zapustil London, priobčila je Dunajska „Prease" dopis nekakega nemškega popotnika-učenjakH, kateri se je mudil v srednji Aziji v svrho zemljepisnih studij.   V tem dopisu se govori o novih   korakih   Rusije za popolno aneksijo Pamira. Ruska  ekspedicija, bro eča 500 mož, dve gorski   bateriji in dve stotoiji orenburskih ka-zakov krenila je  na pot,  da razširi meje ruskega posestva.   Ekspedicijo vodi polkovnik Janov, kateri je  postal   po   svojih  spisih o Parairu znan v vseh strokovnih krogih.   Dopisnik „Presse" porota razne podrobuoRti o napredovanju in delovanju  te ekspedicije.    Ponavljali j i b   ne bodemo, ker so premalo zanimljive.   Jedro dopisa je trditev, da si Ruuja prilasti   kra|   za krajem  in sicer toliko laglje, ker bodisi tam niso zaznamenovane mkake meje, bodisi ker jih nihče ne brani.   Prebivalstvo priveza Rusiji vernost, Rusija potrjuje domače cbane, skrbi za mir in porazuunljenje mej possmnimi rodovi, ki so Bicer živeli v vednih  prepirih, a pustivši  jim popolno samoupravo,   izgovarja Bi  samo  majhen  letni prl-spevek za pokritje okupacijskih troškov.   Vrh tega napravlja ceste in brzojave in vse to brez vseh ovir in tem laglje, ker živi s Kino v miru. — Če je to poročilo Dunajskega lista resnično,  potem je samo čestitati tako Rusiji, kakor prizadetim srednje-azij-skim rodovom.   Raniji zato, ker si brez posebnega truda pridobiva nove dežele,  azijskim rodovom pa zato,  ker  bo deležni   dobre, pravične in nesebične uprave — sam  dopisnik pravi tako — ker pridejo tem potem iz barbarstva na pot presvete in kulturnega razvoja. „Presae" in njeni reditelji ne pozabijo, kar pišejo, to namreč, da se Rusija ne boji dati na pol divjim rodovom samoupravo dočim, je v Avstriji kulturni narodi ne morejo doseči. — V ruskih listih se o Janovljevi   ekspediciji   nič ne čita, izvemo pa \f, njih, da so Nemci in židje se tudi že v srednjo Azijo zalezli in se tam leto na leto množe in raz-narodujejo. Če je lani prišel kak Friedrich Schmidt v tiste kraje,  naučil   se ie malo ruskega jezika m se  prekrstil v  Fridrih Frideriboviča.   Lani prazno culo in v srci gorečo ljubezen za celi nemški vater-land, letos polno mošnjo, v srci pa gaslo vseh jirist-nih Nemcev: ubi bene, ibi patria.
Dopisi.
\f. I .it i jsUcga okraju 20. julija. [Izv. dop.] (Slavnost v b t. Lambertu.) Zopet so nam priredili naši Št. Lamberčanje prav lepo slavnost, katera se je vršila in završila tako sijajno, da bi se tega nihče ne nadejal v planinskem Št. Lambertu. Tu se je namreč zgradila kapela v spomin zlatovladiki Levu XIII. a v čast sv. Cirilu in Me-todijn, katerih kipov blagoslovljenje se je vršilo preteklo nedeljo. Jutro slavnostnega dne ni kazalo veliko upanja, kajti nebo je bilo prevlečeno na do-belo z oblaki, lilo je neprestano, kakor da ne misli prenehati — kdo so bo upal v takem vremenu na gore? A kdo mi bo veroval, ako trdim, da nam vreme ni skazilo skoro nič! Dež ni oviral ne Litijskih Slovenk, ne narodnih društev in rodoljubov, da, niti našega poslanca g. Svetca. To vam je bil ganljiv in velekrasen uhod v Št. Lambert I l>ož je prenehal, naprej koraka Zagorska rudniška godba, za njo „Zagorski Sokol" s svojo krasno zastavo, potem Litijsko gasilno in pevsko društvo, zastopnik
da vse vodi in nadzoruje; no pa za jedno novo obitelj našlo ae bode vender še mesta.
V „mehanah" (jako jednoličnih gostilnicab) zbrali so se „kumi" in „kumiee", ki se že davno niso videli ter ai imajo toliko povedati. Nekateri so bili poprej Bkomšije" (sosedje) pa so bo kasneje odselili in si postavili novo ognjišče v drugem selu. Radovedni so pa še vedno, kako in kaj je v njihovem prejšnjem bivališču. Ženski pogovor tiče bo največ možitev, zenitov, krstov, ntrličev, otrok in jednakih sličnih novic. Moški pa razpravljajo o gospodarstvu in drugih važnih stvareh.
V jako priprostih kavarnah, v katerih ne najde§ druzega pohištva razven ognjišča, malih posodic in pa ob zidu nizkih klopij. posedajo večinoma Turki ter arčejo črno kavo. — Časih zaide le-sem .gajdaš" ter spremljajoč prepeva otožne pesni, ki pripovedujo o nekedanji slavi in moči muhamedanski.....
Da vidiš „vernike prorokove" kako pomno slu šajo te pesmi ....
Tamkaj kje na pripravnem mestu peko janjce in obilica naroda se zbira, da si kupi pečene janjetine za „ručak". Janjetina z belim „lukom" to je — rekel bi — največji užitek za pravega Bosanca.
Ni ga večjega praznika ali pa slavnoHti v letnem času, da se ne bi pekli janjci in slavnost brez le teh izgubila bi dosti svojega ugleda.
V „Čuršijo" prihajajo seljaki k zastopnikom „begov" ali pa k „begom" samim, da rešavajo razne zadeve o teretim, zaoBtalem dolgu, popisu desetine, obdelovanju polja ter še o tem in onem.
V nekaterih bosanskih mestih je čuden običaj, da meščanske hčere nikakor ne prihajajo kupovat v čaršiio, ker bi to bilo nečastno.
Pravega uzroka nisem poizvedel, a najbrž sega ta običaj v dobo otomauske vlade, ko bo Turki javno otimali krtstijanke.
Iz istega časa je tudi Bedaj v navadi, kar je bilo ouda Htrogo zajiovedano, da seljak ne jaše skozi mesto, še menj pa Bkozi „čaršijo", nego vodi konja za uzdo.
Po zimi je življenje v „čaršiji" bolj pusto razven o tržnih dneh. Trgovci čepe v „dučaoih" ter se grejejo ob ognju, ki bi ga pripravljajo iz oglja ua železnih ploščah. Ko se počne mnčiti, zapirajo trgovci .dučane" ter odhajajo vsak na svoj doni, ker ue stanujejo v „čaršiji" nago kje drugod v mestu
Priloga „Slovenskenm Narodn" St. 166, dnć 22. julija 1893
v Ljubljaoi; po deputaciji z zastavu čitalnice v K ran j i in pevsko društvo .Slavec", a brez zastaven Glasbena Matica" ter čitalnica v L ubijani. Viprejem bode zjutraj in popoludan ub prihudu vlaka. Čujemo, da pomnužeui odbor že dlje čaaa neumorno deluje, da bosta vzprejem in zabava izborna. Udeležba obeta biti velikanska. Red pri sprevodu: Biciklisti Ljubljanski, Čitalnica Kranjska, čitalnica Ljubljanska, .Glasbena Matca", .Slavec", „Sokol", Kamniški meščani (s svojo staro zastav*), „Lira", ognjegasci, veterauci, čitalo ca Kamniška.
— (Brate Sokole) in drugo udebžnke jutrišnje slavnosti v Kamniku opozarjamo, da ae zbira deputacija „Sokola" z zastavo zjutraj ob 7. uri na državnem kolodvoru Popoludne pa je zbirališče Sokolov v čitalnici, odkoder odrinejo s trobentači ob 1/l2. uri na državni kolodvor. Vzpreiem goBtov bode v Kamniku zjutraj in tudi popoludne. Ostali vspored prijavljamo na drugem mestu.
— (Poslanec S j)inčić na potovanju.) V hrvatskih listib č<tamo navdušena poročila o vzprejemu, kateri so ptnekod priredili poslancu g. SpinčiČJ njegovi voblci. V O mišlju priča ovala ga je nebrojua množica naroda. Mesto je bilo v zastavah, glavne ulice Bijajuo razsvetljene. Ko je gosp. SpinČič dospel pred grad, jeli bo možuarji pokati, zbrani narod pa je po primernem pozdravu župana zaklical svojemu poslancu trikratni gromoviti „živio Spinčić!" — IstotBko sijajno je bilo potovanje gosp. Spinčiča po otoku Krku. Hrvatje so ga povsod slovesno vzprejeli, povsod 8e je videlo, kako uživa splošno zaupanje in ljubezen svojih volilcev.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista bo poslali danes iz Kala pri Št. Petru kroni u dar: g Ivan SnideršiČ, goBpa Uršula SnideršiČ in Binovi Milan, Vladimir, Stanislav in Venceslav SnideršiČ, vsak 1 krono, g. Franjo Kar ar a, oskrbnik grof Hohenwartove graščine v Ravnah 2 k ; skupaj 8 kron, katere izročimo vodstsu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledn ki I
— (O d ho d na slavnost podčastniškega društva.) Z'iano je, da bode prestavljen po letošnjih mauevnb polkov: štab, 1., 3. in 4. bataljon Blavnega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 v Celovec in da le 2. bataljon pride v Ljubljano nazaj. Polk se bode odpeljal že dne 2 1. avgusta na Štajersko k brigadnim vajam iu od tam se pomikal na Ogersko. Po manevrih se bodo odpeljali prentav-Ijeni oddelki naravnost v C' lovec. Podčastniško društvo priredilo bode vsled tega dno 5. avgusta na Virantovem vrtu odhodDp slavnost, pri kateri bode svirala vojaška godba, ter vabi k tej slavnosti avoje prijatelje, znance in njih obitelji. Začetek slavnosti ob 8. uri zvečer. — Naši vrli podčastniki bo znani in priljubljeni v vseh krogih in nadejati se je, da bode počastilo njib slavnost ogromno število ljudstva. 0 obče je želeti, da bi se vsestranski delalo na to, da se slovesno poslovimo pri svojih rojakih, kajti kdo ve\ k^daj se zopet vidimo.
— (Prvo podružnico „Slovenskoga planiuakega društva") bo te dui ustanovili vrli Katnničani. Podružnica šteje žo 20 odličnih članov. Slava zavednim domoljubom!
— (Nove kolek ove znamke) Vsled opetovanih pritožen, da so kolekove znamke izda janja 1893. I. nedostatno obBkrbljene z lepivom, ukrenilo je finaučno ministerstvo, da se bode pri novih znamkah rabil meBtu dosedanjega kolonjskega kleja kot leplvo „gumi arabicum". Vsled tega pa ni treba nove znamke tako močuo ua-makati, kakor dosedanje, temveč je to še naravnost škodljivo, ker se lahko razmočljivo lepivo utre in znamka postane nesposobna za prilepljenje. Pri k u 1 e k o v i b znamkah novega izdanja zadostuje, ako se le malo namočijo, na bar s tem opozarjamo naše čitatelje.
