DELO »ŽIVLJENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve alpina živi
LETNIK 14	ŠTEVILKA 7	ZIRI, JULIJ 1975
Delegatski sistem
Delegatski sistem smo izoblikovali predvsem zaradi tega, da bi imelo čim več delovnih ljudi res možnost neposredno odločati pri vseh vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje. Danes Je »star« eno leto. Delegatska načela veljajo v zborih na vseli ravneh, od TOZD in krajevnih skupnosti, do Zvezne skupščine. Tu se bom omejil le na delo delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Nestvarno bi bilo pričakovati, da bi v tako kratkem času vse delovalo tako, kot je treba, brez problemov in nejasnosti. Lahko pa rečemo, da so ga delovni ljudje sprejeli, da so besede delegat, delegacija, delegatski odnosi postale nekaj domačega.
Obrača sc na bolje
Sistem je pritegnil ljudi, ki dosedaj še niso bili vključeni v neposredno odločanje. Pri izbiranju delegatov za posamezna zasedanja opažamo, da še vedno neposredni proizvajalci predlagajo le ljudi iz strokovnih služb, ker menijo, da jih bodo bolje zastopali. To pa ni res. Na delegaciji lahko tak delegat samo poroča in predlaga strokovne odločitve, da jih kasneje lahko vsak posreduje na skupščini. Za udeležbo na skupščinah se težko odločajo ženske in matere, ki so preobremenjene z delom doma. V začetku smo imeli težave z gradivom, vabili, s sklicevanjem delegacij. Tudi upravne
Sporazum velja od 1. maja 1975, določila, ki pa se nanašajo na potne in druge stroške pa veljajo od 1. junija 1975 dalje.
Skupni delavski svet je sprejel tudi tolmačenje nekaterih določil Sporazuma, ki jih je zahtevala finančna služba in so potrebna pri obračunu osebnih dohodkov. Za
službe v Skofji Loki so nam z zamudo pošiljali velike količine gradiva in pomanjkljiva pooblastila ali pa sploh ne.
V celoti še ni razčlenjen način dela delegacij in je opaziti tavanje pri njihovem medsebojnem povezovanju, v odnosih med delegacijami, delegacijo in delegati, kar otežuje učinkovito delo. Prepočasi rešujemo tudi vprašanja, ki so povezana z materialnimi, organizacijsko-fi-nančnimi, tehničnimi in drugimi okoliščinami za dejavnost delegacij.
Kako naj dela delegacija
Velik je problem obveščenosti delegatov in delegacij, njihovega medsebojnega ko-
nadaljnja tolmačenja je SDS pooblastil komisijo, ki je pripravila predlog Sporazuma in člane kolegija. Glede na to, da je bil do obračuna OD za mesec maj še zelo kratek čas in da bi bilo težko oceniti vsa režijska delovna mesta, je SDS tudi določil, da se pri obračunu OD za maj upošteva urne postavke po skupi-
municiranja, seznanjenosti z zahtevami samoupravne baze v vseh sredinah. Zaradi zaprtih krogov delegatskega obveščanja prihaja tudi do delovanja delegatov v bolj ali manj zaprtem krogu. Ko govorimo o delovanju delegatskega sistema, mislimo predvsem odnose znotraj delegacije in jo s tem odrežemo od širše skupnosti ali kot pravimo baze. O učinkovitosti lahko govorimo šele takrat, če posamezno odločitev ali stališče sprejmejo najširše plasti delovnih ljudi v vseh sredinah in je s tem odločitev tudi pravilna.
Kaj želimo doseči
Čeprav so sami delegati predlagali, da nas na nekaterih interesnih skupnostih zastopajo večkrat isti ljudje, to ni v skladu s samim sistemom. Dobra stran je v tem, da delegat točno ve, kaj je bilo sklenjeno na prejšnji seji, da pozna problematiko, ljudi, s katerimi je skupaj na sejah. Te prednosti pa vse odpadejo, ko poizkušamo najti ustrezen način obveščanja in dogovarjanja delegatov med seboj. Koristi pričakujemo tudi od sprememb, ki se pripravljajo pri formiranju delovnih ljudi v Alpini. V našem podjetju sc delegaoija se-
ni delovnih mest, ki so določene v Sporazumu, ne glede na dosedanjo oceno. Hkrati je tudi ugotovil, da bo nekatera določila sprejetega Sporazuma možno uporabljati šele v prihodnjem letu.
Sporazum je torej sprejet. Komisiaj, ki ga je pripravljala je imela težko in odgovorno delo. O predlogu Sporazuma smo dosti razpravljali in obravnavali posamezna določila. Razprave so imele namen, da se dogovorimo, ali se s predlaganimi osnovami za nagrajevanje strinjamo in v čem naj se le-te dopolnijo ali spremenijo. Končno se je večina odločila za vsebino, ki je bila sprejeta.
Kot pravi 1. člen Sporazuma so s tem postavljena osnovna merila OZD ALPINA, udeležba v delitvi sredstev, ki jih OZD ustvari in nameni za osebne dohodke. Merila,
staja pred vsako pomembnejšo sejo občinskih skupščin in lahko rečem, da uspešno deluje. V nekaterih drugih delovnih organizacijah v 2ireh pa to še ni urejeno, sestale so se le ob konstituiranju, potem pa nič več. Naloga vodstva žirovske konference delegacij bo predvsem v po-življanju dela teh delegacij in dajanje zadolžitev njihovim vodjem.
Naša skupna naloga je, da po svojih močeh in znanju prispevamo k temu, da bi delegatski sistem in delo delegatskih skupščin čim prej zaživelo tako, da bodo prišle v polni meri do izraza vse prednosti in da bodo izkoriščene vse njegove možnosti za reševanje protislovij družbenega razvoja in perečih vprašanj delovnih ljudi.
Naš cilj je — stalna rubrika
V prihodnji številki bomo začeli z novo stalno obliko poročanja delegatov. Tu vam bomo predstavili delegate in naše delo podrobneje, poročali bomo o razpravah, naših stališčih in delegatskih vprašanjih v občinskih, regijskih in republiških skupščinah.
Zoran KOPAČ
določena s tem Sporazumom, naj bi vplivala tudi na boljše in odgovornejše delo ter prizadevnost vsakega posameznega člana naše delovne skupnosti. Vemo, da strokvno in vestno delo nas vseh, pravi odnos do kvalitete in seveda še marsikaj drugega, prinese dober skupen rezultat, ki pa je tudi pogoj za dobro delitev.
Ocenjevati Sporazum ali je dober ali ne, je sedaj težko. Njegove dobre in slabe strani se bodo pokazale, ko ga bomo uporabljali. Kot vsak drugi interni akt, bo tudi Sporazum o delitvi sredstev za OD potrebno spremljati in ugotavljati ali so posamezna določila dosegla svoj namen ali ne in ga ustrezno dopolnjevati in spreminjati. Osnova pa je postavljena.
M. Jesenko
KRI REŠUJE ŽIVLJENJA! Krvodajalska akcija v 2ireh 10.7.1975
Samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke sprejet
Samoupravni sporazum o delitvi sredstev za OD se razglaša za veljaven — tak je bil sklep Skupnega delavskega sveta Alpine na seji 28. 5. 1975. Sprejel ga je potem, ko je po poročilu posebne komisije ugotovil, da je izjavo o sprejemu tega sporazuma podpisala predpisana večina delavcev OZD.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
Poletje je čas dopustov. Zato smo se za urednikovo mizo pogovarjali o dopustu in sicer O DOPUSTU PO 2IROVSKO. V razgovoru so sodelovali:
—	ERNA HEROVEC iz prodajne službe
—	BERNARDA ČADEž iz lahke šivalnice
—	RAJKO ALBREHT iz obrata podplatne izdelave
—	MARKO MIKLAVČIČ iz prikrojevalnice Gorenja vas
—	STEFAN GLUHODEDOV iz vzdrževalnih obratov
—	MARIJA KASTELIC iz kadrovske službe
1. Vprašanje:
Kaj menite o kolektivnem dopustu in času, ki je zanj planiran?
BERNARDA CADEZ:
Mislim, da je kolektivni dopust dobra oblika, tudi čas dopusta je primeren.
RAJKO ALBREHT:
Tudi jaz mislim, da je kolektivni dopust v redu, prav tako tudi čas.
ERNA HEROVEC:
Vemo, da večina naših delavcev preživlja svoj dopust na morju in mislim, da je zato čas za kolektivni dopust kot ga imamo planiranega pri nas najbolj primeren. Tudi vreme je dopustnikom v tistem času najbolj naklonjeno.
Pet dni dopusta so vzele delovne sobote. Vsak bi lahko imel več dni dopusta in bi ga lahko po svoje koristil. Zelo bi bilo v redu, če bi pozimi lahko imeli del kolektivnega dopusta, to je seveda odvisno od zime.
MARKO MIKLAVCIC:
Ce postavimo splošne koristi nad koristjo skupnosti, je urejeno dobro, če pa pogledamo vsaj malo na posameznika, pa ne. S tem mislim predvsem na člane naše delovne skupnosti, ki imajo manj dopusta — 18 do 20 dni. Vprašanje je, katere koristi naj prevladajo, saj so povezane ene z drugimi. Treba bo najti kakšno ustrezno sporazumno rešitev.
MARIJA KASTELEC:
Za tiste, ki svoj dopust pre-žive na morju je najoblje, da ostane dosedanji planirani čas za dopust, prav bi bilo, da se ga podaljša za toliko časa, kolikor ga sedaj koristimo ob delovnih sobotah. Letošnji delovni koledar je zelo dober z ozirom na organizacijo dela, glede na organizacijo dopustov pa ne.
2. Vprašanje:
Regres dobimo vsi. Kako ga boste koristili?
ERNA HEROVEC:
Regres bom porabila za letovanje na morju, potem pa Se za kakšen izlet, če ga bo
sindikat organiziral, tako kot prejšnja leta.
BERNARDA CADEZ: Regres bom porabila izključno za dopust.
STEFAN GLUHODEDOV: Nekaj regresa sem že porabil pri gradnji hiše, ostalo pa bom koristil za letovanje.
(naraščanje cen) in tako si delavec iz proizvodnje dopusta — rekreacije kmalu ne bo mogel več privoščiti. Delno pa bi si morali privoščiti tudi sami.
Spremeniti bi bilo treba tudi sistem regresiranja. Pri nekaterih podjetjih imajo to urejeno tako, da delavec gre na dotpust in mu potem podjetje povrne stroške, seveda mora delavec predložiti račune. Dobi predujem 40.000 S din, ostalo pa potom povrnejo.
BERNARDA CADEZ:
Sindikat premalo nudi. Premalo se pomeni z drugimi agencijami, da bi lahko zamenjali kraje za letovanje. Sindikat bi moral delavcem omogočiti še kakšen drug prostor ob morju (ne samo Umag) in pa tudi kakšen prostor v planinah. Zavedati bi se morali, da ima podjetje vedno več ljudi.
