9VTRA Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 frožtnina plačan« v goio/m? Marmonta Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 223 Maribor, sreda 1. oktobra 1930 khaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri po&tnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in upr&va: Maribor, Aleksandrbva cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulloa št. 4 Nervozni fašizem Zadnji dogodki v fašističnih vrstah, z*asti odstop glavnega tajnika fašistične stranke, Turatija, ki ga je zamenjal bivši nacijonalist Giuriati, so izvali živahne komentarje v svetov-zlasti francoskem in britanskem Ti komentarji so pojasnili tudi Marsikaj, kar doslej širši javnosti ni Bllo znano. Zlasti so V tem pogledu zanimiva izvajanja organa protifaši* s*Ičnih emigrantdv »Liberta«, ki pri*-ftasa dopis iz Rima, v katerem slika Položaj v Italiji v zelo temnih barvah, ^poročilo trdi, da popularnost in pre Mussolinija stalno padata, in da P° prišlo do takšnih sprememb, da “Odo Federzonijevi nacijonalisti imeli v vladi premoč nad fašisti. Znano je, da so bili Stari italijanski j^cijonališti dobro organizirani in da ?° Pod gotovimi pogoji šele leta 1924. Ptti&akttto vstopili v fašistično stranjo- A oni niso dopustili, da bi jih farjem absorbiral, ampak so v okviru ‘Cistične stranke vodili boj za premoč v stranki. Pri tem so imeli tudi l^kaj uspehov, ker so igrali ulogo tropskega konja. Borba s prostozidarji, io je začel Mussolini, je bila vsilje-Pf fašistom ravno od nacijonalistov, 151 «o na ta način fašiste osovražili in L^emogočili, da bi fašistična vlada dodala v inozemstvu kredite. Matteo-“leva afera je okrepila pozicijo naci-°nalistoV* sedanja splošna kriza v 'ta'iji pa jim je omogočila, da so se ™Polnoma afirmirali na škodo eksponentov fašizma. Značilno je, da so l^ogi fašisti solidarni z nacijonalisti ^ da skupno vodijo kampanjo proti ‘Mussoliniju. Nacijonalistom je sedaj uspelo, da so prevzeli najvažnejši položaj v fašistični stranki s tem, da ”° vrgli Turatija in spravili na njego-J.° hiesto svojega človeka. Tako je po :*a* nacijonalist Giuriati generalisSi-vseh režimskih sil v Italiji. Go-^°.ri se tudi o spremembah v vladi, l. «atero bi vstopili tudi neki katoli-k ki se zbirajo okrog novega lista >orriere« v Rimu, ter neki generali °J zaupniki dvora. .Mussolini — nadaljuje »Liberta« ^veda s svoje Strani poskuša vse, da JePreči razpad fašistične stranke in k"rani svoj položaj absolutnega dik-51ii«ua‘ ^ zadnjih dneh je pojačana UHwia ^stičnega informacijskega bniwf v Rimu- V Mussolinijevi naj-okolici se opaža velika nervoz* Uh i, lovori se ° reorganizaciji sta-borbenih organizacijski bi naj s ta iu6m l|duSi!e vsak poskus prevra-»l‘iK UsS°lmi sam je glasom trditve dJ e,rta« dal pokrajinskim tajnikom fa«'° sprejthejo v borbene or- zor>et vse One elemente, ki Ue ®"* J®5 stranke izključeni, ker so v ^0,Tientu hoteli izvajati te-lljev 0kcijo. Sedaj je po Musšoli-WtI!.mneniu nastopil moment za flo r'st'čno akcijo, in ti elementi bo-ctje et dobro sIuži^> v te organizacij- ^Prejemajo tudi razni krimi-»Pi. Izdelane so že črne liste Helmwehrovska era KABINET VAUGOIN-SEIPEL-STARHE MBERG V AVSTRIJI. — MNENJA LISTOV O NOVI VLADI ZELO DELJENA DUNAJ, 1. oktobra. Ker ste vele-nemška stranka in kmetska zveza včeraj končno odklonili