— (GlaB iz občinstva.) Prijatelj našvga lista opozarja na nedostatek, ki bo opazuje pri prelazih dolenjske železnice čez ceste. Relzi so namreč tako visoki, da vozovi le težko premagujejo to oviro. Zakaj se niBo tudi pri dolenjski železnici pri tacih prehodih naredili dvojni relzi, kakor jih nahajamo pri južni železnici, ki niso vozovom tako nevarni? Morda se da ta nedostatek še popraviti, predno se odpre železnica in se zgodi kaka nezgoda, ki bi bila naravnost opasna, ako se pripeti pozneje. — Piše se nam: Včeraj grem proti večeru po dolenjski cesti na sprehod. Pred saboj vidim kucih 100 korakov  daleč jezditi ne-
kega moža, a kako se začudim, ko vidim, da temu hlapcu jezdecu ni ugajal prostor sredi ceste, ki je za vozove in živino odločen, nego se je tebi-meni nič šetal s konjem ob kraju po peš-stezi koder hodijo sprehajalci, otroci i. t d. —Še bolj se pa začudim, ko jo kmalu na to ta „gospod hlapec in jezdec" — s koČijaško Čepico in črkama na njej: P. S. primaha b koujem |>o tej poti naravnost proti meni, da sem se moral umakniti na senožet! In vender spada ozemlje do Ocvirka p d mestni rajon, kjer ima od Časa do Časa stražiti polcja ! Kako pride torej peš občinstvo do tega, da bi se moralo umikat: takim jezdecem na stezi?!
— (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo dud 23. julija v salonu gospoda Fišer-ja povodom svoje petindvajsetletnice slavnosten koncert s sodelovanjem si. pevskega društva „Lire" in si. vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn. Vspored: 1. „Koračnica", svira vojaška godba.
2 Stella: „Si)f>niHu, .svira vojaška godba. 3. Ivau pl. Zaje: „Zrinjski - Frankopanka1, poje pevsko društvo „Lira" 4. Ivatiovici: „La helle Roumaine", valček, svira vojaška godba. 5. Strsus-«: Odlomki iz operete „Dan Spit/entuch der Kdnigin", svira vojaška godba, fi L'. Iludovernik : „Naša zvezda", moški zbor z bariton*samospevom, jioje pevsko društvo „Lira". 7. Sochor: „Thea-Polka", svira vojaška godba. 8. Leibold: „Hrvatski dom", potpourri, svira vojaška godba. 9! N. StooB: „Mojemu narodu", ČveteroBpev, poje pevsko društvo „Lra". 10. Titel: „Ouvei tura jm slovanskih melodijah", svira voj. godba. 11. B yer: „Pupj>en-\Valzer", svira vojaška godba. 12 K. Klinar: „Vzdihljeji slepega" brenčeči moški zbor s tenor samospevom, poje pevsko društvu „L:ra". 13. Drache: „.lutranji pozdrav", podoknica (silo za rog) svira vojaška godbah 14. Fullekruss : „Pri vinu vaselo", hitra polka, svira vojaška godba. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstojiniua '20 kr. K temu koncertu najuljudobje vabi odbor.
— (Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranj i) Kakor se nam poroča iz Kranja, delajo se že sedaj velike prijirave, da proslavi oodotna čitalnica dne 13. avgusta kolikor možno sijajno tridesetletnico svojega obstanka. Vse tekmuje, da se bo ta slavnost vredno uvrstila mej druge letošnje narodne veselice in da ne bo zaostajala za ono od 16. avgusta 1 1863 ko se je odprla Kranjska „Narodna čitalnica" slovesno, kakor malo-kahra, ko tta dr Jan. Bleiweis iu dr. Lovro Toman osebno pozdravljala novo ustanovljeno dru štvo in z navdušenimi besedami prebujala mnogobrojno zbrani narod „Ljubljanski Sokol*, ki bo javno telovadil na glavnem trgu in pevsko društvo „L ubijana" udeležita se slavnosti korporativno, tudi od drugod oglašajo se le razna iifodna društva in ker je čisti dohodek n a m e n j e n s ;» o tn e n i k u n e umrlega našega Prešini a, kojega truplo počiva na Kranjskem pokopališči, smo preprčani, da bo udeležba res vg.-Btrauaka in da obeta postati dau 13. avgu>tti pravi narodni praznik.
— (Zdravstveno stanje.) V jedni zadnjih Številk omenili auio škrlatico in davice, na katerih so jeli zadnji čas otroci v našem mestu bolehati in umirati. — Danes nam jo moč o stanji te bole. ni (za čas od 13. do 17. t m) poročati sledeče: Bolnikov je ostalo iz prejšnje d6be iu sicer: na Škrlatici 13 moških, 5 žen-kih (otrok), na davici 1 m. 2 ž. Hkujiuj 14 moških 7 ženskih; od teh je prišlo bolnih iz županjih občin v bolnišnico — 1 moški ; k tem je ua novo obolelo jih na škrlatici 1 m. 2 ž ; — vkuj) 1 m. ž.; ozdravelo 5 ra. 3 ž (ua Škrlatici),   1 m. (na davici),  skupaj  f> moških,
3 ženske; iz zunanjih občin je prišel 1 moški v bol D b6 Umrl ni v tej dobi noben otrok; — ostaie torej še boluih: na škriatir. 9 dečkov, 4 deklice,; na dkvici 2 deki ci, skupaj 9 dečkov, G dekl c. — Kakor se da iz vsega sklepati, bolezen zdaj kaj viduo pouehava. — Hrpa v Idriji ponehala je tudi skoro docela, boluih je samo Še 7 oseb. Vsega skup zbolelo je od početka 106 oseb, izmej katerih sta umrli dve •
— (Modras jiičil je) dne 20. t. m. na polji nad Mojstrano petletno deklico Mino H'ebajna. Deklica je sedela pri grmu in si je iz bližnjega črničja hotela borovnic utrgati. Ubižica ima desno roko in tudi že desno stran života zelo zatečeno; čudno je pri tem, da je roka tako pisana, kot je bil modras.
— (Občni zbor Slavjanske Čitalnice v Pulji) vršil se je dne IG. t. m. in so bili za dobo 1893/94 izvoljeni v odbor gg. dr. Matko La-
ginja predsednikom, Ante don Jakić podpredsednikom, dr. Konrad Janežič tajnikom, Fran Mili aljev i ć blagajnikom, Dragotin Coufal in Miho Kuščer pa odbornikoma. Namestniki so gg.: Mate Brajša, Fran Hlača, Josip Križaj, Kajetan Pogačnik, Ignacij Stiglić in Ivan Špik.
— (Hrvatski klub b i c i k l i s t. o v „Sokola" v Zagrebu) priredi v nedeljo dne 6. avgusta na svojem dirkališči II mejnarodnodirko. Vspored: V soboto dne 5. avgusta pozdravni večer v streljani. V nedeljo dne 6. avgusta ob 10. uri zjutraj zajutrek, od lll/a uri slavnostni korso in tekmovanje; ob 4. uri popoludne priČetek dirke; ob 9. uri zvečer oprostoi večer in razdelitev nagrad v r.ftfcelu „pri jagnjetu".
		
	Y~ "v Prvo krono dražbi sv. Cirila in Metoda! k______^.	
	--- r	
	1	
Razde vesti.		
* (Š t i r i s t o I e t n i c a O b o d s k e tiskarne.) Za Cetinjsko slavnost izdal je slavnostni odbor obsežen vspored, po katerem se bode vršila vsa slavnost. V torek dne 25. t. m. bode došlim gostom na čast na Cetinju mestna razsvetljava in bakljada z godbo; dne 26. vrši s« prava slavnost na Cetinju: Slavnostni sestanek v Zetskem domu in pozdrav gostov, slavnostni sprevod v dvorsko kajielo in v manastirsko cerkev, vzprejem poslanstev mej gro-menjem topov in sviranjem glasbe pred dvorom, Bknpni obed in narodna veselica v dvor.skem vrtu, zvečer pa glasbena zabava v Zetskem domu : dne 27. je izlet k razvalinam stare tiskarne na Obodu in v Podgorico, kjer ostanejo gostje čez noč: dno '2B, izlet iz Podgorice na Plavnico in prnko Škader-sk«'ga jezera povratak na Rijeko in na deti n j; dne 29. izlet na Loveen iu obed, zvečer pa oprostna večerja na Cetinju
* (M a d j a r i z o va n j e napreduje.) Dozdaj smeli so na vseučiliščih v Budimpešti in v Kološu pravniki iu slušatelji filozifiie, ki bo delali stroge ispite, vlagati * doktorske disertacije v nemadjar-skih jezicib, na katerih podlagi so bili promovirani. Senat Budiropeštauskega vseučilišča je sklenil predlagati pri naurnem ministerstvu, da se to pre-jiove ujiravn m potom in da se le v iziemnih slučajih dovoli, da se smejo vlagati taka dela v latinskem ( ! ) jeziku. To bode nemadjarske dijake še bolj odganjalo od madjarBkih vseučilišč.
* (Homerova Troja ) Vodja nemškega arbeologiškega zavoda v Atenah, g. Dorpleld naše] je v Hnssarhku, k er je Že slavni Schliemann pričel izkojiavanja, sledove stare II uierove Troje in je razkril več poslopij, kakor tudi del mestnega ozidja, ki je In. u šest čevljev debelo. Izkopavanja se bodo nadaljevala na račun nemške vlade.
* („Revue des deux Monden') je jako »loveča revuja, katera je po ugledu morda prva na svetu, dasi jo njeni naročniki, katenh je do 4O.0O0, nič jiosebno vestno ne čitajo, baje za to, ker je sila moralna in krepostna. Ta revueja je last nekaterih •»••-I« t.'t I sf.iv, a nje voditelj Buloz zaslužil je pri njej čez 300.000 frankov ua leto in bil neke vrBte bog v književnih krogih. Ta propovednik morale in krejMisti je sedaj prouzroči! velikansk škandal. Vso francoske anttokratinie so razburjene in Buloz je moral takoj odložiti vodBtvo lista. Mož je bi s.\mo z jezikom kreposten, sicer pa je varal svojo ženo, kjer je bilo mogoče. Naposled padel je v zanjke neke „demi-monde" dame, katera ie iz njega izsilila z raznimi grožnjami celo velikansko premoženje, nad 17 milijonov frankov! Žena Bulozova je slučajno zasledila, da je nje m<>ž svoji ljubimki zojiet daroval 600.000 frankov in tako je prišla stvar v javnost. Gospa Buloz se je dala takoj ločiti.
* (Samomori v evropskih vojskah.) Po statistiki, katero ptiobčuie „Frankf. Ztg ", ie na'več samomorov v naši avMtro-ogerski vojski. 01 1. 1869. seje povprek umorilo izmej 100.000 vojakov 85, zadnjih 6 let pa je to število poskočilo na 1.. 1. Na Nemškem pride 61—67 samomorov na 100 000 mož, v Itabji 40, na Francoskem 29 v evropski iu 63 v i.friški vojski, v Belgiji 24, na Angležkem 23, (v Indiji 43), v Rusiji 20, na Španskem 14 Največ samomorilcev je mej novinci, večiuoma v prvem letu. Mej častniki je število samomorov še jeden-ktra večje nego mej možtvom. Največ samomorov se prigodi v poletnih mesecib, najmanj okolu novega leta.
* (Novo mesto) gradi abpsinski negua Menelik. Načiteje izdelal Švicar Ha. Novemu mestu se je že določilo ime: Addie Abbeba. Negus je na-unal na tisoče svojih podanikov, da pomagajo pri delu in kakor ne ve\ kako bi si čbb kratil, prime tudi sam za lopato. Negusovi svetniki si belijo glavo, kdo bo v teh po evropsko narejenih hišah stanoval; najbrž mislijo, da bi se njihovi rojaki ne mogli navaditi takih stanovanj.