Mislim, da regres ni dovolj, posebno za večje družine. Ta
RAJKO ALBREHT:
Regres bom porabil za dopust.
MARKO MIKLAVCIC:
Regres bom izkoristil na več načinov. Hčerka bo šla na morje, midva z ženo pa v hribe, predvsem ob" sobotah in nedeljah.
MARIJA KASTELEC:
110 starih tisočakov pri današnjih cenah lahko za dopust mimogrede potrošimo.
3. Vprašanje:
Kaj menite ali tovarna s pomočjo sindikata res omogoči vsakemu delavcu resničen dopust, tako, da se človek res lahko fizično in umsko odpočije?
MARKO MIKLAVCIC:
Na to vpliva več dejavnikov, ne samo organizacija,
denar, ki ga dobi delavec, je le za kakšen dan.
ERNA HEROVEC: Da bi se naši delavci v času dopusta odločili za letovanje, bi morali imeti na razpolago več počitniških domov, mogoče kje drugje, ne samo morju, ker vsak tudi ne prenese \cočine in morja. Ne vem, če sindikat kaj prispeva za dopust, vem le, da organizira izlete.
Ta regres je dovolj, vendar ■je treba biti precej skromen.
MARIJA KASTELEC: (pojasnila delavke, ki organizira letovanja) Ce pomislim, da ima tovarna 62 ležišč, potem ne morem reči, da omogočimo dopust vsem. Vemo tudi, koliko težav in dela ima komisija vsako leto, ko rešuje prijave na razpis letovanj in koliko je negodovanj. Ce pa pogledamo naše možnosti, potem bi lah-
ko v Zlatorogu letovalo nekaj čez TOO članov kolektiva in njihovih svojcev in če pri tem upoštevamo vsaj delno izrabljenost pred in po sezoni.
Seveda pa je ob naglem večanju leolektiva treba misliti tudi na povečanje števila ležišč.
STEFAN GLUHODEDOV: Kritike so bile glede ozimnice. Premalo je tudi organizacijo glede izletov, poiskati bi bilo treba kak drug način in oblike rekreacij.
RAJKO ALBREHT: Imaimo različne želje in pa tudi različne možnosti, tako da tudi tisto, kar se ti nudi ne morem izkoristiti. Vsekakor pa bo ob hitrem razvoju standarda treba misliti na izboljšave tudi pri organizaciji dopusta.
4. Vprašanje:
Kakšen predlog imate v zvezi Z organizacijo dopusta in rekreacijo nasploh?
MARKO MIKLAVCIC: Predloge v zvezi s tem je sila težko postavljati. Saj bi se gotovo ne našlo dovolj denarja za vse želje. V okviru sedanjih možnosti pa se kaj več tudi ne da napraviti. To v zvezi z rekreacijo.
Kar zadeva čas dopusta pa je tako ali tako vse odločeno in bi bilo težko kaj spreminjati, saj bi se sodelavci i/, tehnične službe težko odločili za to, kar je delno tudi razumljivo.
BERNARDA CADEZ: Za rekreacijo v Umagu ni posebno preskrbljeno. Tu so samo skale in ježki. Tudi v Zireh ni organizirane nobene rekreacije. Včasih je bilo veliko starejših žensk, ki so zelo rade telovadile, tudi danes bi gotovo, vendar bi morali imeti ustrezen prostor. Tako bi se lahko zbrale nekajkrat na teden.
Mislim, da bi morali na delavce malo bolj gledati, meni se kar vrti od lepila. Tudi zračenje ni dobro urejeno, pa tudi prepih je. Ce gledamo na rekreacijo, moramo gledati tudi na zdravje.
Je pa tudi res, da si ljudje premalo privoščilo rekreacijo. Največ je takih, ki porabijo svoj dopust in regres za delo doma.
Pripomnila bi še to, da je bila ALPINA med prvimi, ko se je začelo graditi v Umagu. Ko pa pridemo sedaj tja, mislim, da smo precej zapostavljeni. V Umagu bi morala biti večja restavracija.
MARIJA KASTELEC: Glede restavracije je tako zaradi tega, ker uprava počitniškega doma gleda, da bodo režijski stroški čim manjši. Ce bi bila restavracija večja, bi morali zaposliti tudi več ljudi, s tem pa bi se režijski stroški povečali.
Ko se menimo o dopustu, pa lahko rečem, da poznam tudi take, ko si potem, ko je hiša narejena, privoščijo dopust. Mi smo bili prisiljeni
zidati. Ce bi prej vedela, da se bodo gradili bloki, gotovo ne bi pričeli z gradnjo. Pri tem je trpela cela družina.
Kar zadeva prevoze v Umag pa itole: Naš avtopro-met ni registriran za prevoze oseb. Ali bi peljali zastonj, drugače ne morejo. Ce naja-meš prevoznika pa zaračuna vožnjo tja in nazaj.
Prevoze za tiste, ki nimajo avtomobilov smo organizirali vselej. Ce je samo eden vprašal za (prevoz smo mu svetovali, da naj dobi nekoga, ki ga bo peljal, če pa jih je bilo več, pa smo to uredili. Veliko je takih, ko gredo po trije in se ljudje sami pomenijo med seboj.
Sindikat bi moral bolj sodelovati pri organizaciji dopustov. Ta bi mogoče našel boljšo rešitev, boljše načine. Bilo bi mogoče manj pripomb.
Ze lani sem tudi predlagala, da bi bil delovni koledar tak, da hi bil kolektivni dopust 18 dni. Delovne sobote naj bi se delale, potem pa naj bi jih vsak koristil tako, kot bi sam hotel.
Občina Umag predvideva vse naše hišice za rušenje. Nameravajo zgraditi počitniški dom. Vendar ne verjamem, da bo naša organizacija zmogla tako investicijo. Za nakup istega števila ležišč bi potrošili približno 1 milijardo din. Sedanjih hišic ne pustijo adaptirati. Cena pri graditvi novega počitniškega doma pa je zelo nedostopna. Najprej bodo nam ponudili v odkup. Ce ne bomo kupili, pa bomo odpadli.
ERNA HEROVEC:
Kar je na morju je zame dovolj. Imam rada mir. Zelo pa bi bilo v redu, če bi imeli še v planinah počitniški dom.
STEFAN GLUHODEDOV:
Ljudje pravijo, če bi nekdo začel z organizacijo, bi bili pripravljeni delati. Lahko bi naredili primeren prostor za telovadbo, strelišče, itd. Naredili bi lahko trim stezo. Mi v Zireh smo za to mogoče malo čudni in gledamo na to malo drugače kot drugod.
Lahko pa bi kupili kakšen večji šotor, ki bi bil na razpolago in bi ga posamezniki lahko koristili.
MARKO MIKLAVCIC:
Glede novih kapacitet za letovanje bi morali v okviru OZD denar namensko varčevati in to že sedaj.
Predlagam, da bi v okviru sindkata ustanovili komisijo, ki bi skrbela za dopust in rekreacijo delavcev.
Vsem članom kolektiva želimo prijeten dopust
Nov način določanja časov
Vedno nas je navdajala misel priti do neke metode za v naprej postavljanja izdelavnih časov po cm/min, sistem brez štopanja. V sezoni 73/74 smo začeli s prvimi poskusnimi partijami. Vsa stvar je stekla in se že izvaja.
Novi sistem temelji na Work Faktor sistemu po katerem se da določiti z odčitano dolžino časa za določeno delo vnaprej. Na videz je skoraj nemogoče, a vendar ni, kajti ta metoda sloni na znanstveni podlagi. Ura je razdeljena na 100.000 delov, t. j. veliko manj kot 1 sekunda. Vsi vemo, da je človek različno razpoložen za delo. Na njegovo telesno in dušev-
sestavi, ne po kakovosti, predračun odpove.
Največjo vlogo igra organizacija dela. Ce je ta v redu, kot bi morala biti, je to izvedljivo. Zal je treba v nekaterih oddelkih čase prirejati na njihove organizacijske sposobnosti, namesto, da bi organizirali delo bolj smotrno in ga prilagodili časom. Cas je tudi denar in ga je tre-
zmožen, ne bo uspeval.
V prikrojevalnici smo uvedli sistem sekanja na kvadratni centimeter minuto, kar je verjetno v vseh pogledih pravičnejše, kakor ocenjevanje na oko.
Ko prehajamo na nove načine predračunov, moramo vedeti, kako visoko gospodarsko industrijsko razvite države uvajajo ravno to metodo; celo uzakonjajo sistem Work Faktor, n. pr. Japonska. Njeni dosežki so dokaj prepričljivi.
Želeti bi bilo, da bi na področju študija časa in organi-
Izvoz 1965-1975
Podatki o izvozu od leta 1965—1975
Leto	ZAHOD	VZHOD
parov	$	parov $
1965	76.892	710.953,—	54.000 332.264.—
1966	99.430	847.550,—	71.000 398.180.—
1967	57.090	609.150,—	217.009	1.428.353,—
1968	74.821	554.787,—	261.800	1.583.457,—
1969	110.839	871.471.—	185.100	1.161.451.—
1970	96.040	1.184.172,—	162.700	1.254.935.—
1971	125.010	1.502.063.—	229.496	1.558.752,—
1972	149.272	2.011.811,—	362.442	2.903.365—
1973	184.944	2.006.142,—	183.304	1.979.760,—
1974	104.543	1.380.321,—	349.600	4.302.299.—
1975	122.204	1.511.229.—	323.500	4.195.574,—
Podatki za letošnje leto se nanašajo na dosedaj prejeta naročila.
Na zahodno področje smo izvažali predvsem smučarsko, na vzhodno pa lahko obutev. Vzrok za močan padec izvoza na zahod v letu 1974 je bil predvsem: nekaj zaporednih slabih zim, likvidacija firme, ki je bila naš najmočnejši kupec v Ameriki, deloma pa tudi zaradi še ozkega programa smučarskih čevljev. Kot je iz podatkov razvidno pa se letos izvoz na zahod ponovno povečuje. Za prihodnje leto pa pričakujemo nadaljnji porast, ker bosta v naš smučarski program vključeni še dve novi šali. Poleg tega Pa pričakujemo tudi povečanje izvoza tekaških in gorskih čevljev. Glede na pogoje, ki se postavljajo za uvoz repromaterialov in opreme, je nujno, da bomo vložili vse moči za povečanje izvoza, ker si bomo le na ta način omogočili potreben uvoz in s tem nemoteno proizvodnjo.