vstop v Vaugo-inovo vlado, je Vaugoin, čim Si je zagotovil podporo Heiimvehra, sestavil snoči krščansko-socijalno vlado, v katero sta stopila tudi dva vodilna člana Heimwehra. Novi kabinet je sestavljen sledeče: Vaugoin, zvezni kance-lar in voini minister; dr. Seipel, zunanji minister; socijalno skrbstvo in podkancelar Schmitz; justico dr. Hii-ber; notranje zadeve knez Starhem-berg; prosveto dr. Czermak; trgovino Heinl; finance dr. Juch; poljedelstvo Thaler. Na današnji seji ministrskega sveta se bo sklepalo o razpustu parlamenta. Volilni dan bo določil pododbor glavnega odbora, ki ima po ustavi nalogo, da sodeluje v zvezi z vlado pri zasilnih riaredbah. Najbrže bodo volitve 9. novembra. Računa se s tem, da se bo novi parlament sestal koncem novembra, ali najkasneje začetkom decembra. Proračun bo predložen stalnemu odboru, vendar pa bo o njem najprej razpravljal parlament. Nova vlada je ustanovila generalno direkcijo za javno varnostno službo, ki je pod rejena notranjemu ministrstvu, vodi pa jo novi notranji minister grof Star-hemberg. Kakor znano, je bila vsa varnostna služba dosedaj podrejena dr. Schobru kot sekcijskemu načelniku v notranjem ministrstvu. Vsi današnji listi se obširno bavijo s sestavo nove vlade in so mnenja zelo deljena. »Reichspost« naglasa, da Vaugoinova vlada ni krščansko-soci-jalna ali manjšinska vlada, temveč predstavlja najaktivnejše sile vseh domovini vernih elementov. »Neue Freie Presse« izraža upanje, da bo nova vlada delovala po ustavi. Imeni Seipel in Juch nudita jamstvo proti valutni paniki in za ureditev financ. »Neues Wiener Tagblat« označuje Vaugoino-vo vlado kot izrazito krščansko-socijalno in pravi, da stoji Avstrija pred poizkusom, o katerem se ne ve, kako bo končal. Socijalni demokrati sklicujejo že sedaj velika zborovanja pod geslom: V boj proti fašistom. Njihovo glasilo silno ostro napada sedanji režim, češ da je spravil vojsko, policijo in orožništvo pod kontrolo heim-v/ehrdvskih fašistov, kar je direkten zločin nad delavstvom. Železnica Varaždin — Vinica PODALJŠANJE PROGE OD VINICE DO ORMOŽA. VARAŽDIN, l. oktobra. Svoječasno je država odkupila ozkotirno železnico grofa Bombellesa Varaždin—Vinica. Proga je dolga 17.5 km in država jo je prevzela z vsem voznim parkom, kurilnico in vsem razpoložljivim ma-terijalom. Mlnoli petek in soboto je strokovna komisija ministrstva za pro met pregledala progo in ves materijal. Ugotovila je, da je potrebna preureditev postaje V Varaždinu tako, da bo dobila zvezo z normalnotirno progo. Zgraditi bo treba tudi postajališča v Sračincu in Petrijancu, v Vinici pa postajo. Tudi bo treba v Vinici zgraditi novo kurilnico. Tudi proga je mestoma I potrebna popravil, obenem jo je treba podaljšati za 2 km do samega mesta Vinice. Tudi vozni park je zelo pomanjkljiv in bo treba nabaviti več osebnih in zaprtih tovornih vagonov. Proračun za vse to še ni izdelan, vendar računajo, da bo potrebno za popolno ureditev krog 2 milijona Din. Dela bodo končana v 4—5 mesecih. Obenem z ureditvijo te proge je posta lo tudi aktualno vprašanje izgradnje te proge od Vinice do Ormoža, kar bi bilo v ogromnem interesu kmetijstva in ostalih gospodarskih panog v okolici med Vinico in Ormožem, ki je' sedaj brez vseh prometnih‘sredstev. Roparji napadli autobus BUKAREŠT, 1. oktobra. Na cesti