Tržiškega „ Bral nega društva", mnogo rodoljubov in občinstva, da se je vse trlo. Vasica je zelo praznično ozaljšana z mlaji, lepimi venci in cerkvenimi, narodnimi in cesarskimi zastavami. Pri slavoloku pozdravi došla društva obč. odb. g. Kosmač, deklice podare društvenikom šopke, imenom cerkve pa pozdravi č. g. župnik J. Berce vse udeležence pri kapeli. — Ob desetih je bila služba božja, pri kateri je prelepo pelo Litijsko pevsko društvo, domači g. župnik pa je imel prav poučno propoved, primerno slavnosti tega dne. — Popoludne po litanijah se je uprizorila improvizirana ljudska veselica. Sokoli so telovadili, pevci so peli, godba je igrala, a govori so se vrstili z zdravicami. Navdušenost je vidno rast.la, prikipela pa jo do vrhunca ob prisrčni ova-ciji, prirejeni g. poslancu Svetcu in po vsej pravici izredno priljubljenemu g. župniku Brcetu. Tu je postalo rosno marsikatero oko . . . Ob šestih poslovili smo se i poslednji gostje od Št. Lamberta, vzevši seboj najboljše spomine. Trajen in časten spomenik postavili so Št. Lamberčanje sv. blagovestnikoma, in — sebi, saj bo svedočil i njihovim poznim unukom o njihovi pravi slovenski zavednosti. Vsa slavnost se je vršila prav velečastno, za kar gre hvala v največji meri našemu odličnemu g. župniku; pripomogli so pa tudi ostali č. gg. duhovniki, narodna društva, vrla Zagorska rudniška godba in pa lju-beznjivi Št. Lamberčanje. Vse se je vršilo v največjem redu in jako vzpodbudno, a splošno vladala je lepa sloga.
Ali jedne reči ne morem zamolčati. Povedalo se mi je, da so 86 delale tej slavnosti ovire, da je namreč neko pevsko društvo prevzelo samo vse cerkveno petje, a odreklo je sodelovanje s pismom z dne 11. t. in., in to pismo je prišlo v St. Lam-bert 18. t. m. popoludne. Tukaj ne mislim presojati opravičenosti navedenega razloga za odpoved, konstatirati mi je le, da se obljubljeno sodelovanje pravilno ne odpove stoprav par dnij pred slavnostjo.'Ne-umevno nam je tudi, <)a so Št. Laraberški in Sv. Gorski vrabci že 3. t. m. čivkali z vso odločnostjo, da ne bo k slavnosti nobenega člana onega d r u š t v a, katerega sodelovanje je g. voditelj 2. t. m. zanesljivo zagotovil! Bilo je to menda delo nekega „velikega" moža, od katerega bi smela najmanj ovir pričakovati cerkvena slavnost. — Sicer naj pa tako krivično rovanje ne straši uzornega narodnjaka g. župnika Berceta, ki si je stekel za narodno in duševno probujo našega ljudstva že nevenljivih zaslug. Bog ga živi!
Iz Nlaregii trga na Notranjskem dne 20. julija. [Izv. dop.J : 1 u 1 i j u R o s i n i Mpomin.) Pač žalostno je popisati pogreb znamenitih rodoljubov, ali dolžnost je izkazati s tem zasluženo čast umrlim dobrotnikom iu zvestim narodnjakom. Tako je tudi naša dolžnost, da se spomnimo nepozabnega narodnjaka, gospoda Julija Kosine, tukajšnjega posestnika in trgovca, kateri je nenadoma v lepi moški dobi komaj 30 let star preminul. Ranjki ni bil domačin, temveč rojen v Novem Mestu na Dolenjskem, ali vsled njegove res izredne ljubeznivosti in ljubezni do bližnjega in do naroda, postal nam jo nepozabljiv drag prijatelj in domačin. Pri vsaki nesreči imel je odprte roke, ter obilno obdaril prosilca in vsled njegove dobrote in usmiljenja ohranil se j« marsikateri revež, ter ga bode tudi marsikateri pogrešal.
Bil je tudi trdnega in zvestega značaja, ter je gotovo storil in izpeljal, kar je obljubil in nikdar ni obljubil, ako je dvomil na izpeljivosti dotične stvari, ter bil obče spoštovan v novi njegovi domovini. Da je pa on ljubil narod svoj, ni treba mi naglaševati, saj dokaže njegovo navdušenje že to, da se je v mladostnih letih podal pod vodstvom Ilubmajerja v Bosno in Hercegovino med ustašo, da reši tam svojega brata trpina turškega jarma, in da je v tem težkem stanu in boju ostal celo leto ne ozirajoč se na smrtno nevarnost. Tudi pozneje, v svoji moški dobi storil je marsikaj za probujo naroda, bil je pri vsakem narodnem podjetji v prvih vrstah, ni štedil ni truda ni novcev iu šel vsigdar z lepim vzgledom naprej. Udeležil se je gotovo vsake večje narodne slavnosti, ter se iz srca veselil vsakega napredka ljubljenega svojega naroda Tudi sedaj, par dnevov pred svojo smrtjo, udeležil se je vsesokolske slavnosti, ter se je s posebnim veseljem napravljal na pot, ker je prisojal temu shodu izredno važnost. Od tam prinesel je smrtno kal v sebi, ker prišel je bolan od shoda in teden dnij potem bil je mrtev.
O izredni njegovi priljubljenosti pričal je tudi lepi njegov pogreb in velika množica ndeležencev, kakor tudi veliko število darovanih vencev. V torek, to je 18. t. m. bil je sprevod, katerega so se udeležili župan z mnogimi svetovalci, vsi uradniki tukajšnjega sodišča in davkarije, predsednik čitalnice z odborniki, vatrogasno društvo iz Prezida, ter odlični možje in narodnjaki iz bližine in od daleč ter nebrojno število domačih udeležencev.
Izmej vencev omenim naj le one od županije, čitalnice, vatrogasnoga društva hrvatskega in od mnogih rodovin. Pele so se nagrobnice pred hišo, v cerkvi in na grobu. Tako poslovili smo se od nam nepozabnega rodoljuba in prijatelja, kateri nam bode ostal v trajnem blagem spominu. Lahka mu zemlja slovenska! Planinski.
Slovensko sokolstvo.
Brez dvoma bode vzelo slovensko sokolstvo nov vzlet, kader se ustanovi zaveza vseh slovenskih sokolskih društev, kakor je bila sklenjena pri I. shodu, ki se je vršil dne 8. in 9. t. m. v Ljubljani.
O važaih sklepih pri zborovanju delegatov poročali smo že na kratko ob svojem času. Da izpolnimo dano obljubo, naj omenimo nekoliko več o posamičnih poročdih.
Prvo poročilo člana Ljubljanskega Sokola brata Mulačka tikalo se je reforme društvene obleke. V preteklosti videli smo slovenske Sokole posebno glede pokrivala v najrazličnejših oblikah. To se je zdaj odstranilo in vzprejela so zopet vsa slovenska sokolska društva češko čepico. A tudi glede druge ubleke gledalo se bode na to, da bodo vsa društva kolikor mogoče jednaka in da se uvede jednotni kroj obleke za vsa društva, ter se doseže jednakost. Posebno bode skrb zaveze, da odstrani krivi:e, ki se gode Prvaškemu in Ajdovskemu Sokolu, katerima je oblast z ničeviim razlogi zabranila nositi društveno obleko, kakor jo imajo druga sokolska društva.
Drugo poročilo člana Ljubljanskega Sokola brata Kavčiča tikalo se je jednotnega vežbaloika, ki j i neobhodno potreben, ako hočemo, da se uspešno razvija telovadba po naših društvih. Jednoten vež-baluik za vsa društva ima posebno važen smoter in bode najbolj pospeševal glavno nalogo sokolskih društev, za katero 8e še veliko premalo stori pri nas in ki je jedino jamstvo za obstanek in razcvit sokolskih društev. Mogoče bode to samo po metodičnem in strogo uačrtanem postopanji. Učitelj brat Brunet piše že tako knjigo, ki bode sicer v prvi vrsti namenjena pouku v telovadbi na šolskih zavodih, vender bi ue pa dala popolniti tako, da bi služila za podlago pouku v telovadbi tudi v sokolskih društvih. Naj se sestavi slovenska terminologija za telovadbo, ki bi ostala potem jedino veljavna. Omenili smo že, da je bil vzprejet ta predlog, da se pa pred vsem sestavi manjši praktični vežbalnik za javne nastopu diuttev.
Tretje in najzanimivejše in najobširnejše poročilo je bilo ono člana „Celjskega Sokola* brata dr. U o sine o stanji, razvoju in napredku obstoječih in ustanovitvi novih sokolskih društev. V knjižici, ki jo je izdal I. 1888. „Ljubljanski Sokol" povodom društvene petindvaj-setletnice, je precej natančno nacrtana dosedanja zgodovina slovenskega sokolstva, ki se je bistveno itak sukala okoiu Ljubljanskega Sokola. Od tedaj ustauovil se je dne 8. aept. 1.1890. mej truščem nasprotnikov slov. naroda in v svitu bajonetov „Celjski Sokol", o binkoštib 1. 1891. pa „Zagorski Sokol", na Primorskem pa dva sokolska društva, na Prvačini in v Ajdovščini, ki pa ne prideta do pravega življenja, ker c. kr. vlada ni odobrila društvene obleke. Vender se vzdižava „Sokol Prvaški", ki ima celo urejeno telovadnico iu dokaj izvršujočib članov. V obče imajo sokolska društva mej nami le kratek obstanek in so nekatera že prenehala po kratki dobi. Danes štejemo Slovenci 9 telovadnih društev z 927 člaui, mej temi 376 izvršujočib, torej tacih, ki nastopajo v društveni obleki. Pravih telovadcev naznanil je Sokol v Liubljaui 20—30, Tržaški 18. Vsa društva uteguila bi po ten merilu šteti 110 telovadcev. Telovadi se po P/a do 4 ure na teden. Stanje sloveuskih sokolskih društev je torej jako skromno. Ako se ozremo na brate Čehe, ki naj nam bodo v izgled, vidimo, da so imeli koncem leta 279 sokolskih društev z 28.743 Članov, mej njimi 9.887 telovadcev. Ako računimo da je Čehov petkrat toliko kakor  Slovencev ,  morali   bi  mi   imeti  55 dru-
štev s 5740 članov, mej njimi 1973 telovadcev. Koliko nam preostaja Še storiti, četudi moramo priznati, da so razmere pri nas še mnogo neugod« neje in narodna zavest še ne tako globoko probu-jena. Vender pa bi se navzlic vsemu moralo mnogo več storiti za razširjevanje sokolske ideje.
Glede" razvoja in napredka slovenskih sokol, skih društev se mora reči, da ne napredujejo tako, kakor bi lahko napredovala. V prvi dobi nastala društva .Vipavski" in .Gorenjski" Sokol izginula sta brez sledu. Ako sedanja društva ne napredujejo, sme se vender reči, da ne nazadujejo. Društveno gibanje pa se kaže večinoma le s pri-rejevanjem ve elic brez telovadbe. Izvzeti je „Ljubljanski Sokol", ki ravno zadnje petletje v telovadbi zastopa odlično mesto, vender pa bi tudi v Ljubljani moralo število članov biti mnogo večje. Nazadovanje opaziti je samo pri je dnem Sokolu. Tolažiti nas ne sme tu ii to, da se bratom Hrvatom ne godi bolje. OdloČneji Čehi jeli ao nam že očitati našo narodno malomarnost, akopram se m ter t j a sodijo preostro, ne uvažujoč naših neugodnih razmer.