Miloš MLINAR
V prvih petih mesecih letos je prodaja v maloprodajni mreži lepo napredovala in presegla pričakovanja. Tudi na področju grosistične prodaje (prodaja na veliko), smo dosegli dobre uspehe, vendar ne toliko z obutvijo, kot s PU podplati. Izvoz je sicer v mejah planiranega, za nas zadovoljiv, a v primerjavi s širšimi potrebami družbe bi moral biti v tem času še večji. Ce analiziramo prodajo za to obdobje, lahko trdimo, da je potekala dobro. Za zadovoljiv uspeh so bili izpolnjeni tudi drugi pogoji. Kolekcija obutve za pomlad — poletje je bila pravočasno pripravljena in vsklajena z modo. Proizvodnja naročene obutve je potekala pravočasno, tako da nismo zamudili sezone na tržišču in smo napolnili naše prodajalne z vsemi artikli že pred začetkom sezone. Tako
smo sandale prodajali že v marcu, kar se nam je zdelo skoraj nemogoče. Dolga leta smo se borili in končno tudi uspeli, da domača in tuja obutev pride pravočasno na tržišče in v zadnjih nekaj sezonah se nam to dobro obrestuje. Sedaj vidimo, da naši potrošniki ne čakajo ravno na pravrčas, pač pa kupuje-
Izvoz španske obutvene industrije se je zvišal v prvem kvartalu 1975 na 16.517 ton (+ 8 H), vrednostno pa na 6.543 milij. pts. (+19%). V istem razdobju predhodnega leta je izvoz znašal 15.230 ton razne obutve v vrednosti 5302 milij, pts. Povečal se je
jo obutev že pred sezono, oz. sezona se je premaknila skoraj za dva meseca. Lansko leto smo že v avgustu prodajali škornje in pancerje, to pomeni, da moramo omenjene zakonitosti dosledno spoštovati, potem pa lahko računamo na uspeh.
Ivan CAPUDER
tudi uvoz; v prvem tromeseč-ju 1.1. je dosegel 526 ton v vrednosti 130 milij. pts. proti 488 tonam v vrednosti 81 milij. pts. v prvem kvartalu 1974. (TS)
Vir: VWD 92, 7. 5. 1975
Stalni porast španskega izvoza obutve
Čevljarji v tednu Komunista
Ob 50-letnici časopisa Komunist in 30-let-nici osvoboditve so se 23. 6. 1975 zbrali v Kranju komunisti obutvene industrije Slovenije.
Srečanje je bilo predvsem delovno, kajti že v uvodnih besedah je direktor Planike nakazal možnosti za nadaljnji razvoj obutvene industrije Slovenije. Tudi v razpravi so bile nakazane možnosti za uspešnejše nastopanje obutvene industrije na tržišču s tem, da se bolje organiziramo, usklajujemo svoje proizvodne in druge programe, zlasti pa, da razvijamo samoupravljanje znotraj temeljnih organizacij, kakor tudi v dogovorih in sporazumevanju med delovnimi organizacijami. Pri tem bodo zlasti pomembno vlogo imele družbenopolitične organizacije.
Tudi iz Alpine se je tega zbora udeležilo okrog 20 komunistov in ostalih delavcev.
Zbor smo slavnostno zaključili z odprtjem razstave ob 50-letnici časopisa Komunist, ki ima korenine zlasti na Gorenjskem, v tradiciji delavskega gibanja pa tudi v Kranju.
N. P.
Kako pomembna je vsklajenost proizvodnje in prodaje
WORK TACTofc.:
ANM-IZA OKRASNIH
boi-žlH IN OBROfrNW SIVOY
no počutje vpliva mnogo dejavnikov, kar vpliva tudi na čas njegovega dela. Vnaprej določen čas po metodi Work Faktor teh okoliščin ne pozna. Seveda je kljub temu treba ves sistem prilagoditi standardnim časom, ki so ugotovljeni na podlagi običajnih (normalnih) delovnih pogojev. Predračun je vezan tudi na normalne materiale; če pa ti ne ustrezajo, ne po
ba stoodstotno izkoristiti. Metoda sama ne pomeni mnogo.
Opažamo, da nekateri ne morejo razlikovati obrtniškega dela od industrijskega in se prilagoditi razmeram, ki se v svetu pojavljajo. Vsi vemo, da so gospodarski tokovi taki, da zahtevajo visoko organizacijsko sposobnost ter hitro prilagajanje vsem zahtevam tržišča. Kdor tega ni
zacije dela organizirali center (samo za čevljarsko stroko), podoben inštitut, preko katerega bi iskali enotne podatke in izkušnje ter študirali smotrnejše sisteme.
Prav gotovo bi bilo bolje, kot če se vsi ukvarjamo z novimi sistemi študija časa in dela v delovni organizaciji.
Anton MLINAR
STRAN 4
Kako izkoriščamo stroje
Današnji čas terja od proizvodnje čim večjo storilnost, zakaj potrebe po potrošnih dobrinah se z rastjo življenjske ravni stalno povečujejo.
Zato se človek stalno ukvarja z iskanjem ustreznih pripomočkov, ki naj mu bi lajšali trud pri delu. Te pripomočke predstavljajo v današnji moderni proizvodnji stroji. Zavedajoč se pomembnosti strojev je potrebno, da kažemo do njih primeren odnos pri vzdrževanju in koriščenju.
Tega se krepko zavedamo tudi v našem podjetju, zato se naše strokovno vodstvo skupaj s samoupravnimi organi stalno trudi za obnavljanje obstoječega parka, kakor tudi za nabavo novih strojev, ki nam omogočajo večjo in sodobnejšo proizvodnjo.
Ocena o pravilnem koriščenju strojev v našem podjetju bi najlažje podal strokovnjak, ki mu je dobro poznan celoten tehnološki proces ter delovanje in storilnost posameznih strojev.
Moja ocena je manj strokovna, znano pa je, da če-sto tudi ugotovitve nestrokovnjaka niso nepomembne.
Pri ugotavljanju smotrnega izkoriščanja strojev v posameznih proizvodnih oddelkih pridemo do naslednijh zaključkov. Res polno izkoriščeni stroji so le v izdelovalnici zgornjih delov, to so šivalni in sekalni stroji. Tega pa ne moremo trditi za vse stroje, ki jih uporabljamo na montažnih trakovih in v oddelku plastike. Res pa je, da so vzroki za to zlasti v značaju dela. Vsem nam je znano, da posamezne letne sezone zahtevajo od nas različno obutev. Zato je razumljivo, da na primer v času izdelovanja letne obutve stroji za zimsko obutev počivajo v skladišču in obratno.
Težko pa je odgovoriti na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj ležijo v skladišču stroji, ki se v proizvodnji skoraj niso uporabljali in vemo, da se nam ne bodo nikdar amortizirali.
Ob zaključku želim poudariti, da so za nakup posameznih strojev nujno potrebna daljša predhodna strokovna posvetovanja, ki bodo v veliki meri preprečila nesmotrni nakup.
Jože Poljanšek
Tudi v plastiki so škarli
Pred dvema letoma smo tudi v našem podjetju pričeli uvajati proizvodnjo plastičnih in PU izdelkov. V tem obdobju smo napravili velik skok, kar je razveseljivo. Seveda se ob tem pojavljajo odpadki in škart izdelki, ki jih prav gotovo nismo veseli. Pri plastičnih izdelkih, ki jih izdelujemo iz polipropilenskih mas ni tako hudo, če se pojavijo odpadki in izmet. Te odpadke je možno zdrobiti in ponovno uporabiti kot surovino za izdelke. Prav tako je tudi pri granuliranih PU masah. Veliko večje težave na-
stopajo pri tistih masah iz katerih izdelujemo PU platoje, podplate, notranje smučarske čevlje in še razne druge izdelke.
Vse te izdelke izdelujemo iz osnovnih sestavin (komponent), različnih poliolov in izocianatov, ki jih med seboj mešamo v predpisanem utežnem razmerju in dajejo različne PU izdelke, ki se ločijo po trdoti, gostoti, trdnosti, itd. Prav pri teh izdelkih pa je precej odpadkov in precejšen odstotek škarta. Mnogim verjetno niso znani vzroki, zato naj na kratko pojasnim
postopek izdelovanja poliuretanskih izdelkov, kako nastajajo odpadki in škart. Največ odpadkov nastane zaradi iztisa (prebrizg) na stikališču obeh polovic forme. Prva doza pri brizganju se mora izbrizgati v prazno, zato, da z maso izperemo iz mešalne glave čistilno sredstvo meti-lcnklorid. Pri vlivanju se v izdelku pojavljajo tudi zračni mehurčki. Vse to je izmet in odpadki, na katere delavec ne more posebno vplivati. S tem problemom se srečujejo vsi predelovalci PU mas. Tak izmet doseže do 8 % proizvodnje, kar pa je najhuje, je to, da te odpadke in škart izdelke zaenkrat še ni mogoče ponovno uporabiti, ker kemijska strukura litega poliuretana ne dopušča nobene toplotne predelave. Poliuretan pri povišanj temperaturi razpada. Pri proizvodnji PU izdelkov pa se pojavljajo še drugi vzroki izmeta, na katere pa v precejšnji meri lahko vplivajo delavci, ki delajo na strojih za vlivanje in na vrtiljakih, prav tako tudi pripravljal« mas. Le-ti so: ne-upoštevaje tehnoloških predpisov, nepravilno zmešana masa, neočiščene forme, neočiščena komora mešalne glave na stroju, poškodovane forme, nepravilno brizganje form z ločilcem (trenmitel). Na kvaliteto PU izdelkov vpliva še mnogo drugih dejavnikov, kot so vlaga, temperatura, itd. To Pa je tisti izmet, ki nam povzroča previsok odstotek nekvalitetnih izdelkov, proti čemur se moramo boriti vsi skupaj, da se bo odstotek izmeta čim bolj zmanjšal. Uvedli smo že vzpodbuden način nagrajevanja (stimulacijo) delavcev v zvezi z izmetom. Uvedli bomo tudi premije za prihranek pri materialu. To pa ni vse. Ti ukrepi ne bodo dali pravega učinka toliko časa, dokler se ne bo utrdila zavest, da je treba delati dobro.
Stanko MRLAK
Zapletene priprave v plastiki zahtevajo skrbno delo
Od kvalitete dela je odvisen uspeh celotnega gospodarstva; slaba kvaliteta pa slabi gospodarsko moč.
Tudi v »Alpini« vsak dan govorimo o kvaliteti izdelkov in medfaznih del. Na žalost moramo priznati, da se le premalo zavedamo posledic slabe kvalitete. V lanskem letu smo tako izgubili enomesečni zaslužek za celotni kolektiv. Priznati moramo, da nam je tega žal, a smo se vseeno letos malo poboljšali. Saj drži, da so tudi utemeljeni razlogi za slab izdelek, je pa tudi res, da bi se z večjo prizadevnostjo vseh sodelujočih lahko precej izboljšalo. Ne bom našteval, kdo vse je kriv za slabe izdelke; del krivde nosimo vsi. Zato je najbolje, da si vsak na svojem področju izpraša vest, če je res napravil vse, kar bi moral napraviti za boljšo kakovost. Večkrat izgleda, kakor da bi nam usoda slabo kvaliteto naklonila; s tem se tolažimo. Ali pa celo menimo, da je izdelek v redu, v resnici pa je narobe. Le s težavo priznamo svoje napake.