iz Konstance v MedŽidijo so roparji napadli avtobus poln potnikov. Izro-i so jih skoro do golega in pustili em brez sredstev na cesti. Roparji so nato vzeli pnevmatike in razstrelili motor, da so tako preprečili obvestitev oblasti. pa po Trojni umor pri Parizu PARIZ, 1. oktobra. V bližini Senlisa so odkrili strašen Zločin, čegar žrtev so postale tri osebe. Neki kmet je našel ob poljski poti žensko truplo, ki je imelo grozno rano na glavi. Ko se je hotel preko polja vrniti v gozd, da obvesti orožnike, je našel v grmovju Še drugo žensko truplo, ki je imelo razbito glavo. Gre za neko 401etno kmetico in njeno 151etno hčerko. Orožniki vseh onih, ki jih je treba v slučaju tudi najmanjšega poskusa revolte ubiti. »Liberta« apelira končno na vso svetovno javnost, naj izpregleda Mussolinijeve načrte, ki hoče ponovno Italijo utopiti v krvi. Vendar bo pa fašizem zgrešil svoj cilj in se bo sam v krvi zadušil. Iz vsega izhaja, da se v notranjosti Italije pripravljajo dogodki, ki lahko postanejo dalekošežnega pomena. Ner voznost fašizma se kaže ne samo v teh borbah v stranki sami. ampak tudi v njegovem brutalnem postopku proti slovanski manjšini, v streljanju ljudi in zapiranju slovenskih šol, kaže se pa tudi zopet v zunanje-politič-nih izjavah fašističnih organov, ki po zlomu pogajanj s Francijo zopet streljajo s svojim revizionističnim kanonom in proglašajo — kakor nekoč nemški Viljem — mednarodne pogodbe za krpe papirja. Najbolj pa kaže nervoznost dejstvo, da govori o pravičnosti organ onega Mussolinija, ki gazi zadnje ostanke pravičnosti na-pram slovanski manjšini. so ves kraj natančno preiskali in na£H kmalu nato v gostem grmovju Se nekega 231etnega delavca s strelom v prsih, ki je kazal le še malo življenja, poleg njega pa je bila lovska puška. Krvavi zločin je še nepojasnjen in so oblasti odredile obširno pr^skavo, da izslede morilce. 5mrt lorda Bfrfcenbeada LONDON, 1. oktobra. Tu je umrl v 58. letu starosti znani angleški državnik, lord Birkenhead. Pokojnik se je že v mladih letih kot odvetnik posvetil politiki in je bil med vojno ju-stični minister. Od leta 1919. do 1922. je bil lordkancler, v drugem Baldwi-novem kabinetu pa je prevzel državno tajništvo za Indijo. Leta 1928. sfe je umaknil iz političnega življenja in igral od tedaj vodilno vlogo v angleškem gospodarskem življenju. Ulak pouozil auta VARŠAVA, 1. oktober. V bližini Sosnovic je prišel včeraj neki potniški avto, v katerem sta bila dva duhovnika in ena deklica, pod vlak. Šofer in vse tri osebe so bili takoj mrtvi. Ameriška senzacija je oporoka nedavno umrlega ameriškega advokata T. M. Zinka, velikega čudaka na tem svetu. Bil je hud sovražnik žensk, vkljub temu pa se je sedemkrat oženil. Njegova oporoka, ki so jo te dni odprli, določa, da dobi njegova žena iz njegove zapuščine en dolar, da ne bi mogla izpodbijati oporoke, njegov« tri hčerke pa skupno mesečno rento 100 dolarjev, celo premoženje — cenijo ga na dva milijona dolarjev — pa je zapustil raznim dobrodelnim ustanovam. Zlasti je določil veliko vsoto za ustanovitev velike knjižnice, a na fasadi zgradbe za to knjižnico mora biti velik napi«: Ženskam vstop zabranjen. Za billjoteko se smejo nabavljati samo knjige, ki do« kazujejo žensko inferijornost. Oporoka je vzbudila v Ameriki veliko senzacije« seveda jo pa svojci