Vender nam je treba povpraševati po uzrokih tega neugodnega stanja in te stagnacije. Ti so: 1.) Pogrešanje prepričanja o sokolski Ideji, ki ima za podlago razvoj telesa s telovadbo, gojitev bratske jednakosti in pospeševanje narodne zavesti in odločnosti. 2 ) Pomanjkanje dobnh pn 'd telovadce v, za katere skrbeti bode glavna naloga sokolske zaveze. 3 ) Da so naša društva predraga in 4 ) da ae premalo čita strokovne časopise.
Kar se konečno tiče novih društev, naj hi se ustanavljala le tam, kjer so ai svesta inteligentnega vodstva. Vsa društva pa naj se osnujejo na jednacih pravilih. Mnogo je krajev, kjer bi bila sokolska druUva jako potrebna, osobito zunuj Kranjske. Že pred leti ue je obljuboval Murski Sokol pri Radgoni in Dravski Sokol na Ptujem. Potrebni bi bili še v Brežicah, v Ljutomeru, v Slov. Bistrici; na Kranjskem v Kranji, Kamniku, Postoji ni, Idriji, Metliki; na Primorskem v Pazinu in Pulji. Nad vse bi pa pozdravili Sokola na Koroškem. Dvignimo z nova zastavo Sokolstva, da izvršimo idejo Tvršovo, v to ime bIuŽI naj zaveza sokolska, ki naj se nam skoro ustanovi iu rodi obilega Badu. Njej kličemo navdušen: Na zdar!
Domače stvari.
— (V Sežano!) V sredo zborovala bo v prijaznem, vsigkar narodnem trgu na kršnem Krasu n ajod 1 i č n e j š a in najpotrebnejša naša narodna družba. Ta dan razglasilo se bo slovenskemu svetu, koliko je v teku zadnjega leta storila in zmogla slovenska požrtvovalnost zoper naskok na najdražje, kar ima vsak narod, — na našodeco, nanašnaraščaj, na našo bodočnost. Častna naša dolžnost je, da združimo in pozdravimo poročilo o tem prevažnom faktorju narodne bilance z velečastno narodno manifestacijo. Pokažimo svetu, da stojimo vsi, katerim bije v prsih slovensko srce, za našo dično družbo sv. Cirila in Metoda — in da bomo stali! Zgodovina družbe v zadnjem letu pa nam bodi povod, da izrazimo neomejeno zaupanje njenemu dosedanjemu uzornemu in požrtvovalnemu vodstvu. Tem čutilom in temu prepričanju naj da duška v sredo sleherna podružnica in njih nositelj bodi naj sleherni rodoljub slovenski, kateremu razmere dopuščajo, da pohiti v slovensko Sežano. Bog i n narod!
— (Veselica s I ov. in h rv. u Č i t e I j i š č n i c in učiteljiščnikov.) Danes zbrali so se v prestolnici slovenski nadobudne bodoče učiteljice in učitelji slovenske in hrvatske mladine, da se spoznajo mej saboj, predno se po dovršenih naukih razkropi po vsej domovini, da nastopijo svoja mesta in prično trudapolno svoje delovanje. Preverjeni smo, da se bode slovensko rodoljubno občinstvo danes zvečer prav mnogobrojno odzvalo pozivu vrlih osnovalk in osno-valcev večerne veselice, katerim tudi mi kličemo prav prisrčen: Dobro došli v središči Slovenije!
— (Pe t i nd v a j s etl e t n i ce Kamniške čitalnice) udeležijo se razven domačih in bližnjih društev korporativno: Telovadno društvo .Sokol" v Ljubljani ter klub slovenskih biciklistov
^fkW Dalje v prilogi.
Književnost.
— Dr. Jo s. Vošnjaka zbrani dramatični in pripovedni spiai. II. zvezek. V Celji, 1893. Tiakal in založil Dragotin Hribar v Celji. Str. 98. Cena 1 krona. — Pred nekaj leti obelodanil je dr. Vošnjak svoj, a toliko pohvalo vzprejeti roman .Pobratimi" in sicer kot prvi zvezek „Narodne knjižnice" in zajedno kot prvi zvezek svojih zbranih dramatičnih in pripovednih spisov. Da se je dr. Vofinjak odločil zbrati svoje spise, na-tisnene in nenatisnene, je samo odobravati, 8aj je dr. Vošnjak jeden najboljših slovenskih pisateljev, njegova dela so jako pril,ubijena in ker nam nedo staje dobrega, leposlovnega gradiva jako čutno, smo overjeni, da bo slovensko občinstvo z veseljem seglo po „Narodni knjižnici". V pričujočem II. zvezku Vošnjakovih spisov je natisnena prelepa drama v petih dejanjih „Lepa Vida", katera je bila letos na pomlad z največjim uspehom predstavljana na našem odru. Dr. Vošnjak je igro tu in tam nekoliko prenaredil, kjer je po izkušnji, pridobljeni pri predstavi, izprevidel, da bi bilo še kaj poboljšati. Za laglje razumevanje igre ponatisnena je tudi krasna narodna pesem o lepi Vidi, kakor je bila prvič obelodanjena v Korvtkovi zbirki, pridejana sta tudi samospev in zbor, katera se pojeta v igri, a p rad vsakim dejanjem narisan je natančen scenarij Ker smo to igro ocenili že po premijeri, morali bi ponavljati, kar smo pisali takrat, ako bi hoteli o tega dela literarni vrednosti kaj povedati. Priporo-čujoč ta drugi zvezek Vošnjakovih spisov omenjamo samo še, da mu je pridejana čedno izdelana podoba pisateljeva in pa kratek životopis dr. Vošnjaka iz peresa dr. P. Turnerja. Ta životopis je pravi kabinetni portret, po katerem si more vsakdo napraviti pristno sliko o dr. Vošnjaka življenju, delovanju in o njegovih zaslugah na političnem, gospodarskem in literarnem polju. —
— „Vesna", mesečnik slovenskega dijaštva, prinaša v št. 7 mnogo raznovrstnega in zanimljivoga gradiva. Mej raznimi pesnimi nam ugaja še najbolj Daničina „Balada" ; pripovedni spisi „Izza dnij uzerov", spisala Marij ca, „Doktor Malian", spisal A las tor in .Slike ljubezni", spisal Ivan s.- fiitajo jako gladko in svedočijo o nadarjenosti dotičnib pisateljev. Posebno nam ugaja korenita študija „Slovenski narod in velike šole", spisal I Vencajz. Ta razprava je tako poučna, da bi bilo zlasti slovenskim politikom jako koristno, ako bi jo temeljito pregledali že zaradi obilega gradiva, katero je zbral pisatelj. V „Glasniku" in v „Vest-niku" čitamo več interesantnih notic.
— .Učiteljski T o v a r i šu, glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ima v št. 14. naslednjo vsebino: I. Dimnik: Čitanje; — Lj. Stiasnv: Razgovor o dosedanjih poskusih i po-končno pisavo, — Ukazi in odredbe šolskih obla-stev; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpis nedeljskih služeb.
— „Gimnastika", se zove strokovni telo-vadski list, ki izhaja po jedenkrat na mesec v Zagrebu in prinaša prav dobro pisane članke o telovadbi s potrebnimi podobami in poročila od raznih telovadskih društev. V zadnji številki ima prav iz borno izvedeno sliko in življenjepis zaslužnega učitelja telovadbe Frana Hochmanna, umrlega v Zagrebu. Dalje prinaša članke o švedski gimnastiki in o plavanji. Mej dopisi ima tudi slovensk dopis iz Celja o ustanovi slovenske sokolske zaveze, ka-teremu je uredništvo pristavilo nekoliko prav sim patičnih besedi. L st vsekako zasluži, da se zanj zanimajo vsi prijatelji telovadbe po Slovenskem. Celoletno velja samo 2 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 22. julija. Vlada je razpustila tukajšnji grško-katoliški seminar. Razburjenost v maloruskih krogih velikanska.
Dunaj 22. julija. Vojnega ministra Baura zadela včeraj trikrat kap.
Dunaj 22. julija. Vojnega ministra Baura bolezen je sila nevarna. Cesar poslal svojega pobočnika vprašat za zdravje, takisto tudi nadvojvode Kari Ludovik, liajner, Viljem, vsi ministri, člani diplomacije in mnogi člani visoke aristokracije.
Dunaj 22. juli a. Diplomatični zastopnik Švice, poslanik Aepli, odstopi dne 30. septembra.
Pariz 22. julija. „X1X. Siecle" javlja, da boleha Carnot za obstrukcijo Čreves. Zdrav-
niki se boje lezije in priporočajo največji mir. Danes bilo samo ministersko posvetovanje. Ministri se peljejo v torek v Marly, kjer biva Carnot.
Pariz 22. julija. Lord Dufferin se je sinoči vrnil iz Londona in se danes posvetoval z ministrom vnanjih del Devellom.
Beligrad 22. julija. Mnogi radikalci se protivijo z vso odločnostjo nasvetu, naj se bivša regenta Ristić in Belimarković i/tirata.
Bruselj 22. julija. V Oldenbrecku so se primerili glasom uradnega poročila trije slučaji kolere.
Berolin 22. julija. Državni tajnik za finance Maltzalm podal že v torek svojo ostavko. „Nordd. Allg. Zcitung" javlja, da hoče Maltzalm odstopiti, ker vlada ne mara povečati davka na pivo, da pokrije troške za vojaško reformo, dočim sodi Maltzalm, da teh troškov ni moči drugače pokriti.
London 22. julija. Gray, drž. podtajnik, izjavil v parlamentu, da zahteva Francija v ultimatumu, naj jej Sijam prepusti del svojega teritorija. Stališče Anglije je odvisno od tega, ali bi ta teritorij spravil v nevarnost angleške interese v Birmi. Ako se Sijatn ne uda, zapusti francoski poslanik Bangkok, francosko brodovje pa bi obrežje blokiralo.
London 22. julija. Razni listi javljajo, da hoče Rusija podpirati akcijo Francozov zoper Sijam, in da je že odposlala v Kineškeui morji nahajajoče se rusko brodovje pred sijamski breg.
London 22. julija. Poročila iz Saibona javljajo, da so Sijamci razdrli brzojavno zvezo mej Saigouoiu in Bangkokom.
Bratje Sokoli!
K slavnosti v Kamnik odide deputacija, h kateri ima vsak pristop, komur to čas pripušča, ob 7. uri 18 minut iz Ljubljane, ostali „Sokoli" se zbirajo ob I. uri popoludne pred ..Narodno čitalnico" ter odidejo ob lf^2.  uri  pop. na državni kolodvor. Vozne cene za III. razred  71 kr., za II. raz-1 gld. 42 kr. Želeti je mnogobrojne udeležbe.
Na zdar !
Ivan Hribar Dr. Josip Kušar
t. č. starosta. t. č. tajnik.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tei-kotam prebavljenja in \ s.-nt nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela Je uprav neonhoduo potrebno domač« zdravilu pristni ,,MoJl-tiv Seiillitz-prašek", ker upliva ua prebavljen j« tramu in uravnovalno Ter ima olajševalen in inpil,-m učinek. Škatljica velja 1 gld Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatetj, na DUNAJI, Tiichlauben 9, V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL nv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 Skatljic rti- ne pošilja 3   {18—10)
■aifca^aas a-*iiaa«aaft«n
red
..LJUBLJANSKI Z?0S"
stoji
ea vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 8 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Javna zahvala.