Tržišče je iz leta v leto zahtevnejše, tako na vzhodu, kakor na zahodu. Nasičeno je z obutvijo različne kvalitete, cene so konkurenčne. Zato bomo tudi mi imeli vedno več težav pri prodaji obutve na domačem in tujem tržišču. Uspeli bomo le z dobro kvaliteto in s primernimi cenami. Gotovo je, da se bomo le mi morali prilagajati tržišču in ne tržišče nam. Naša
tovarna je imela pred časom precej več ugleda, kar zadeva kvaliteto obutve, kakor ga ima danes kljub izboljšani, tehnologiji in čeprav imamo več strokovnih ljudi, le ne dosegamo tiste kvalitete, ki jo želimo. Zato bo treba še precej truda in več zavzetosti. Ce pogledamo zaloge zakaj so tolikšne? Zlasti zaradi slabe izdelave čevljev, ki so bili namenjeni za izvoz. To bi nam moralo biti v opomin, da bi v bodoče bolj resno odpravljali napake, katere so nam že znane. Vodilni in vodstveni delavci bi morali bolj vplivati na ostale za boljšo kvaliteto. Letošnje leto je bilo kar precej težav pri vzhodni lahki lakasti obutvi.
Ker opetniki niso ustrezali, smo iskali napake tudi drugod. Poskušali smo menjati opetnike, čeprav vsi vemo, da ni dobro, če model med serijsko proizvodnjo popravljamo. Posledica tega je bilo mnogo škartov. Tudi pri škornjih iz hentinga smo delali napake, podobno lansko leto. Vse premalo pozorni smo bili pri sekanju in sestavljanju gornjih delov. No, v zadnjem času smo vendarle napredovali tudi v tem pogledu. Pokazalo se je, da trud ni bil zaman, čeprav malo kasno.
Vsem nam mora biti jasno, če vsi skupaj ne bomo vložili več truda za boljšo kvaliteto, bo tudi delitev osebnega dohodka postala težavna.
Ivan PECELIN
Včasih ob delovni mizi, danes ob tekočem traku
Gospodarski razvoj zahodnih industrijskih držav v letu 1974
Med šestimi zahodnimi industrijskimi državami je imela zaradi dviga cen, brezposelnosti, upadanja gospodarske konjunkture in pomanjkanja deviz najmanj težav ZRN, ki je imela lani najnižji porast cen (5,9 %). Nasprotno pa so se cene v ZDA povečale za 12,2%, v Franciji za 14,9 %, v Veliki Britaniji za 18,3%, v Italiji
za 24,7 % in na Japonskem za 25,8 %. ZRN je imela istočasno najvišje devizne rezerve. Francija je imela s +4,5 odstotka najvišjo gospodarsko rast (Italija +4%, ZRN +0,4 %, Velika Britanija —0,5 odstotka, ZDA —1,5 % in Japonska —3,5 %). Najnižjo kvoto brezposelnih je imela Japonska z 1,5 % (Velika Britanija 3,2 °/o, Francija 4,1 %, ZRN 4,2 %, ZDA 7,1 %, Italija 8 %). (MH)
Vir: Handelsblatt 50, 12. 3.
1975
Srebrni jubilej samoupravljanja - dan samoupravljanja
S srednjeročnim planom si boste lahko začrtali vašo gospodarsko usmeritev, pri vsem tem morate •meti stalno pred seboj izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja delovnega človeka.
Seveda pa morate pri vsej stvari upoštevati objektivne možnosti in se zavedati, da morajo biti Želje, katere hočete uresničiti stvarne.«
Nasveti, ki bodo nedvomno pomagali nam, in so zanesljivo predmet razmišljanj tovariša Gantarje. tudi v slovenskem prostoru.
Spet ne morem mimo prilike, da ne bi vprašal, kaj meni o vlogi našega časopisa.
»Vaš tovarniški časopis ima pomembno vlogo pri informiranju delavcev. Delavec bo lahko resnično upravljal — bo res samo-upravljalec — če bo tudi ustrezno informiran. Informacije morajo biti razumljive. Danes si ne moremo predstavljati takega kolektiva kot je vaš, da ne bi imel tudi svojega časopisa, s pomočjo katerega sc delavci lahko seznanjajo z vsemi pomembnimi dogajanji v kolektivu pa tudi izven njega. Predstavlja pa tudi pomembno povezavo med člani vaše tovarne in ostalimi delovnimi ljudmi v krajevni skupnosti. Treba ga je stalno vsebinsko pa tudi oblikovno dopolnjevati.«
Želite morda povedati še kaj?
»Seveda, vsem delavcem tovarne Alpina in tudi ostalim delovnim ljudem v Zireh želim čimveč dobrih gospodarskih uspehov in čimveč osebne sreče!«
$e danes odzvanjajo v meni njegove besede: ne pozabite na človeka, pa turizem, promet...
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko
Začelo se je v znamenju In kaj menite, kakšne telefona, katerega sem za- so naše možnosti? čel resno spoštovati.
Po »izdatni telefoniadi« sva se z republiškim sekretarjem za delo PAVLETOM GANTARJEM vendarle dogovorila za razgovor. Kajti le-ta je res zelo zaposlen.
Morda je umetniška slika, ki ponazarja ladjo na valovih, v njegovi delovni sobi, odraz tempa njegovega dela in življenja. Pa Čeprav je navdihovala že njegovega predhodnika.
Rojen je bil leta 1923 na Dobračevi. Leta 1934 se je preselil v Skofjo Loko, nato pa v Kranj, kjer je končal gimnazijo. V Ljubljani je leta 1949 diplomiral na pravni fakulteti. Delal je na Javnem tožilstvu, v Združenem podjetju Iskra v Kranju, leta 1912 pa je bil imenovan za republiškega sekretarja za delo.
»Se vedno se spominjam rojstnega kraja in se večkrat popeljem z družino v liri, zlasti na Goropeke. Ob vsakem takem izletu vidim kaj novega. Pridne roke Zirovcev so postavile celo vrsto novih hiš. Zrasle so nove tovarne in ljudje so zaposleni. Ziri se hitro razvijajo in postajajo gospodarsko močna ' krajevna skupnost v okviru škofjeloške občine. Mislim, da je lahko ravno vaša krajevna skupnost vzor, kako se lahko tudi krajevna skupnost gospodarsko močno razvije.«
»Gotovo vas čakajo še lahtevne naloge. Smo pred novim srednjeročnim planom razvoja naših organizacij združenega dela, krajevinh skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Pomembno je, da se bodo v ta srednjeročni načrt razvoja vključile krajevne skupnosti. Ziri imajo vse pogoje nadaljnjega gospodarskega razvoja. Nova cesta, ki bo peljala do Gorenje vasi, kar je že stvarnost, bo Ziri znatno prometno približala Skofji Loki, s katero so družbeno, politično in ekonomsko povezane. Nedvomno bo. rudnik urana v Zirovskem vrhu vplival na gospodarski utrip v Zireh. Tovarne ALPINA, ETIKETA, KLADIVAR in še ostale, imajo vse pogoje nadaljnjega gospodarskega razvoja. Ne smete pa pozabiti na kmetijstvo in turizem. Ziri so včasih privabile na počitnice »le-toviščarje« iz cele Jugoslavije.
Jure Orešnik pa je končal Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Tudi on je odličnjak. Profesorji so mu »uspeli« vknjižiti le 2 štirici.
S šolanjem namerava nadaljevati na Visoki ekondmsko-komercialni šoli v Mariboru.
Zgledi vlečejo!	Jure Orešnik
Leto ali tudi 25 let je pravzaprav zelo kratka doba za tako zgodovinsko družbeno dogajanje, kakršno ju delavsko in družbeno samoupravljanje.
2e sam prehod iz prejšnjega administrativnega gospodarskega sistema, preko vedno večje vloge in obsegu samoupravnih pravic delovnih ljudi v naši družbi, je tako pomemben, da skoraj ne bi mogli pričakovati več. Ze prvi koraki pred petindvajsetimi leti so pokazali, da stopamo po pravi poti, ki nam bo prinesla boljši jutrišnji dan.
Danes lahko trdimo, da smo dosegli velike uspehe na vseh področjih družbenega razvoja in sistema. Rezultate smo dosegli tudi na področju osebnega standarda, saj imamo danes boljši kos kruha, več stanovanj, imamo več prostega časa, več letovanj delavcev in večjo vnemo za dopust in rekreacijo.
Ce govorimo o doseženih rezultatih, potem je gotovo največji ta, da delovni človek v veliki večini s svojim delom dokazuje, da se zaveda vloge samoupravljanja. Glavno in osnovno pa je spoznanje, da je od celotnega uspeha TOZD
odvisen tudi uspeh posameznika in njegov OD.
In dalje spoznanje in zavest, da je možno trajno izboljšati položaj vseh nas in družbe le z večjo produktivnostjo dela, boljšim delom in večjo odgovornostjo, kar pa bo prineslo boljše rezultate in tudi boljše medsebojne odnose. Vsi doseženi rezultati so posledica dveh dejavnikov: prvič — spremenjeni odnos do sredstev za proizvodnjo (zavest, da je to družbena lastnina) in uvedba novega sistema delitve dohodka; dru^ gič novi ekonomski odnosi o svobodni ponudbi in povpraševanju.
Po petindvajsetih letih lahko vidimo in čutimo novo vzdušje in misli, ki se porajajo v TOZD, v naših KS, občinah, da je samoupravljanje! mati novega človeka, človeka 20. stoletja.
Dan samoupravljanja in srebrni jubilej smo počastili z osrednjq občinsko proslavo in tovariškim srečanjem delovnih ljudi naše občine v Zireh. Gotovo je takšno skupT no srečanje' prineslo nove ideje in smernice za nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov in delegatskega sistema.
VladimU- PIVK
Precej novih sodelavcev
šolsko leto je za nami. Letos je končalo ali končuje šolanje spet več naših štipendistov na poklicnih, srednjih in visokih šolah. Skupaj 27, od tega 8 na Poklicni čevljarski šoli, 5 na Tehniški čevljarski šoli, 1 na Tehniški usnjarski, 1 na Tehniški kemijski, 2 na ESS, 1 na Upravno-administrativni šoli, 1 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — kemijsko tehnologijo, 1 na VEKS in 1 na Filozofski fakulteti — industrijska psihologija.
Status pripravnika bo imelo 13 novih sodelavcev, ki se bodo uvajali po posebnem programu.
Nejko PODOBNIK
Mišo Ceplak je letos matu-riral na škofjeloški gimnaziji. Pravzaprav mature ni opravljal, saj je 4. razred gimnazije izdelal z odličnim uspehom brez ene same štirice.
Bil je ves čas naš štipendist, sedaj pa se še ni dokončno .odločil, kaj bo štu-> dir al.
Naj še v bodoče tabori med odličnjaki!
Mišo Ceplak
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je bila izvoljena na januarskih volitvah, ko smo volili svoje delegate za samoupravne organe. Komisija je centralna in je sestavljena iz delegatov TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovne skupnosti skupnih služb ter šteje sedem članov.
Ne bi se rada spuščala v našo samoupravno organiziranost, toda nikakor ne morem mimo ustavnega določila, da bi vsaka temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost skupnih služb morala imeti svojo komisijo, saj je bila delavcu v temeljni organizaciji združenega dela že z Ustavo priznana neodtujljiva pravica, da v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela skupno in enakopravno z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu.
Upravičenost samostojnih komisij bi podprli še z dejstvom, da so kršitve delovnih obveznosti za vsako TOZD posebne npr.: v TOZD Proizvodnja se pojavljajo kršitve delovnih obveznosti zaradi neopravičenih izostankov, vinjenosti, predčas-nih zapuščanj delovnega mesta itd., v TOZD Prodaja je posebna kršitev delovne obveznosti povzročitev primanjkljaja v prodajalni, nevestnega opravljanja delovne dolžnosti in povzročitelj materialne škode. Ravno tako bi lahko ugotavljali posebne kršitve delovnih obveznosti za delovno skupnost skupnih služb: nevestno poslovanje, nespoštovanje samoupravnih aktov, itd.
Delavec odgovarja za neizpolnitev obveznosti in za druge kršitve obveznosti, ki jih stori v združenem delu po svoji krivdi. Lastnost delavca v združenem delu je neločljivo povezana z njegovimi pravicami in obveznostmi. Odgovornost delavca je sestavni del njegovega položaja v našem celotnem družbenem, ekonomskem in političnem sistemu, je kategorija, ki je vezana na aktivnost delavca, pri čemer sprejema posledice svojega dela in postopkov, ki nastanejo v zvezi s temi. Odgovornosti delavca za kršitev obveznosti urejata zlasti Samoupravni sporazum o obveznostih delavcev v združenem delu. Samoupravni sporazum o obveznostih delavcev v združenem delu določa:
Odgovornost - obveznost in pravico delavca
—	obveznosti delavcev v združenem delu in odgovornosti delavca za njihovo neizpolnjevanje ali kršitev,
—	kršitve obveznosti in njihovo razdelitev v lažje, hujše in posebno hude kršitve,
—	ukrepe, ki se uporabljajo proti delavcu,
— način uvedbe in vodenje postopka ter način odločanja o odgovornosti delavcev,
—	organe za začetek in vodenje postopka ter izrekanje ukrepov in organov za preizkus zakonitosti oziroma odločitve prvega organa na zahtevo delavca,
—	roke, v katerih zastara uvedba in vodenje postopka ter roke, v katerem zastara izvršitev ukrepa,
—	primere in pogoje, ko je delavec lahko odstranjen z delovnega mesta, na katerem dela, ali organizacije združenega dela ter organe, ki odločajo o tem.
Ta določila Samoupravnega sporazuma o obveznostih delavcev v združenem delu mora komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti dosledno upoštevati.
Po konstituiranju je komisija imela maja svojo 2. redno sejo. Prijav kršitev delovnih obveznosti je bilo veliko, tako, da so obravnave potekale kar 2 dni. Med kršitvami delovnih obveznosti sta prednjačila vinjenost in neupravičeni izostanek. Čeprav je v 47. členu Samoupravnega sporazuma o obveznostih delavcev v združenem delu, pod točko 8 točno zapisano, da odgovorni delavec, ki ne odstrani z dela vinjenega delavca, hujše krši delovno obveznost, je komisija ugotovila, da se to v vseh primerih ne upošteva dosledno. To je tudi eden od vzrokov za povečanje števila kršitev. Ugotovljeno je bilo, da bo odgovornost in ukrepe za kršitev delovnih obveznosti treba poostriti, zato je komisija predlagala tudi nekaj sprememb samoupravnega sporazuma o obveznostih delavcev v združenem delu:
1.	ukrepi: javni opomin, odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu naj se objavijo po zvočniku, internem glasilu in oglasnih deskah z obrazložitvijo. Ti ukrepi naj se izbrišejo po preteku 10 let, opomin pa se naj izbriše po preteku 5 let.
2.	komisija naj se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.
Naj na koncu dodam kot svoje mišljenje samo še to, da bi komisija v področje svojega dela morala vključiti tudi preventivo.
Morda Jo delavci potem ne bi pojmovali kot »šibo božjo«.
Marinka KOLENC
Samoupravna kronika
od 15. maja do 15. junija
21. in 22. 5. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti
Obravnavano 17 primerov kršitev delovnih obveznosti. Sprejet sklep, da se v 8 primerih postopek ustavi, ker je komisija smatrala, da bo ustavitev postopka na delavca vplivala vzgojneje od ukrepa, ali pa ker je bila uvedba postopka zastran. V 4 primerih izrečeni opomini zaradi lažjih kršitev delovnih obveznosti. Javni opomini izrečeni naslednjim delavcem: Ivanu Kuncu zaradi neopravičenega izostanka z dela, Borisu Primožiču zaradi neopravičenega izostanka z dela in nedostojnega odnosa do sodelavcev, Jožetu Kramper-šku zaradi neopravičenega izostanka in vinjenosti na delu. V vseh treh primerih kot obtežcvalna okoliščina upoštevano, da se delavci v postopku niso udeležili seje komisije, čeprav so bili pozvani v skladu s Samoupravnim sporazumom o obveznostih delavcev v združenem delu.
V dveh primerih je komisija izrekla ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, pogojno za dobo 1 leta, in sicer: Milanu Trčku, ker je prišel na delo vinjen, se prepiral z mojstrom, vodjem oddelka, vodjem kadrovske službe, vodjem proizvodnje in ni hotel zapustiti delovnega mesta; Branku Benediku, ker je večkrat prišel na delo vinjen in ker ima slab odnos do dela in so. delavcev.
19. 5. Odbor za medsebojna razmerja
Na delovno mesto vodja traku v šivalnici športne obutve razporejena Mira Novak, čevljarski tehnik. Martina Možina, prav tako čevljarski tehnik razporejena na delovno mesto preddelavke v šivalnici lahke obutve. Na delovno mesto referent za nagrajevanje razporejena Majda Jesenko, ekonomski tehnik. Za knjigovodjo šivalnice športne obutve razporejena Maksa Erznožnik, na delovno mesto obračun OD pa Marija Kramperšek. Bojan Starman, absolvent ekonomske fakultete je bil po uspešno opravljeni pripravniški praksi razporejen na delovno mesto »analitik tržišča prodaje«.
Pregledane vložene odpovedi delavcev za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu in odločeno o načinu in času prenehanja. Pregledane vložene prošnje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu ter v skladu s prostimi delovnimi mesti nekatere prošnje ugodno rešene, druge prošnje pa odložene, ker ni prostih ustreznih delovnih mest.
Na priporočilo Kluba zdravljenih alkoholikov ALPINE sprejet sklep, da se članom kolektiva, ki se dispanzersko zdravijo proti alkoholizmu krije polovico stroškov za čas odsotnosti v breme delovne organizacije, drugo polovico nosi delavec sam. Ta sklep
se uporablja tudi za družinskega člana (zakonca), kadar je odsoten z dela zaradi sodelovanja pri zdravljenju v dispanzerju ali dispanzerski skupini. Razpravljajo še o nekaterih kadrovskih zadevah ter sprejeta ustrezna priporočila za rešitev zadev.
28.	5. Skupni delavski svet
Za veljaven razglašen samoupravni sporazum o delitvi sredstev za OD. Sprejeta tolmačenja nekaterih določil tega Sporazuma. Sprejet sklep o odstopu od nakupa 3-sobnega stanovanja v novem bloku in odobreno Martini Peternelj posojilo za nakup stanovanja.
Odobren nakup tovornega avtomobila, sprejet predlog za odkup stanovanj v »trgovskem centru« v 2irch in sprejet sklep o prispevku Krajevni skupnosti Žirl v višini 1,65 odst. od bruto OD. Sklepano še o prispevku za organizacijo recitala »Kurent« v Zireh, o delu na prosto soboto v okviru akcije »teden solidarnosti« v SRS in o odpisu zneska za izredne izdatke.
29.	5. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu
Na podlagi interne objave prostega delovnega mesta nabavni referent razporejen na to delovno mesto Peter Dolenc, programer v RCA. Priporočeno nabavni službi, da predlaga primerno strokovno usposobljenega delavca z bivališčem v bližini podjetja, ki bi bil v pomoč prevzemalcu zgornjega usnja, kadar bi se pokazale prevlike obremenitve rednega prevzemalca. Odbor seznanjen s pritožbo delavk iz šivalnice športne obutve na sklep odbora o razporeditvi Mire Novak na delovno mesto vodja traku. Sprejeti sklep o razporeditvi
Mire Novak potrjen, prav tako sklep o razporeditvi Martine Možina.
4. 6. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu
Obravnavana vloga RCA na sklep odbora o razporeditvi Petra Dolenca, programerja, na delovno mesto nabavni referent. Razlogi za prvotno sprejeti sklep ponovno pretreseni, upoštevana obrazložitev RCA in sprejet nov spre-minjevalni sklep: Peter Dolenc ostane na dosedanjem delovnem mestu programer v RCA, na delovno mesto nabavni refernt se razporedi Ljudmila Pivk, čevljarski tehnik iz obrata Gorenja vas za dobo 3 mesecev, ko bo odbor o razporeditvi dokončno odločil. Med drugim sprejeto tudi priporočilo, da je treba izobraževanje delavcev izvajati po programiranih potrebah ter delavce razporejati na delovna mesta za katera se usposabljajo.
12. 6. Odbor delavske kontrole
Zadeva glede uvoza podplatov iz Italije je bila zaradi odsotnosti nabavne službe preložena na naslednjo sejo. Podano poročilo o delu RCA in sprejet sklep, naj se formira komisija v sestavi Ivan Capuder, Tomaž Košir in Silva Bajt, ki naj poda oceno dela RCA.
Od direktorja se zahtevajo pismeni predlogi in obrazložitve šefov o zasedbi režijskih delovnih mest.
Vodja kadrovske službe je dolžan podati mnenje o deiu referenta za varstvo pri delu in referenta za narodno obrambo. Od odgovornega delavca zahtevati odgovor, zakaj v Gorenji vasi ni hidran-ta.
Od vodje razvoja težke obutve zahtevati poročilo, zakaj v obratu Gorenja vas prihaja do nepravilnosti pri sekanju tekaških čevljev.
Vodja TOZD proizvodnja je podal poročilo glede reklamacij s podplati Doca.
Se tako izpopolnjen stroj zahteva delavca
Kupca dobro postreči
je vodilo prodajnega osebja v naši prodajalni Škof j a Loka II.