V akademičnem letu 1892 blagovolili so se darovati ,, P odpiralni zalogi slovenskih vseučilišč-n i k o v v Grudo i":
Slavna posojilnica v Celji......... 50 gld.
Gosp. dr. Jernej Glanćnik, odvetnik v Mariboru  . 60 . p     dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Novem Mestu 1 delnico delniškega druStva „Prvi n&rodni
dom v Rudolfe vem" za ...... 50 „
Slavna kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v
Ljubljani............ 10 „
„     posojilnica v Šoštanj i........ 10 r
„     posojilnica v Črnomlji........ 5 „
Gosp. Ivan Fischer, bivši c. kr. notar v Gorenjem
gradu.............. 5 „
„    dr. Benjamin Ipavic, primarij v Gradci  .   . 6 „
„    dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gndci   ... B „ „    dr. Gregorij Krek, c. kr. vseuciliSčni profesor
v Gradci............. 5 ,,
„    Fran Sal  Pire, dohodkar v Št. Pavlu    .   . B „
,,    Oton Ploj, c. kr. notar v Radgoni      ... 5 ,,
,, dr. Jakob Sket, c. kr. giinn. prof. v Celovci B ,, „    1 i   Hauptmau, c. kr. profesor na učiteljišči
v Gradoi............. 3 ,,
„    Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji .   . 3 ,,
,,    dr. Bogomii Krek v Gradci...... 1 ,,
Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor
„Podpiralue   zaloge  slovenskih  vaeucdlisčnikov v Gradci"
plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpora vrednih vseučdi&Čnikov slovenskih svojo najtoplejšo zahvalo.
V Gradci, dne 21. malega srpana 1893.
dr. Gregorij Krek
dr. Bogomil Krek
tajnik
c. kr. vsenčiliSčni profesor, predsednik iu blagajnik.
Tujci:
21. julija.
Pri !tlMl 1*11 Vitez pl. Weisi, Leidalmaier, Bleyer, Engliach, Viletič s I Mina j«. — R<>aentweig iz Trata. — Gruden is Vrhnike. — MUlIer iz Palja. — Roma is Prage. Perko iz Celja. — Kramarič iz Maribora. — Thuler iz Linca.
Pri iS Ionu i Faber, Frtihwirth, Gabtzenatein, Zvv.-r-zina z Dunaj* — Lazzetof iz Trata. — Kurzw.il iz Budimpešte. — Roaenberg iz Reke. — Schweiger iz Ljubljane. — Moroeakutti is št. Vida.
Pri avstrijskem eeaarjn: Gaaperin iz Starega trga.
Umrli so v IJul>l jani:
20. julija: Lucija Kralj, mestna ubogu, 44 let, av. Petra cesta St. 60, jetika. — Marije VVinter, gostija, 60 let, Kravja dolina št. 11, vsled raka.
V deželni bolnici:
19. julija:  Franc Mokorel,  crkvenik, 55 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina t nun.
.i i
7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer
735 4 „n.
734 7 mm.
735 4 mm
17 4° C 28 0' C 20 4° C
al. vzh. jasno si. j/.li. jasno brez v. j jasno
0 00
Srednja temperatura 21-9°, za 2-4° nad normalom.
H>ul3^sljs3ssl "borza,
doc 22 juhia t. 1.
včeraj
Papirna renta ..... gld. 9740
Srebrna renta..... „ 9695
Zlata renta...... „    118 90
4°/0 kronska renta   ... „ 96-95
Akcije narodne banke  . „   980-—
Kreditne akcije    .... „ 33540
Lordon....... „   124*55
Napol........ . 988
C. kr. cekini.....
Nemške marke ....
It dijanske lire.....
Papirnati rubelj ....
De" 21. julija t I.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. .
O^erska zlata renta 4°/0......
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41,'s0/0 zlati zast. listi. ,
Kreditne srečke po 100 gld.....
Rudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . Tramway-omšt. velj. 170 gld. a. v. .   . .
— danes
- gld.
5-87 6107'/,, 4K26 1-30-/,
9730
96 95 11S-90
96 '5 °i 9*0 — 334 25 124-70 989 5-88
6P17'/,
147 gld.
192 ,
128 ;
"1 a
m „
24
160 ,
25S n
50 kr. 50 .
75 25 30
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Julija Hoaizsko
izrekam vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa mi se je zahvaliti udeležencem pri pogrebnem sprevodu, posebno gospodu županu in gospodom svetovalcem, prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom sodnije in davkarije, čitalniŠkemu odboru Id vatrogascem Iz Prezida v sosedni HrvHtski, dalj j darovateljem prekrasnih vencev ter gospodom pevcem za ginljive zaloitinke. Vaem skupaj in vsakemu posebej bodi še jedenkrat izrečena najtoplejša zahvala.
V Podobu, dne 21. julija 1893.
(764)
Jerica Kosina
«  rt >
1
-5 5T
A.
0 g ©
P ® s > 55 s
JZ a
1 # .s
i-;-1
^glavno skladište:^ 1
o «2
Is
najiisl!|e lužn« poznate kas najbolje okrepljujuće p*^^,
t kae tzkoaan llek proti trajnoai kaalju pluća>...« I želode« bolaatl grkljana I proti m*hurnlm katam,
III\RK M ATTOiVI J A
Karlovi vari i VVidn.
Namestovanja zmožen iW*?4j
notarski kandidat
želi se premestiti s 1. septembrom.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda".
CJr.jlaiM ravnateljstvo avstr. drž. idezalc.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od X. Junija. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni bo v srednjeevropskem «a»u.
Odhod iz IJubijane (jaž. kol).
Ob 12. url OB minut po nofit osehni vlak v Trbiž, Pon tabel. Beljak, Cel .vec, Franzensteste, Ljnbno, Dunaj, 6ez Se I ur Mul v Anss.-e. Iacbl, Gunnutan, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli am See. Inoinost, Bregenz, Ztlrich, G >nf, Pariz, 8leyr, Line, Budojevico. Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco1 e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via AtnsteUen. i
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel, Beljsk, Celovec, FranzeDStaStei Ljubno, Dunaj, če« Selzthal v Aussee, I«chl, Gmiinden, Solnograd, Lend-Gair.ein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solnograd, Inomost, L'nc, Isehl, Bn-dejevicu, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare. Prago, Draldaue, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 6. uri 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via
Amstetten, Draždau, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Kgra, M.oijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solno-grada, Linoa, Stevra, Iiobla, (Jmondena, [sobla, Ausseea, 1'ariza, (»enfa, Zlkicha, Breg»ui/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensteste, Trbiža.
Ob 11. uri 27 minut dopoludne oRebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždau, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Ejrra, Marijinih varov,  Plznia, Bndejevic, Solnograda,  Inomosta,  Linca, Ljubna,  Celovca, Pon tabla, Trb ža.
Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfuste, Pontabla, Ti luža.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak I Dunaja, Ljubnega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. ,,    2.   „   05     „     popoludne v Kamnik. ,,    6.   „   50      „     zvečer v Kamnik. „  10.   „   10      „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 51 minut zjutraj Iz Kamnika. ,,   11.   „   15      „     dopoludne iz Kamnika. ,,    6.   „  20      „     zvečer iz Kamnika. ,,    9.   „  55      ,,     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Sredoje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—156)
Trgovec
izurjen in marljiv
ima izredno   dobro   priliko, se takoj etablirati!
Kje  in   kako  izve  se  v  upravništvu „Slovenskoga Naroda". (789--S)
Na najnovejši in najboljši način *
(6«»4—6 j
l sebe im z^i>»v|a|
ustavlja bri-7 vsakih bolečin ter opravlja |>l<»ml»o- ^ \ im]m in  vse aobne  operacije« — odstranjuje e »(•lini' bolečine z iismrtenjeiu živca +
« zobozdravnik A. Paichel, t
T   pole«; čevljarskega mostu, v Kohler-jevi biSi, I. nadstr. •4*«*«e«ee**ee*e*eeeee*«eeeeM««eeM
Trgovski pomočnik
vedć slovenskega in nemškega jezika,  dober in prijazen prodajalec, lahko (ukoj natopi v trgovino ■ ineaa-iiini blagom (740—2)
Vojaščin" prosti imajo prednost.
■m
ž & 1 o či & c.
(332—28)
Ti*nli6czy-jev
Cognac-grenčec
steklenica 50 ki\, 12 nteklenie 5 gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. ^=—
25 a- želodec.
Jako dobre službe dobe takoj:
Fina ineiiaaska kohariea,  10—12 g'd. plače; — knharlca za vee, 7—8 gld. pl<če; — natakarica
na račun za tu in drugod; — n*cnM za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom; — n$fcen|en hianlk, prosto stanovanje, plića 25 gld. na mesec itd. itd. — Več (7M)
v posredovalnici G FLUXf Breg št. 6.
Za trgovino z mešanim blagom
se išče neoženjen
cLnruLsr^ils:
z vinskom a— iooo k1<1., eventuvebio se trgovina tndl
proda. — Naslov se izve v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (730—4)
Išče se sposoben provizij ski
potovalec
■a proda|o Al valnih atrojev za liranfsko. Sla -jersUo In ItoroNko. Taki potovale), ki so že aijento-vali v tej Btroki, .majo prednost. — Prijazne ponudbe na tvniko E\ X>etter> v I<|ulii jnn I, stari o--. (<;si-4)
vseh strok, ki bi hoteli prevzeli Jako lahko, udobno In dobro ri'ii< ii i<»ae zastopstvo za veliko is.ior.no Ir ;o»iin». se iščejo proti visoki proviziji m stalni plači do joo ui,i. na mesec To zastopstvo tudi lahko Vrle privatne onoIio v svojih prostih urah. Ponudbe vzprej-ma .1. SrU v l*ragl, 1177    II. (7i>2—I)
<16<    Koroški <1M>
rimski vrelec
najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica,prost vseh želodec obtežujočih, slizmce dražeč i h postranskih sestojin.
V Ljubljani glavna zaloga pri JI. i.. Hupami.
V   tukajšnji  trgovini   s  Šeleanlno   ne takoj ▼sprejmeta: ^765—1)
dober prodajalec na drobno, slovenskega in nemškega jezika zmožen, in
ur tioeiiee
močan, iz bnljSe obitelji in z 7.ad<istuo naobrazbo.
Ponudbe pod 'I. Rt. po«*te reatante LJubljana.
Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti  ima  v.■ino v zalogi in jih daje po ceni (59—28)
I*. RANZINOl^ll.
apediter c. kr. prlv. |u#.ne fcelcanlce. v l |nbl |anl. na 1»um* j h It i in-nU hI. 15.
v. i m ,Kmsssz
<a puškar a>
v K o r a v I I a li (I i-rluch) nn lioroshem
1
izdeluje in prodaia vsakovrstne nove piiAkt* in revol-lfi-jr ter vnc lov nlte pri prit \palione ter drug"
Mirelfivo po naj ni tj lil  cenah. — t'uAke ho vse pre-Hkušene na ces. kr.  i/.kusavalisči ter zaznamenovaie z •/.nainko tega zavoda (488—13)
Za labornost blngn .jamči izdolovatelj. — Stare puSke popravljajo se cono, — Ceniki  pošiljnj«! se brezplačno.