Naša prodajalna Alpina II na Titovem trgu 4 posluje že tretje leto. Kljub temu še mnogo ljudi iz Škofje Loke ne ve za ta lokal. Srtankc, ki tako rekoč zaidejo na ta konec Škofje Loke, moramo zato postreči še bolje, da pridejo še drugič. Upam, da bo kasneje, ko bo tu res nastal poslovni center, bolje... Tudi ni urejen dostop do lokala, nasprotno pa pred lokalom teče zelo gost promet, po cesti Skofja Loka, Kranj, Ljub-
ljana, kar še bolj omejuje dostop pešcev. Imamo pa precej strank iz bližnje okolice, kakor tudi iz Ljubljane in Kranja, ter deloma prehodne hotelske goste. Menim, da smo ob priliki odprtja tega
lokala premalo obvestili ljudi, saj ena notica v časopisu nič ne pomeni. Mnogi nam povedo, da so prišli na priporočilo ljudi, ki so bili z našo ponudbo zadovoljni.
Notranjost lokala je res sodobna, vendar pa razporeditev ni praktična. Zaloga čevljev je namreč 5 do 15 m oddaljena od prodajalcev, kar zahteva mnogo letanja in več osebja. Pri razporeditvi prostorov, bi morali bolj gledati na praktičnost kakor na iz-
gled. Za stranke pa je, po njihovih izjavah, zunajost, kakor notranjost lokala zelo privlačna.
Ko bo dograjen poslovni center in urejen dostop, pa se ne bo treba bati za pro-
met. Takrat se bo pozabilo tudi na pionirsko delo, ki ga danes opravljajo delavci te prodajalne, potruditi, da nobene stranke ne izpustijo ne-postrežene ali slabe volje iz lokala. Največja reklama so venomer zadovoljne stranke.
Osebno vem, kaj pomeni upeljevati lokal in pri tem še na tako nedostopnem mestu. Leta 1954, ko sem nastopila službo pri Alpini, je le-ta odprla prvo prodajalno na Mestnem trgu št. 11, sedaj Alpina I. Na Mestnem trgu sta bili že dve prodajalni s čevlji. Takrat se je mnogo govorilo, da ta trgovina vsled hude konkurence ne bo uspevala. S prijaznostjo in upam, z dobro postrežbo, pa se je promet iz leta v leto dvigal in vem, da je bil po prometu s čevlji vodilni lokal v Skof-ji Loki.
Ker prostor v tem lokalu ni dopuščal večjega prometa, sem se pri izbiri, ki mi jo je omogočila uprava, odločila za
delo v novem lokalu misleč, da se bo lokal na Mestnem trgu zaprl. To pa se ni zgodilo, lokal na Mestnem trgu je ostal, vsled česar je razumljivo, da je bilo treba v no vem lokalu Alpini II orati popolno ledino, pri vedno večji konkurenci. Odprla se je trgovina s čevlji v Nami in še na Spodnjem trgu LIPA. Popolnoma drugače pa je zasesti delovno mesto v že upe-ljanem lokalu. Vsled tega menim, da bi se pri takem pionirskem delu moralo vsestransko pomagati, tako z reklamo, ugodnejšimi pogoji, večjim izborom obutve, tole-riranjem večjih zalog in osebja, ter boljšim nagrajevanjem.
Poseben problem je, da se pošiljke čevljev namenjene lokalu II dostavljajo lokalu I in obratno. Zato moramo prevažati pošiljke z lastnimi vozili iz ene v drugo poslovalnico.
Ančl MARGUČ
Kadrovske novice
V	zadnjem mesecu smo sprejeli 11 novih delavcev, oziroma delavk, pretežno v prodajni mreži. V 2ireh sta nastopila delo le dva delavca in sicer Janez Luznar, absolvent strojne fakultete, ki dela kot pripravnik v oddelku plastike in Cilka Platan, ki je nastopila delo v šivalnici športne obutve. V obratih Gorenja vas in Col v tem času nismo sprejeli novih delavcev. V prodajni mreži pa so nastopili delo naslednji: Mira Nedeljkov v prodajalni Novi Sad, Marjetka Vrtič v Ptuju, Majda Reberšek in Zofija Slamnik v Celju, Mara Mraovič v Zadru, Vjcra Bu-dinski v Vinkovcih in Stefica Posavec v Koprivnici. V Velenju, kjer smo v prejšnjem mesecu odprli novo prodajalno, imamo naslednjo zasedbo: vodstvo prodajalne je zaupano, imamo naslednjo zasedbo: mu poslovodji v Idriji, kot prodajalki pa mu pomagata novi sodelavki Marija Cas in Darinka Blekač. Vodstvo prodajalne v Idriji je prevzela dosedanja prodajalka Janja Pagon.
V	tem času pa smo imeli le tri primere prenehanja dela. V obratu Gorenja vas je prenehala z delom Jožefa Prolog. V prodajni mreži sta prenehala z delom Zdravko Sola v Bjelovaru, ki je bil sprejet na delo za določen čas in An-djelka Mitrovič iz Valjeva, zaradi invalidske upokojitve.
A. F.
Dopisujte v Delo-
VI ■■	■ I
življenje!
Solidarnost tudi pri nas
Februarja je bil v Ur. listu SRS objavljen zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Po tem zakonu je uveden Teden solidarnosti, ki bo trajal vsako leto od 26. julija do 1. avgusta. Do tega roka naj bi vsakdo prispeval v ta sklad enodnevni osebni dohodek.
Sredstva, ki se bodo zbrala na podlagi tega predpisa so namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki jih v Socialistični republiki Sloveniji pre-trpijo občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, ter za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnim pokrajinam, v katerih nastajajo škode zaradi velikih naravnih nesreč.
Da bomo uspeli v roku izpolniti to obvezo, je delavski svet sprejel sklep, da je 14. junija delovna sobota.
S. A.
na najvišji vulkan
Z našimi čevlji
- Apartado 13599 - Mexico, D. F.
Mi/ /A Cv *•'•($-)S' i . **" - <-. .
\ -	1 .Jt
<• va^ -j
TO-**-<_
£
MS".-}-!; ^
£ C C:^ T S o Tt '

Kaj storiti, če potrebujete zdravniško pomoč?
V večini primerov je bolnik sposoben, da pride v zdravstveni dom. Tak bolnik počaka z obiskom zdravnika v ambulanti toliko časa, da je ordinacija odprta, če oboli ponoči ali zjutraj. Ce pa oboli popoldne, mora pač pohiteti, da ujame zdravnika še v ordinaciji. Delovni čas v ži-rovskem zdravstvenem domu je od 6. — 19. ure, razen ob sobotah, ko dela zdravnik le dopoldne.
Zgodi pa se, da je zdravstveno stanje bolnika tako, da sam, še večkrat pa svojci, ne upajo čakati na redni or-dinacijski čas zdravnika. Tedaj se obračajo občani na dežurnega zdravnika. Zdravnik, ki opravlja humano poslanstvo, potrebuje tudi svoj počitek, zato mora zdravstvena služba organizirati dežurno službo za čas, ko ordinacija ni odprta. Ta dežurna služba pa pokriva le čas od 19. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa tudi od 6. ure do 19. ure. Izven tega časa in če svojega zdravnika ne najdete doma, kličite na pomoč ZD Škofja Loka, telefon 60-440 ali pa kar 94. Obakrat boste dobili zvezo z dežurno sestro zdravstvenega doma, ki je stalno prisotna na delovnem mestu — tako podnevi kot tudi ponoči in ob nedeljah ter praznikih.
Ko zdravnik (ali sestra) ugotovi na podlagi vaših podatkov, za kakšno bolezen, poškodbo ali stanje bolnika gre, odloči o ukrepanju:
1.	Odloči sc za hišni obisk. Za tak naročen obisk je treba plačati prispevek, razen pri otrocih, šolarjih in študentih. Zdravnik potrebuje točne podatke o bolniku, zato ne naročajte obiska panično, temveč mirno, trezno, s podatki o temperaturi, bolečinah, dihanju, zavesti, bruhanju, itd. Povejte tudi, kje se bosta z zdravnikom našla (predvsem pozimi, ponoči itd.). Iz naštetega sledi, da ni pametno, da teče po zdravnika otrok, ki ne ve v prepla-šenosti povedati niti kdo je bolan niti kje je bolnik.
2.	Zdravnik (sestra) smatra, da je zdravtsveno stanje bolnika tako, da ga lahko pripeljejo svojci v ordinacijo — ali pa, da je bolezen taka, da bo bolnika začel zdraviti v ordinaciji kot na domu ali na delovnem mestu. Tu pridejo v poštev predvsem poškodbe, ginekološke krvavitve, često tudi bolnik z vročino. Zmotno je mnenje, da mora zdravnik k vsakemu vročičnemu bolniku na dom ali k ženi, ki ji grozi splav, na delovno mesto. Pogosto bo zdravnik že na podlagi telefonskega sporočila odredil prevoz v bolnišnico, tedaj bo sam poklical reševalni avto iz Škofje Loke (nekatere poškodbe, splav, itd.). Vsekakor pa bo ob poškodbi (arterialne krvavitve, nezavest) takoj tudi odšel na mesto nesreče in nudil prvo zdravniško pomoč, kasneje pa bo poklical reševalno službo za prevoz v bolnico.
3.	Poseben problem predstavljajo dojenčki in otroci do treh let starosti. Ce hudo
zbolijo, svetujem, da se ob vsakem slučaju obrnete za nasvet na domačega zdravnika ali če ga ne najdete, na dežurnega zdravnika oz. direktno v zdravstveni dom Skofja Loka. Kadar bo zdravnik (sestra) menila, da zadošča njegov nasvet, ga upoštevajte. Ce pa se bo stanje slabšalo, prosite za obisk na domu, če pa imate lasten prevoz, mirno lahko otroka zavijete in peljete v Zdravstveni dom, kamor pokličete dežurnega zdravnika, če je ordinacija zaprta. Ce pa ga ne najdete, odsvetujem iskanje zdravnika v domačem kraju. Zapeljite direktno v Skofjo Loko, kjer je stalno prisotna dežurna sestra in vam bo uredila pregled otroka.
4. Enak nasvet velja za poškodbe. Poudariti je pa treba, da kljub stalnim številnim tečajem za prvo pomoč očividci običajno zaženo paničen lov za zdravnikom, ne da bi poškodovancu nudili prvo pomoč, mu ustavili krvavitev s primernim povojem, nezavestnega položili na bok, zasutega spravili izpod bremen itd. Lahkega poškodovanca vselej lahko prepeljete sami v ordinacijo, nezavestnega poškodovanca s hudo poškodbo glave, prsnega koša, trebuha ali zlomom stegnenice pa le pravilno položite, mu ustavite krvavitev in takoj o nesreči obvestite zdravnika po temle vrstnem redu:
a)	v ordinaciji tel. št. 69-256
b)	doma
—	dr. Bernik Karel 69-298
—	dr. Radonjič Goran, št. 69-371
c)	dežurnega zdravnika (morebiti v Gorenji vasi)
d) Zdravstveni dom Sofja Loka, telefon 60-440 ali 94.
5. Vročina običajno preplaši bolnikove svojce. Pozabljamo, da je običajno zvišana temperatura znak dobre odpornosti proti vnetju in odraz borbe telesa proti povzročiteljem nalezljive bolezni. Sama vročina dan ali dva še ni razlog za paniko. Svetujem, da posebno pri otrocih ne bi pretiralavi z dajanjem aminosperina (tablete ali svečke po 0,10 grama); zadošča, da daste 2-krat 1 tableto ali svečko, največ 2 dni. Ce vročina bolnika kuha, mu de-vajte na čelo, roke in noge hladne ovitke, preko katerih položite suho brisačo ali rjuho. Ne bojte se, da se bo bolnik prehladih Ce se stanje kljub naštetim ukrepom ne zboljša oziroma slabša, prosite za nasvet domačega zdravnika, ki naj odloči o nadalj-nem zdravljenju.
Ob koncu ne kaže izpustiti še ugotovitve, da zdravnik, ko ga obvestite o bolezni ali poškodbi, prevzame nase polno odgovornost za varovanca. Zato prepustite zdravniku odločanje o ukrepanju. Ukrepal pa bo tako, kot bo menil, da koristi bolniku. Za ukrepanje pa potrebuje zdravnik točne podatke o stanju bolnika. Te mu posredujete vi. Iz tega pa sledi končna ugotovitev današnjega prispevka:
zdravnik in bolnik oziroma njegovi svojci se morajo najti na »isti valovni dolžini« — pa ne bo nesoglasij. Ne sme biti nesoglasij, kajti zdravnik in svojci imajo vendar isti cilj _ pomagati trpečemu.
dr. Tone KOŠIR
Program R resern o ve družbe
Prešernova druiba ima kot družbena. organizacija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja PD z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko delamo le ob izdatni podpori vseh družbenopolitičnih in gospodarskih faktorjev. Vkljub vsej pomoči pa bomo nizke cene lahko obdržali le ob čim večjem številu naročnikov.
Zato objavljamo njen program v prihodnjem letu. Podrobnosti laliko pojasni zaupnik Prešernove druž-be Franc Sifrar.
Ta obsega redno letno knjižno zbirko s Koledarjem, Ljudsko knjigo in Obzornik.
Program, ki smo vam ga pripravili je prav kvaliteten, privlačen, pa naj gre za roman »Plat zvona« Bena Zupančiča ali za »Hišo umirajočih«, roman Milene Mohoričeve. Slednje delo je avtorica napisala sicer že težko bolna, je vendar njeno najboljše delo. Ženskam pa bomo, o tem smo prepričani, zelo ustregli s Kozmetiko.
Izbor za »Ljudsko knjigo« na pogled sicer ni atraktiven, je pa zanimiv, predstavlja nam širok del sveta.
»Obzornik« pa nam spet sproti odpira pogled v skrivnosti znanosti in druga dognanja.
Se posebej opozarjamo na to, da bodo člani redne knjižne zbirke, ki bodo plačali naročnino do 30. junija 1975, prejeli poleg zbirke še nagradno knjigo Miška Kranjca, »Povest o dobrih ljudeh«. Po tej povesti je narejen barvni film, ki bo letos predvajan, knjiga pa bo ilustrirana s filmskimi posnetki in bo tako še bolj privlačna.
Krvodajalska akcija v Zireh 10. julija 1975
— V OSNOVNI SOLI ZIRI OD 6. DO 15. URE
Pomoč sočloveka v nezgodi na delovnem mestu, v prometni nesreči, nebogljenim otrokom in materam, je del kulture naroda kot celote in vsakega posameznika. Le zdrava družba lahko doseže boljše rezultate in si lahko hitreje utira pot v lepšo prihodnost.
Vedno večje potrebe dragocene tekočine — krvi, ki rešuje življenje materam, otrokom in možem ob nezgodah ali boleznih, nas obvezuje, da se vključimo v to humano akcijo.
V naši občini so dosedanje krvodajalske akcije z vašim sodelovanjem zelo lepo uspevale, kar kažejo rezultati zadnjih treh let:
leta 1972 — 2620 darovalcev leta 1973 — 2859 darovalcev leta 1974 — 2865 darovalcev
S takimi rezultati darovalcev krvi je naša občina lahko vzgled vsem in jo Republiški odbor RK Slovenije tako upošteva.
Le krvodajalci in organizatorji krvodajalskih akcij vemo, da se lahko dosežejo še boljši rezultati. Zato prosimo vse krvodajalce, da dokažete human odnos do sočloveka in se dosledno udeležite akcije v naši delovni organizaciji. Bodite vzgled drugim in prepričani smo, da bodo zgledi vlekli.
Vsak evidentiran krvodajalec bo dobil od Občinskega RK osebno vabilo. Seveda pa bo vsak novi krvodajalec zelo dobrodošel. Skušajmo vsi krvodajalci pritegniti k humanosti še svojega prijatelja, sodelavca in znanca. Stalno naj nam bo pred očmi, da nas lahko vsak trenutek doleti nesreča in, da nam v takih trenutkih pomagajo anonimni prijatelji — darovalci krvi. Ne čakajmo, da bomo vračali iz hvaležnosti, dati kri prej, ko je človek zdrav, pomeni še mnogo več.
Prosimo vse družbenopolitične organizacije, krvodajalce in vse delovne ljudi, da se organizirate in v čimvečjem številu udeležite akcije.
Smatramo, da bo največja podpora v tej akciji naša beseda med sodelavci in pripravljenost, da to akcijo podpremo z geslom:
»VSI ZDRAVI DARUJMO KRI!«
Za vaše sodelovanje sc vam vnaprej zahvaljujemo in vam najiskreneje želimo, da ne bi nikoli potrebovali krvi darovalcev, s tem vam želimo največ, želimo vam zdravja!
Vsi, ki se boste udeležili krvodajalske akcije, boste prejeli za ta dan nadomestilo osebnega dohodka, prosimo vas pa, da vsi, ki boste delali v dopoldanski izmeni, greste na odvzem krvi po 1 2 . u r i, iz popoldanske izmene pa v dopoldanskih urah.
Prepričani smo, da boste to našo prošnjo sprejeli z razumevanjem, saj je v interesu nas vseh, da je zastoj na delovnih mestih — čimmanjši.
Prijave bodo zbirali — po oddelkih mojstri, v skupnih službah pa Dikličeva in to do 2. julija zar ključno.
Jelica DIKLIC
Iz obrata v Gorenji vasi, kjer bo kmalu zaposleno ie 200 delavcev
Več denarja za razvoj Žirov
V skladu z načrtovanjem komunalnih del je krajevna skupnost organizirala posvetovanje s predstavniki samoupravnih organov In vodstev podjetij.
Na posvetovanju so bili sprejeti naslednji zaključki:
1.	Delovne organizacije pristopijo k samoupravnem sporazumu hi se obvežejo za prispevek 1,65 °/o od bruto osebnega dohodka na zaposlenega,
2.	Delavci OZD delajo (dve prosti soboti) za asfaltiranje ceste.
Skupni delavski svet je 28.5.1975 sprejel sklep, da OZD Alpina pristopi k SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU o financiranju razvoja komunalnih dejavnosti KS Ziri. Navajamo nekaj najvažnejših določil tega sporazuma.
OZD — podpisnice tega sporazuma se zavežejo, da bodo od 1.1.1975 do 31.12.1979 iz svojega dohodka pred končno delitvijo izločale v sklad za razvoj komunalnih dejavnosti v Zireh v višini 1,65 % od bruto osebnih dohodkov, izplačanim delavcem, ki imajo svoje prebivališče na območju KS Ziri in to po zaključnem računu za tekoče leto.
Obveznost iz prvega odstavka ne velja, če katera od organizacij podpisnic izplača samo minimalne osebne dohodke.
Krajevna skupnost se zaveže, da bo v prvi polovici leta 1975 sprejela perspektivni program razvoja komunalnih dejavnosti, ki bo drugim podpisnicam tega sporazuma poprej omogočila, da v primernem roku, ki ne bo krajši od 30 dni, podajo svoje pripombe in predloge na osnutek programa.
Kako šola rešuje vprašanja športnih igrišč
Z uresničevanjem gradnje je šola izgubila obe športni igrišči. Zato je bilo potrebno hitro ukrepati. Novo košarkarsko igrišče takorekoč že stoji. Da ne bi obremenjevali sredstev samoprispevka, je šola pri Izobraževalni skupnosti Skofja Loka najela kredit iz sredstev združene amortizacije v višini 150.000,00 din. S temi sredstvi bo v lastni režiji postavila igrišče — mimo sredstev samoprispevka — ter tako zagotovila nemoten pouk telesne vzgoje.
Slobodan POLJANSEK
Usnjariada
Malce nerodno nam je bilo, ko smo se zavedli, da predstavljamo pravzaprav 1570 članski kolektiv, torej enega največjih kolektivov obutvene industrije v Sloveniji, ko smo se zbrali pod tablo ALPINA — bilo nas je vsega skupaj 15.
Naj povem, da smo bili najmanjša »reprezentanca«, katji druge tovarne so poslale ekipe v vseh disciplinah, na čelu katerih so blii številni dierktorji delovnih organizacij.
Dopisujte v Delo-življenje
Šah - spet uspeh mladih
14. junija je šahovski klub organiziral mesečni hitropo-tezni turnir.
Vrstni red: 1. Janko Demšar, 2.—3. Franci Pečelin in Vinko Podobnik, 5. Tone Eni-ko, 5. Nejko Podobnik.
V prejšnji številki se je v našem časopisu rodil tudi ti-skirski (šahovski) škrat, ki je zamešal vrstni red dosežen na žirovskem šahovskem prvenstvu.
Pravi vrstni red je:
1. Franci Pečelin, 2. Eniko Tone, 3.—4. Tone Gorjup in Boris Pečnik, 5. Vinko Podobnik, 6. Andrej Osredkar, 7. Ivan Capuder, 8. Nejko Podobnik, 9. Franc Mahnič, 10. Slavko Pečelin, 11. Ciril Reven, 12.—13. Janez Kopač in Milan Podobnik.
No, kljub temu smo vendarle dosegli solidne rezultate. Zlasti bolinarji so bili odlični, saj so v odločilni borbi premagali ekipo tovarne Ciciban Miren, ki je v dosedanjih spopadih izdatno premagala vse svoje nasprotnike.
Sahisti so bili sedmi, strelci pa — brez treninga — predzadnji. Kje so bili že prekaljeni nogometaši, za katere naš kolektiv odstopi tu in tam tudi kak dinar in pa igralci namiznega tenisa?
N. P.
Slovaški košarkarji v Žireh
Mladi košarkarji Bratislave, slovaškega mesta, ki je pobrateno z Ljubljano, so bili v nedeljo 8. 6. gostje KK Kla-divar. Pričakovali smo močne ekipe, zato smo sestavili občinski reprezentanci članic in članov, ki sta nostopili v Zireh in v ponedeljek v Skof-ji Loki. Mladinke Bratislave so bile premočan nasprotnik naši neuigrani ekipi in so zmagale obakrat. V Zireh z rezultatom 68 : 47 in v Skofji Loki 65 : 52. Njihova igra je pokazala, da je v Cehoslova-ški ženska košarka bolj cenjena in upoštevana in da niso slučajno v vrhu svetovne ženske košarke.