LEICHTLOSLIGHER CACAO
;Ausnieb.q -■• 4K? = 20O TASSCN .v Nnh'rbafi: *;>'
(98—24)
0)
o
N
7 '3
1-1
>
B. ^
O
t-t
cd
£3
rs.,v-
Preobleke.
Popravila.
i
W L. Mikusch
tovarna dežnikov Ljubljana. Mestni trg 15. «
Ljubljana
Mestni trg št, 10.
Najboljše in najceneje
železo, želozniiia, okove, cement itd.
pri
v Ljubljani
■1»   Tli sIim in frftii si. fl€l.
nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag-, ledenic
(b4i—IS)    po najnižji ceni.
Ljubljana
Mestni trg št. 10,
6438
V najem se da koračnica
a orodjem ali lire* orodja: orodje je povaem novo in za dva ognja ter se <ia n» »rć let v nit eni. eventuvelno tudi proila uli vee skupaj ali pa samo orodje. Natancneji pogoji izvedo te aaditji čas du :tl. julija t. I. pri meni.
(750—3)
Anton IPIrr^Ett
posestnik v 4«radaeu na IlolenJaUem
(mej m - tli u 11 ia Črnomljem).
I Svetovna razstava v fikagi. | Vožnji listki 7 AMERIKO »
(.'$60— 1H) pri
nizozemsko-ameriški J parobrodni družbi. )
I Kolowratring 9
IV Weyringergasse
•DUNAJ, j
l*ojit»*iiil«L xaMtoHJ. |^
♦ ♦ ♦
I
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
e ♦
Glasovita
radi svojega učinka, od I i kontna radi svi.jih zdravilnih lastnosti j s caatno diplomo in alalo at%etlnJo na razstavi v Londonu in I*arlxu, a ».lato Mtelinjo v Bru< aelju in TuiiImu.
Želodčna tinktura
leknrjn
G, PICCOLI-ja v Ljubljani
je vspefino
dietetično sredstvo,
katero krepča in zdravi /.«■-louVe, kakur tudi opravila
_H|iiia*    prebavnih organov izborno pospešuje. (178-24) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklem«- za 1 gld, .»»» kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 ky) t*. 5 gld. *26 kr. — Poštnino plača vedno naročnik.
Cena jedni steklenici 10 kr.
^0 ♦
Proda se
stari, cez SO let obstoječi
sedlarski in jermenarsti oM
na zelo obiskovanem trgu po najugodnejših pobojih ter so lahko takoj s prodajaluico vred prevzame.
Već o tem poisve se pri A. li.utt-.-u, 1'reAeruov trg hI. S. (7ti3—1)
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPEIxLER),
pfipraveny V Richtrove lekarni V Prazo,
vsoobocnž znAm£, bolesti atiSujici domiloi lek k mazani, jest na sklad« ve vStSinfi lokaren, l&hev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfeba ve miti dobfe na pozoru a [i rij mi) t iti jen lAhve ■ oohran-nou znamkon „ k o t t o u " jakožto prave.      Tjstrodm ■as^latslstvi:
Rlcbtrova Itkarna „11 zlateho Iva" v Fraze.
8
8888«!
v o
Fine in cenene
šivalne stroje
za koje se 5 let garantuje
priporoča poti zelo ugodnimi  plaeilulml pogo|i
F. DETTER
v Ljubljani, na Starem trgu št. 1.
Zaloga   Mitalnih   in   kim-ti JMkilt   Strojev*   prodaja   Mlrojetih delov, -hinili, Niikanea. hoiuliii/ii, Mtile i. t. d,  kakor tudi VMtlsOlrs*lnega tlroltueua bla^a za krojače lil Mltilje (688 — 1U)
#*o/»»'«t»f## sti'*pjt'i> i svriujejtt .ve itn m* in pO «•<■///.
Kdor hoče  uživati  dohrot  jetlino  prave — ne na
pol Bežganu m pooans imujoče
Kneipp-ove sSadne kave
naj   kupi   le  ono   v   rmlečlli   stiriogeljnatih zavo"ih bratov OIsb z varstvenima znamkama slika in ponev. — Cd se primeša
Oelz-eva kava
kije , ri/nano naihotjii in najisdatnelfl primesek navadni kavi, dolii se /.<lrava, cenena In hranilua kavlua i»lj«ča, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima re-r/aF— dllne vrednosti.
Barat)© OXsr Bregenz,
od nrefi, g. /upniku Knelpp-a jedino pooblaščena tovnruu sa Kneipp-ovo sladno (967—94) kavo v Avstro-Ogerski.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
<j a-- 6 "
li'.,*.'..'n '.
Najbolji® vrst® piva
T7" Gcd'.h. in. etoJjgleiaJLoeula.
i/, združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah. (162—24)
Zaloga piva
prve Gruške delniške pivovarne
<JB&$? m Zoppitseh
^h^Jjr v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano.
r,nSn^PtX ^MTTT ...vum. Tmf^t^fp&MKf^ffjflffiJ/fg^--^
Najcenejši, najelegantnejši in najtrajnejši
marmorno-mozajičen in terrazzo-graniten tlak
M oerkve, krstne kapele, kapele, vestlbule, koridore, grodišča, kuhinje, kopalne sobe, verande Itd. Itd.
priporoča specijalna firma
jRiilJUi & Comp. na Bunnju,
katera sedaj  tukaj  in  na Gorenjskem  opravlja nekaj takih del, ki so izvršujejo po najnižji ceni po gld. 9,50 do gld. 3 fj() kvadratni   meter v naj lepil naprav i in z večletnim jamstvom.
Od te firme narejena  dela vidijo ae tukaj v kopališču v hotelu npri Sloi.u", v Kiidolfiiuimii in v mnogih zasebnih InSah.
Naročila za tukaj in na deželi \ /.prejema
sta/\7-"berxo podjetje Viljem Treo
tlui-ijr  Vt^resKlJr  ccstia IfDTi  tO v I.juhljniti
(746—5)
W
wwww
.lo/eia in Kliaiibete Marjoli«'- v Kl&ocifunu na Dolen|»il6m9 obutotfto iz njiv. travnikov, {,os|»o<Ij»ih14ili |»(>Mlo|»ij, ki ho v ihUo
dobrem *tan|U, ter novo aitlanv IiInc, ležejo prav bli^o zupne cerkve v Š ncijanu in jako pripravne za kakeiAnuUoli kupoijoi He ')l> v » pi'i-ImmIii jt^it niemeca pri r. kr. »kr. sodni ji v Jlokroiio^ii na prostovoljni «lra/bi prodalo. — L C tac j«k h f>« go-ev moči je iz\f-deti pri c. kr. okrajni sod ni j i v Mokronogu ali pri cLrin.. Sla*r^c-UL v Aoveni .flr.stn. (7(37_i)
F. Wisian
sedlar
v Ljubljani, Rimska cesta it. 11 ji
priporoča svojo zalogo gotovih
„lanđauerjev'S koleBelnoY in na pol pokritih voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po 1
najlepšem slogu in nizki ceni.
(753—3) j
L Luser-jev obhž za turiste.
|>rxSKHUI
k ote«
Veliko prlinalnih pisem Je na ogled v
Dobiva s« v lekarnah
4.«>ioto  in liilro itpli vajoce sredstvo proii kurjim o(cNtiiii, Aulj« ni iih pod
plsttb, ]ii tati in
driig m trdim ' *
/      j*yr    .-''"'vili r;iz|m.ši!j;iliiiri:
4^Jyf  L Schwenk-a lekarna
^ <^k*ž^ (802) Meldllns-DunaJ. v'*'!/^  Pristen samo, če iuata navod in m obli* vars-tveno z*Hinko in podpis,
^ \r S     ^' iu       *r,«ven; torej  naj se pati in zavrne vso manj vredno ponaredke.
1 'rirttni ga Insjo v l.jiiU-Ifani J. Svvoboda, IJ. pl.
Trnkoosy, G. Picooli, 1^.
(irećel; v ICmlol f'ov«'in
S. nI sladović, F. tialks; \ li :i o i u i K u . 1 Močnik; v Colovel A l'.gg.-r, \V. Tliiiriiivv:i.ld, J. H roba-eher; v lti«'/.nli A. Ah i-iiiK<»r; v Truu (na K<<-roAkein) C. Memutr; v lteliuKu F Srh.,I/,, |>r. B. Kunipl'; v <»orlrl (i. 1>. J'niitoiii; v Woll'*-ln-i-^ii A. 1111 * ti; v lira-■i|l  K   >iivink; v ICikI-
g»iil (J. F Andrleii: »
k Uri ji Josip \V.irto; v Kailovlilci A. Koblek ; v <'«'iji .1. Knptersohtnid.
^ Najboljšo železo
prodaja
A. C. AHCIN a
pri „/.lati kosi" —
v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. %
4
Posebno priporočam 4
orodja prve vrste %
za (lb"j—i.4) 2|
rokodelce in poljedelstvo. Za jpil«
IrL vodne žage
kakor za
ls: O » &
se garantira, da so dobre.
Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska oprava itd.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreci kvarnemu uživanju nemešane ali z surogati mešane bobove kave "'in da je moc prirediti mnogo nladneJA>», poleg tega sdrMveJA«* in irčueJNit kavo. — Keprekoftcnit kot, primeaek  k nn-vimIiii bobovi kuti. (417—14)
Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike.
Osobito se je čuvati slabih pomiomovanj. Dobiva ae piivsod — »/, kile po 29 kr.
Solidne, zložne, močne in čudovito cenene
vsake vrste ponuja
prva iranjsla tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa
1
Josipa Verbie-a
v Bistri, pošta Borovnica. ,
34.0—17)
(i-'47)
(H;
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih laatnostlj in jednoststvnega rabljenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh Uran zopet lahko rabijo. — Dobila so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
FRAN CHRISTOPH,
izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka zu tla, PRAHA & BKItOLIN.
Dobiva se v LJubljani pri
IVANU LUCKMANN-U.
f
10
goldinarjev
stane pri meni en modroe na peresih (Federmatratze) Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz naj-boljlega bakrenega drata, so h finim afrikom tapecirani in močnim platnenim Ovllhom preoblečen) ter !0—15 let nol»<>nlli poprav ne zahtevajo. i^F~ Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natnueita mera posteljo v notranji lu«i. "U85y — Ako se torej dobi za 10 t*ld. dober tapeciran niodroe na peresih, ju pnft neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenil, imeti Uoltro poUe jo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenliurgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, ko pel i j in zavodov popust od cene.
M
I 1
vel
Žicaste zimnice za vaako posteljo navadim velikosti pn W {jbl. !><> Noldov ; z afrikom tapecirane in s cvilhom preoblečen« po 15 gld. ,7t4_73)
1.1
i 1
H i
S?
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
čistilne mline za žito
rczuliiirc za krmo
saiuodolujoce
aparate proti peronosperi
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
2 2 Fraterstrasse Nr. 78.
Bogato i 1 ustiovani katalogi v nemškem in sloveuskem jeziku v-.UMlotiJ in
11 I>OS*tnillO   proHlo. ,17—10)
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se znova znižale!    Prekupovalceiu znaten popust!
Stavbitio i3odj}etje^
Viljem-a Tre o-ta
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 10
priporoča svojo zalogo suhega tesarskega lesa in tramov najboljše provenijencije ; dalje Trboveljskega Roman- in Port-landskega cementa, gašenega in negaSenega vapna, vseh vrst opek za stavbe, strehe in za tlakanje, poleg tega patentne opeke za ploščnate oboke, rogozovine, mavca in drugega
materijala za stavbe. (717—s)   na  drobno  In,  xa.a. čLe"b©lo **" po n a i nižjih cenah.
JHE GRESHAM",
imronlno društvo    iivljtnji ? Losdoni.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
DnMj, 1, Giselastrasse l Pešta, Franz -Josefsplatz
št. 1, v hifii društva, št. f> in G, v hiši društva.
frank. 117,550.797!— .      20,726.y69 —
Društvena akrtva dne 80. junija IHiH...........
Letni dohodki na premijah in obrestih dne .'10. junija 1891 .   . .
liplačitve zavarovalnin in rent  in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................
V poslednjej dvanaJBtmesečuej posloval ucj perijodi uložilo se je pri
društvu za..................
novih ponudb, vslod Cesar znaša skupni znesek za obstanka drušna na uloženih ponudbah...........
FroHpekte in tarife, na podlagi   katerih izdaja družba police, kakor tudi obra/.ce za
predloge dajo brezplačno
lilavna agentura v L.fnbljanf, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
249,M11.449-—■ 61,872.000*-1.798,184.065*—
pri <j»iii<lti >^<      »lil^o-1 n
(209—♦»)
Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je doSel. 1'ri nakupovanji vseh teh reči j<- pa paziti, da se kupi dobro blago po-nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše bls<0.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, za to sem v slanu je dajati tudi po najnižji coni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreci z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovani! za okna ln vrata in s cementom.
V zalogi imel bodem vedno najboljši roman m portland cement, stare železniške šine /.a oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze. i. t. d. V zalogi Imam raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d.
Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-ščevine ter stresnega papirja.
V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
M" štedilnih ognjišč
in njih posameznih delov.
Vnanja narožila se točno in veetno zvrši. Za obilno nakupovanje in naročovnnje se priporoča (174—86)
ANDREJ DRUŠKOVIĆ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9 10.
I I I 1 I I I 1 I ■»•+
+ +
i
+
Pozor!
Gospodje mesarji na Gorenjskem, na Dolenjskem in na Notranjskem!
Podpfcaoec Kui>ii|c veduo
surovi LOJ
v   vsaki   množini   ter  ga   plačuje    pO    najvišji Cefli
in eicer sedaj po
26 gld. sto kil.
Pavel Seemann
(597-iD tovarna mila v Ljubljani.
3S
92
T- Lovec (64)
trgovina z deželnimi pridelki
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Arnikove rože, bentjanieve koreninice, bele kresnice, čelminova zrnja, smrekovo seme. tršljikovo lubje, ržono rožičke in druge poljske pridelke. Seno za konje in govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki. Blago kupuje po najvišjih conah.
IIIIHIIHU
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <66>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila isvršujejo se točno In po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
8 «2LsS&^«feA«fe^fe>^:^ i
FRAN S. BARAGA
slikar <~   (405) 1 na Emonski cesti št. 10
priporoča se p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
Jos. Stadler
stavbeni  in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater mi $"»tii.i-«^i»» tr-jfii »Sit. If>
priporoča se za vsa v njegovo stroko .spadajoča stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Voda-»»Mine naprave vsako vrste prevzem-Ije ter z vao natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zabtevanje zastonj. (t>~)
9^*******4 ******************
IVAN VIDER
umetni ln kupoljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16
priporoča se častiteniu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih
vencev iaa. šoplrov
in vseh v njegovo stroko spadajočib del. Na prodaj ima vedno mnogovr-tne cvetlice in cvetlične grmiče po najnižjih cenah. 1 (200)
J!! I M
« J. J. NAGLAS iS. i
tovarna pohištva
S V LJubljani, Turjaški trs; it. 7 in % Gospodske ulico (Knežji dvoreo).
•S- Zaloga jednoBtavnega in najfinejega le-v senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarskega in pozlatarskega blaga, po-bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-yS stiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro-j ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-' pregorne blagajnice. (G9)
Restavracija MPri Zvezdi"
cesarja Josip« trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijačo in sknpno obedovanje.
F. BILINA & KASCH
Židovske ulice št. 1
jj priporočata svojo bogato zalogo vseh b VMt rokovlc, tako od usnja (lasten § tadelok). kakor tuili od družeča blaga. S Klrurgične obveze (le lasten isde lek), jamčetio najboljšo vrste, z raznimi §j kirurgionimi pripravami. Velika izbera '} kravat, hlačnikov, krtač, glavni-sj kov, mila m parfumov. Vse po naj« S iiiž|ih cenah.
t   Brata Ebsrl 3
^ Ljubljana, Kr;ui<-i^kanske ulice 4. %
« » * 81ikarja napisov, *
jp   atavDinska ln pohištvena pleskarja. tJ
^ Tovarna za oljnate barve, lak % *' in pokost. (146) m
^ Glavni saitop Bartlioli-|ev«*»ju url- ^ uliialiie^u    U itrlto I i u t j ii.    Maščoba ^ ^ bfj konjska kopita in nanje. %
*     Josip Reicjh
Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4
priporoča čast. občinstvu dobro urejeno
kemično spiralnico
v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala VBprejmo se za pranje in cretn v pobarvanje. V barvariji vspre« i «ii j a se Hviluato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah.
(U7)
I
=Ef=J=i
1
D ADOLF HAUPTMANN I
U tovarna j
jj oljnatih barv, firnežev, 5 i       lakov in kleja 5
jj »     v lastni hiši jj
i v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. |
p Filijala: jj
j!      Slonove ulice št. 10—12. ij
i   SPRAJGAR IVAN
S stavbeni in umetni ključar •        Kolodvorske ulice št. 22 '
m priporoča svoje (155)
valčasta zapirala za okna in vrata •
(Rollbalken) S
lastni izdelek, prava jeklena plebovina, j£ s tihim zaporom in trajnostjo.   Popra- £ vila  v tej   stroki  se  vsprejemljejo ter • izvršujejo natančno in po nizki ceni. 9
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(164)
(Viktor Kanili) (150) I . j ii I > I j;i na.   31tti*i|iii   • »'ii 1
n priporoča veliko zalogo oprem za kro-H Jače in čevljarje, beloprtenega blaga in podvlck, bombaža in ovčje volne, preje za vezenjo, pletenje, šivanje in kavlji-čanje, tkanega in nogcvičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov.
G. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnloa.
Izdi'lujc kot poicbnOHi:
vse vrste strojev za lesoreznioe in žage. (144)
1'ri i/.amc cele  u.i|.r.tvn 111 nHkrlmji!  |iiiiii<,i rn|c in kotit' po iiujliuljti Buatuvi, iliičiijiio (iirl.im- iu
HMllIll lililcMI
i   Uran & Večaj ►
^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ► ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo p ^ vebko zalogo vsakovrstnih ^
} pečij in glinastih snovi] r
a kakor tudi |^
^ štedilnikov ^
^ in vseh v to stroko spHdajočih del po ^ % nizkih cenah. (149)™
■r I Vwvwwwwv^r
F. Ferlinc, restavrater.
♦ Evgenij Betetto |
♦ tovarna za metlje J { v Ljubljani, Florijanske ulioe št. 3 ♦
♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J     svojo veliko zalogo vsakovrstnih £
i metel j ~mm i
J od najfinejših do najcenejših po najnižjih £ Z cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj *
♦ in franko. (16«) J
•♦♦♦•♦♦♦»♦»♦♦♦<»♦♦♦»♦»♦»♦»♦
J. MULLER (l63)
fotograflčno - artistični zavod
v Frančiiknnskihi ullc»h hI. ti
priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-iično stroko spsdajoča dela, kakor: p »r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vaakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, po-vekšauja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vwa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
t »# »» w .> % ' ». v* w.». »w .. »» »
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija t velik« dvorano w koucerie itd. iu lepim vrtom. UM)) = Kegljišča je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
Hotel „Pri Slonu" J
I. vrate ^ v sredi mesta in v bližini c. kr. 1 poštnega in brzojavnega urada.
Sobe od 70 kr. naprej.
Restavracija iu kavarna sta v hiši.
Železna in parna kopelj
urejena po Francovih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti.
y.        ■' ■>/     'j-j    ■ 'y.
i £
i
12
Pozor gg. krojači
FELIKS URBANC
v Ljubljani, pri železnem mostu
ima veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga, iagerndorfskih, Brnskih tkanin in lodna, kakor tudi mnogovrstnega manu-fakturnega blaga, hlacevine in vse k oblekam potrebno oprave.   1 (1,99)
Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni Imeti!
m-.....	Ji:
Vizitnice	
Wfe"B j	;irmo
priporoča	i
..Narodna Tiskarna". 1	
ie__	
stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur
LJubljani* (142) I
Dimujnliit ccslu Nt. 7 in II I
priporoča svojo bogato zalogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegov I obrt spadajoča dela v mestu in na defteli. Izvrševatolj lesenih, oement-nlh in klejnlh streh. Zaloga strešnega laka, d anega eemunta iu kleja. Na prinitelj strelovodov po tiovi sistemi.
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
I / irsino |il\o ltiNtue£ifc iztlclktt. l*rlNtnt« dolenjMka, lirvntHka in eriin NlrsKn vinu. Priznano dobru
Jedila. Velik, zrai'en vrt h steklenim Halonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba.
(404) 1 T. A.uer, pivovar.
*.r» r'.r.f.TTT-.'n
ČaBt mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
kovanko obrt
katero bodem nadaljevala, ter so priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela
lizkih cenal
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (Bo)
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv- Petra cesta št. 18
i priporoča svojo
|veliko zalogo ur.^
1    Poprave se lsvrAnJeJo hitro in 4 d«>bro. ' (J8)
Kavarna in restavracija
v Švicariji.
Od 23. aprila naprej o vsakem času mej de.evom j^or-li«^ Jotll. Najuds-mjo podpisani se bode prizadeval, zadovoljiti svojim velecenjeuim p n. gostom v vsakem uziru.
Z velcspoštovanjem 1(192) H. Eder, resiavrater.
D-_.,rj»«i«»-» za c. kr. drž. uradnik.', nilOrme uradnike c. kr. dr«, železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisaneo po najpovoljnejšib cenah; tudi preskrbuje vso zraven spadajoč« predmete, kakor «abl|e, meče, klobuke sa |»urn«lo, zlate obrohke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faconi. Angleško, francosko iu tuzemsko  robo  ima  na skladišču.
F. Casermann <15H>
krojač ca civilne oprava iu uniforme.
Odlikovan S
v Ih...I,•! 1-'i".\ Ti : i • Gorici, ZanrobulHUl •
Fran Kaiser 2
puškar S v Izubijani S
priporoča mnogovrstno lalotro oružju 9 in ru/nlli lovskib potrebAelu — • kakor tudi pušk  lastnega Izdelku
ter izvršuje vsakojaka popravi|an|u
točno in po najnižjih cenah. (40ti)
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskegu Naroda^
(Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo se na iea.rtozi-pa.pi.rjJ. tlBfcano
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjig«' tr^cih.
Učenec
14—lb* let Htiir, krepak, zmožen sluveink.-'n in nemškega jezika v govoru in pinavi, «sprejme m« takoj v proda-jalniei g. A nI. Trevn«a mi Jeiienlcah, Gorenjsko.