Kombinirana ekipa članov visokim gostom ni dovolila presenečenja. Z domiselno igro so posebno v Zireh dokazali, da je pri moških položaj v kvaliteti ravno obraten, kot pri ženskah. Rezultat tekme v Zireh je bil 85 : 65 in 82 : 7 v Skofji Loki.
Namen srečanja pravzaprav ni bil v dokazovanju premoči, saj je bilo organizirano v počastitev 30. obletnice osvoboditve in popularizaciji košarke v kraju. Namen je bil dosežen, saj so bili gostje izredno zadovoljni, približno 400 gledalcev pa je gledalo kvalitetno košarko in smo bili s prikazanim vsekakor zadovoljni.
Posebno zadovoljno je bilo vodstvo kluba, saj smo pri organizaciji prireditve nalete li na razumevanje pri vseh, ki smo jih prosili za pomoč. To je vsekakor največje priznanje za naše delo, saj je dokaz, da je šport in predvsem košarka postala sestav-
Košarkarskih »poslastic« je bilo dovolj
ni del in potreba prebivalcev kraja. Kolektivu Alpine, KK SZDL Ziri, ostalim OZD v Zireh in posameznikom, ki so
nam omogočili uspešno prireditev, se zahvaljujemo za pomoč in razumevanje.
Miha BOGATAJ
Prvenstvo Zagreba u malom nogometu
ZAGREB — U nastavku prvenstva Zagreba u malom nogometu ... opet iznenadenja! Borongaj 75 Je visokom po-bjedom od 9:0 nad Vlktorijom potvrdlo svoju kandidatura za prvo mjesto, ali Je 1 Viktorija Igrala dobro i nlje zaslužila tako visoki poraz. I Gradanski jc potvrdlo naša predvidanja, da Je jedan od kandidata za najvišji plas-man, i svladao NAMU sa 4:0. Prošlogodlšnjl prvak NIK igrao je 2:2 sa Bezlmenlma, dok če Luna Semafor izgubiti susret za momčadl Karlo Veterani sa 0:3, Jer nlje predo-člo legitimacije igrača. Sred-
njoškolac, koji je dobro star-tao, izgubio jc sa Podsuse-dom 1:3, a M. Trnina je svla-dala Grahorovu 4:1.
U II ligi igra se iznad oče-kivanja dobar nogomet. U najboljoj utakmlci kola Horvati su pobijedlli momčad Joka 1:0. Vrlo sigurno Igra 1 pobjeduje Kafe Vej In, ovog puta momčad Vrapča sa 2:0. ALPINA ZIRI, koja se smatrala jednlm od favorita, Izgubila je s Elektroservlsom 0:1. U ostalim susretima In-dustromontaža je pobljedila Kustošiju 3:1, Kum Francka 4:1, a TEI Pastora 2:1. (l.k.)
STRAN 10
Tudi taborniki še žive
Letos mineva že 18 let, odkar je v Zireh prvič zaživela taborniška organizacija. Po nekajletnem uspešnem delu pa je njeno delovanje povsem zamrlo in šele 1.1967 jo je manjša skupina takratnih sedmošolcev ponovno obudila k življenju. Toda le za kratko, saj je z njihovim odhodom bilo spet vsega konec. Pred kakšnimi štirimi leti pa sc jc pojavila nova, tretja generacija tabornikov.
Kljub precejšnjim težavam, s katerimi smo se morali uba. dati, predvsem zaradi neizkušenosti, smo v teh štirih letih organizacijo uspeli razširiti in utrditi. Vestno smo začeli izpolnjevati glavne cilje tabor-ništva, to je vzgajati mladino v zavedne državljane naše socialistične domovine in prebujati v njih ljubezen do narave.
Svoje delo preverjamo na tekmovanjih
Pričeli smo sodelovati na raznih taborniških tekmovanjih tako v občinskem kot tudi v republiškem merilu, vendar v začetku le z najmlajšimi člani. Scle lansko leto pa nam je uspelo sestaviti tudi starejšo ekipo, ki je dosegla nekaj lepih uspehov. Na njenih ramenih trenutno sloni tudi vodstvo našega odreda — Odreda zelenega Zir-ka. O uspehih te ekipe, ki se je pravzaprav dokončno oblikovala šele lansko poletje pa nekaj več. Usposabljali smo se zlasti na taborjenju v Fa-žani in v Gozdni šoli na Pokljuki, kjer smo dobili osnovno znanje v raznih taborniških veščinah. Učili smo sc uporabljati kompas, hoditi po terenu s pomočjo special-ke itd. Vse to pa vsekakor še ni bilo dovolj, za doseganje uspehov na tekmovanjih, zato smo tudi v domačem kraju krepko zavihali rokave. Oktobra so rezervni vojaški starešine organizirali orientacijsko tekmovanje okrog Zirov v okviru občinskega praznika. To je bila za nas prva priložnost, da pokažemo svoje sposobnosti in v tem smo popolnoma uspeli, saj smo osvojili 1. mesto in s tem dobili še večje veselje do dela.
Januarja smo bili v Draž-gošah na akciji Svobodna Jelovica 75 tretji v postavljanju šotorov in prvi v signalizaciji, čez mesec dni pa prav tako med ekipami iz vse republike drugi na orientacijskem tekmovanju Glas svobodne
Jelovice. Od takrat naprej pa smo vse svoje moči usmerili v pripravo na največje republiško taborniško tekmovanje Slovenski taborniško partizanski mnogoboj (STPM).
jc bil na vrsti še orientacijski pohod. Najprej je bilo treba na specialko vrisati s pomočjo dobljenih podatkov progo, po kateri smo potem hodili. Proga je bila zaradi težkega terena in dežja, ki je ves dan neusmiljeno padal, zelo težavna in tako se je nekajkrat zgodilo, da posameznih točk nismo takoj našli. Na teh kontrolnih točkah smo opravljali razne naloge, in sicer: streljali z zračno puško, risali skico prehojene poti, skico terena s točno izmerjenimi koti in razdaljami, skico minskega polja, hodili po »minskem« polju s pomočjo
Žrtvovali smo ves svoj prosti čas za vadbo, prišli večkrat celo v konflikt s starši, saj smo ob tem porabili tudi precej svojega denarja. Nabaviti smo morali namreč opremo, ki je bila za tekmovanje nujno potrebna.
Tako pripravljeni smo se 22. maja z velikimi željami in nabasanimi nahrbtniki z vlakom napotili proti Novemu mestu, kjer smo od 23.—25. maja sodelovali na STPM. Zc takoj na začetku tekmovanja se je pokazalo, da se bomo srečavali z mnogimi problemi, kar pa za novince ni nič nenavadnega.
Tako nismo imeli popolnoma urejenih dokumentov, manjkalo nam je nekaj opreme in brž smo dobili nekaj negativnih točk.
Tekmovalna naloga tabornikov ni kar tako
Reševali smo topografske teste, teste iz zgodovine ta-borništva iz prve pomoči in opravljali tudi praktično nalogo iz prve pomoči. Kasneje
t: 1
merjenja razdalj in kotov in seveda »eksplodirali«. Prav tako smo tudi oddajali besedilo s pomočjo znakov v semaforju, prenašali sporočilo partizanskega kurirja in opravili hitrostno etapo. Seveda vseh teh nalog nismo opravljali le prvi, ampak tudi drugi dan.
Rešitev nagradne križanke »30 let svobode«
Vodoravno: SROBOT, KRIK TESACA. RORA, AKT, ARBI TER, NORA, ALPINA, TRI DESET LET, PODPREDSED NIK, SAK, OVERITEV AJANT, AZI, ZALETAVOST ORAN, LR, ONEGA, EBOLI IDI, LIK, REZA, OTOMAN TAKTIKA, NS, OVID, KSI ONA, OJE, RIMAC, EBENO VINA, SAS, ARA, OKRASEK JEN, TNT, CAJ, PATRONA 'ACI.
Rešitev smo prejeli 31. Srečo pri žrebanju pa so imeli naslednji:
SREČKO KAVCIC, Dobra-čeva 127 — prejme I. nagrado
IVANKA KAVCIC, Ziri 15 — prejme II. nagrado
LOJZE ORESNIK, Stara vas 205 — prejme III. nagrado
Popolnoma izčrpani od hoje, premočeni do kože in naveličani smo ob devetih zvečer prišli na cilj prvega dne. Večina ekip je prispela že pred nami. Tolažilo nas je lahko le to, da smo bili ena redkih ekip, ki smo našli vse kontrolne točke.
Nedeljska proga je bila nekoliko lažja in krajša, tako da smo na cilj tekmovanja prišli že ob enajstih dopoldne in tam oddali še zadnjo nalogo — opis poti.
Trud je poplačan
Začeli smo se pripravljati za odhod, vmes za rekreacijo zaigrali še nogomet in tako nam je čas do razglasitve rezultatov hitro minil. Vodja tekmovanja je pozval ekipe v zbor za razglasitev rezultatov. Najprej smo hoteli sploh dokončno urediti svoje nahrbtnike, končno pa smo se le pridružili osatlim in poslušali razglasitev. Se dolgo sc bomo spominjali besed vodje tekmovanja:
»Tretje mesto je osvojila ekipa OSK Skofja Loka, drugo mesto OMT Ljubljana in prvo mesto ... Odred zelenega Zirka Ziri. Bili smo tako presenečeni, da sploh nismo šli takoj po pokal in šele pozneje smo se spet znašli na trdnih tleh. Z osvojitvijo naslova republiških prvakov smo tako kronali svoj nekajmesečni trud, hkrati pa si tudi odprli pot na državno prvenstvo, ki bo od 3.—5. julija na Petrovi gori pri Kar-lovcu v okviru 6. zleta jugoslovanskih tabornikov.
Mlšo CEPLAK
Predlagamo vam za dopust
— da uredite predale po omarah
Med najbolj zanimivimi športnimi dogodki je bilo nogometno srečanje DEBELI : SUHI, ki se je končalo neodločeno 1:1. Toliko znoja. Nogometaši ALPINE so bili v Gorenjski ligi v zadnji tekmi visoko poraženi. SAVA II, ki tekmuje izven konkurence jih je porazila z 9:1. Kljub temu prvi.
Prispevke za prihodnjo številko oddajte do 15. 7. 1975
»DELO 2IVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve 2iri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Vladimir Plvk
Alfonz Zajec
Ivan Capuder
Janez Smeh
Martina Gregorač
Majda Jesenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
— da poiščete res svež zrak in dosežete alpinistične rekorde
plgi
da preštejete perje pa-
da sc sprostite ob morju
— da si odpočijete oči v naravi
— da tomobllom