1'nimil >i- naj  se pošiljajo direktno  na g. Auloaa Trevn-a, trgovca na Jetienienta, Gorenjsko.     (751—2)
1.2 l^elstolItroTr
dobre slivovke
po *>•> gl«I. lieklolilei* |»ro«l»
Fr. Prijatelj <722-4>
v Tržišču, pošta Mokronog (Dolenjsko).
dvorjenje
fotografične filijalke
Naznanjam, da sem zarad udobnosti p. n. prebivalcev mesta Kranja in okolice otvori I fllijalko v Kranji v hiil „pri stari poitl"
in  da tam  vzprejemam  naročila na fotografije ob ticdeljab in praznikih. Prosim p. n. slavno občinstvo in prečastito duhovščino za mnogobrojan poset,        (54b—10) Z velespoštovanjem
A. Landau (poprej Lainer).
Miaisafprpfprapgagifiaffapiatsarajgp
' Ctvidon Černič
-v ID i xi j a. n ia. (Dlgnano) v Istri prodaja livrstas flrna (7G0-t>)
S istrska vina
p ki so na dobrem glasu, in »i<er terana in buril KUiiuVa llf>r po IU do IH kr. postavljeno na kolodvoru l>lnjatiNkein.
011111118
popolnoma izurjen za prodajalmco z mešanim blagom, mi nufaktunst in b pečen at, vzpre|nae ae prt (757-2)
Antonu Domladis u v Ilirski Bistrici.
V hrvatski  obitelji v nemškem Gradci se
vzprejemajo
za šoUko leto 1893/94 v stanovanje in oskrbovanje V liifti se gotori hrvatski iu nemški, a razen tena si* da|H pouk v francoskem iti angleškem jeziku in v glasovirju — Natančneje v upravniStvu. ,8 tO venskega Naroda". (74'2—2)
i zaklad.
za nesrečne žrtve s a m o o s k r u ni b e (onanijo) in tajnih raspainosfij je izborno delo
Dra. iRietttti^a
eb e oliraxx
Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Ceni 2 gld. a. v. C'ita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto n a tisoče bolnikov gotove smrti. Doniva se v založni knjigami „ Y o r I a g * - M h g a /. i 11 R. F. Biorev v Lip-akein ittasko . Ncuuiarkt 34", kakor unli v Vsaki knjigarni. (2'.ll —19)
DOERING-ovo milo s sovo
ostane vsigdar neprekošeno!
nsaaiosabiaranB?! i
Kc parfum, ne eleganca oprave, ne zunanji na-—1 kit mila določa njega vrednost, nego jedino njegova kakovost, blagougod-nost. blagotvorni vpliv na polt in v tem oziru doseglo je
DoeriBfl-avo milo
3 SOVO najvišjo stopinjo dovršenosti v področji toiletnih kos* metičnih mil. — Prirejeno iz tolšČe, ki je najbolj očiščena, sodržuje Doering-ovo milo s sovo glasom najnovejše analize  V sel »i tolšče  do blizu
©2 odstotkov
je izredno milo, ne sodržuje odvisnega luga, Še veliko menj drugih dodatkov, kakor vodno steklo, glino, vapnenko, kredo, lojevec itd. (to so prUnese, ki so vsem navadnim milom primešane često do blizu 40 odstotkov), dobro oČišČa, ne peni se prekomerno, se porabi zelo malo iu do zadnjega košČeka.
hi*
Od strani z d. r st -v xi i le o v priporoSeno
vsem. ki važnost polagajo
lepoto in nežnost
pol ti
osobito
ženskemu svetu
kakor vsem
z občutno poltjo
in zlasti
materam dojenčkov in otrok.
Bi
hi a
Pazite na napis:
sovo'
Mila Lola: „l'rav tako, Othello, da si lepo pri miru, zdaj akoro post meS lup In bol; kajti mama zmirom veli, da nobeno toiletno milo nti dela polt tako lepo, tako belo iu je ne vzdržuje tako Bvežo, kakor l>uerlug-ovo milo a SOVO**.
listno Doering-ovo milo"
da  se  more  razločiti od  u o p ri a 111 eg a , noui zaklepno znamko s le tem napiso,,,:
G a ran ti ran o pristno
le tedaj,  će je zaznamovanj BOVO".
n e v t r a In eg a
Doering-ovega mila s sovo
se doaeza prav gotovo  nežnost in svežost kože, čisto in lepo polt
in pride se v okoui, da polt ne postHiie hrapava, da ne cmlahne ir zvene
Pazite na varst. znamko ^ Tedna. sova.
Doering-ovo milo s sovo prodajajo po 30 kr. v Ljubljani:
Ang.  Auer:  leknrna CiroelMnHel;  Aut.   KrUper;  ■■:«!- Itfnhr;  .llaj r-j«*v» lekarn«« ..pri  zlatem  |eleuu":   l»l< « oi i-j»>»,  lokama **prl
an^vl; n" : Itarol linrluger | 1 llllln« A   KumIi : IcliHrun I . pl. Tmkoe«j-. ^b\F)9)
O-eneralno zastopstvo: MOTSCH <Sc Os.. XDtQ£LtA£, Z., I-i^greclu 3STr. 3.
356955880599
Otročji vozički
jako elegantni, fini in moćni dobivajo se pri meni skosi leto in dan in sicer v vaeh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in vlflje po vsaki ceni do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih Štefanlja-vozldkov ta sedeti s streho in brez strehe po
7 gld. in višje. (327—20)
tapecirar, rr ZLiJvilolja.ja.l, Šelenburgove ulice.
flV* Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov 1
Učenec
se vzprejiiie v prodajni nico z niiioRjovrHtuliii blagom. — Vt*Č ae izve pri podpisanem.
(760—2)
Ferdinand Hlebš v Kranji.
(751-2)
kateri je dovršil drugo realko, vojaščine prost, 22 let star, vefič slovenščine, IsIMfle in nemščine, z Kletnim nčnitn in službenim spričalom, i/.urjen v trgovini z raznovrstnim blagom, ročen prodajalec, prosi službe v jednaki stroki, katero hi lahko takoj nastopil. — Blagovoljne ponudbo naj se pošljejo pod štev. ,,I»70** poste restante Nenuiree.
Kwizdina
profinova tekočina.
M noj; o let preskušeno bolesti ute-
injoče domače sredstvo.
Cen* Vi MteUlenlei avstr. V« tj« gNl. 1. — • II     '/i •»•«"•» lenicl aiNtr. v«*lj. KO kr.
Dobiva se v vseh lekarnah.       (210—9)
Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izrecno
Kwizdina protinova tekočina
iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji.
najnovejše f a cone in v največji izbćri
prašne in potne plašče
priporoča po najnižjih, conah (670-6)
Anton Schuster
V Xjj-a.Dlja.3a.iT spi.ta.lslc© iglice.
Abiturijent
želi gojence na vzprcjemne ali ponavljalne izpite pripravljati. (761—2)
Več se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda".
Dva učenca
ki sta dovršila vsaj 4. razred sli pa prvo gimnazijo in ki sta mučna, zdrava, poštenih starišev sinovs, vapre|inem v svojo trgovino z ine&aniui blagom pod jako ugodnimi pogoji. (752 t- 3)
VeS se izve pri lastniku trgovine gosp. I-vrimi Vidmu •--ju, trgovcu v CriMiii Vrhu nad Idrijo.
(češko   pivo t« I« Plziisko)
se dobiva vsak dan sveže (679-4)
w rrnotilnioi Dri I ini" V gUollllllul iili I Lipi
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
urar *—-
V   liju 1*1 juni.   Slonov«'   ulice  »t. 11
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča al. občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikeinastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (194-»)
in vseh v to stroko »padajočih stvarij pu naj-ni/.jiii <-« mtii.
Popravila izvršujejo ae natančno pod poroštvom. — Zunanja  naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
SLAVIJA
64
ooooeoooooooo
Zaradi
preselitve
ki bode v kratkem, se bodo vse še v zalogi se nahajajoče
spomladne in letne obleke za gospode in dečke, vrhnje suknje, haveloki, otročja oblačila in paletoti,
kakor ti uli
plašči za gospe in deklice
jaqneti, pelerini, ovratniki iz čipek in prašni plašči
JO
(826—18)
znatno znižanih cenah
razprodajali.
Sričar § Stlejač
preje M. Neumann
v Ljubljani, Slonove ulice št. II.
OOOOPOOOOOOOO
vzajemno zavarovalna banka v Pragi |
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po 10° 0, 20 ,, 25°/0 in fedno leto celo 48%.
Za škode izplačala je dn»dt>j nanka „Slavija" cez «lv:ij««*cl mili|onov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih I ■ * mi i h more ne meriti z vnako drugo zavarovalnico.
Kako koristno In potrebno je zavarovanje življenju, do-kazuejo naslednje (11)3—12)
primere:
1. Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se jo dne 5. maja 1884. Do Bvoje smrti dne lfj februvarja 1885 splačala je 32 gld. 64 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold.
2. Dr. Kran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so je dne 80. januvarja I87f». Do svoje smrti dno 11 fcbricarja lHUl upla-čal je 1869 gld 59 kr.; banka „Slavija" pa jo rodbini njegovej izplačala 3O00 gld.
8. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do SVOJ« smrti dne 8. februvarja 1886 upla-čal je LJU3 gld. 99 k r.; banka ,,Slavija" pa jo izplačala njegovoj rodbini 3000 gl<l.
4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dno 30. novembra 1878. Dasi jo do svoje smrti dne 11. julija 1880 uplnčal le 8t) gld. It) kr., prejeli so dediči njegovi od banko ,,Slavije" 1200 gld.
5. Marija Lcnčkova, posestnica na Mlanici ob Savi, zavarovala so je dne 5. maja 1H70. Koje umrla dne 24. maja 1882 izplačala je banka ,,Slavija dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo n plačane zavarovalnine le 8899 gld. 16 kr.
G. Ivan Vlah, posestnik v Jusičih, zavaroval se jo dno 2'>. novembra 1888 za 1O00 gld. in dne 30. aprila 181)0 /opet ža 1000 gld. Na oho zavarovanji splačal je do svojo smrti dne 13. januvarija L899 vsoga vkup 199 gld. Iu* kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banko „Slavlje" 2000 gld.
7. Ivan Želcznikar, urednik ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne 30, junija 1882 za 1000 gld. Do bvojo smrti dne 96, januvarja 181*1 uplnčal je 381 gld. 60 kr.; b.nka ,,Slavija" pa jo izplačala dedičem 1000 gld.
8. Peter Dudnar, e. kr. pofttni ofie.ijal v Ljubljani, zavaroval so jo dno 1<). maja 187K, ter je do svoje smrti dne 10 aprila 18112 npl&oal 697 gld. 12 kr. Danka „Slavija" izplačala jo pa rodbini njegovoj 1500 gld.
9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskoj Bistrici, Ml je znvaro-van od 16. dne maja 1H80 do 8. dno junija 1887 in je v tej dobi uplnčal 3G4 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala udovi 1000 gld
10. Reza Kornova, kramarica v Cerkljah pri Kranji, I av aro vala Be je dno 20. aprila 1884 za LOOO gld. in banka „Slavija" izplača a je njenim dedičem ta znesek, daai je do svojo smrti dno 21. septembra 1898 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11. Ernesta JHuftičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila jo zavarovana od f». februvarja 1884 do 11». avgusta 1888 ter jo v tom fiaBu uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12.
\
k!
Izdajatelj in odgovurni urednik: Jusi p N o 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodno Tiskarne".
882317
66
3WK
KTW