izpodbijajo. t Umri; zet Franca Jožefa I. V MonakdVem fe umrl v 'starosti 81 let princ Leopold Bavarski, ki je imel za ženo hčerko bivšega avstrijskega ce* sarja Franca Jožefa, nadvojvodinjo Gl« zelo. Zakasnele Jagode. Gospica Orlanda Sosič, dijakinja trg. akademije iz Krempljeve ulice, nam je prinesla več jagodnih cvetov, ki so letos obrodili že v drugič. Pozne jagode — mila zima? — Občni zbor jugoslovanskega kemijskega društva, sekcija Maribor, bo v soboto 4. okt. ob 20. v kemijski predavalnici državne realke. Predaval bo vseučiliščni profesor inž. HanfuMn iz Zagreba o acetilenu in acetilenski Ittdti« striji. —_______________________________ Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joseio-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Joseiova« voda uravnava delovanje Črevesa, krepi želodec, izbolj* šuie kri, pomiri živce, povzroči, da sa človek dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1« A fei- ŠJUmibmski in dnevni drobiš 6rozfljt in ulnaka kriza V soboto je objavil ravnatelj g. Žmavc v »Večerniku« članek o prodaji grozdja in proti vinski krizi. Njegovi nasveti so zelo pametni in uvaževanja vredni. Poznamo vinogradnike, ki bi radi prodali svoje vino še iz 1928 po Din 6.— večjo množino, pa ni kupcev. Pomislimo le, koliko je treba dela, da se vino shrani in ohrani, koliko se ga usuši tekom enega leta. Vse take skrbi, delo in izgubo na količini vina bi si vinogradnik vsaj deloma prihranil, če bi prodal večjo množino grozdja in še velik dobiček bi imel od tega. Kakor je pisal strokovnjak g. Ž., se potrebuje 100 kg grozdja za 70 1 vina. Torej bi se lahko prodajalo grozdje po Din 5.70, če se vsame za podlago, da bi se vino prodalo po Din 8.—, če se pa vino proda po Din 6.—, bi moralo biti grozdje po Dii*4.30 kg, ne da bi vinogradnik pri tem bil na izgubi, temveč si še prihrani delo, stroške za vzdržavanje vina in usušenje itd. Veliko je vredno tudi to, da vinogradnik pride čim preje do denarja. Mnenje, da denar nič ne zaleže, če se dobiva le po stotakih, ne drži; nosi stotake v hranilnico toliko časa, da prodaš nameravano količino grozdja in imaš potem denar skupaj gotovo prej, kakor bi ga izkupil za vino. Čitali smo, da so v nekaterih okoliših naših južnih pokrajin vsi vinogradniki sklenili prodati grozdje po primerni ceni to je po Din 3.— do 3.50. Tako se hočejo odkrižati vinske krize in bodo gotovo več izkupili, kakor bi dobili čez 6—12 mesecev za vino, če bi ga sploh mogli prodati. Po državah, ki producirajo veliko grozdja, vplivajo že nekaj let z vsemi mogočimi nasveti in priporočili potom časnikov, da se naj proda kolikor mogoče grozdja v svrho ublažitve vinske krize. Pisec teh vrstic se je vrnil pred kratkim iz inozemstva, kjer je videl na trgu grozdje že avgusta v naši valuti po Din 4.80, sedaj se pa prodaja na drobno na trgih po Din 3.— do 4.— kilo. Produkcija grozdja, obdelovanje itd., pa ni pri nas dražje kot je v drugih državah. V teh krajih so objavljali časopisi že od maja dalje, kako zdravo je uživati grozdje. Članke so napisali odlični zdravniki. Naj bi se tudi pri nas v tem pravcu kaj storilo v korist 'Vinogradnikov in proti vinski krili. — Cerovski. Velik letalski meetlng na Teznu. Mariborski Aeroklub priredi v nedeljo dne 5. oktobra ob 2.30 uri popoldne na Teznu velik letalsko-akrobatski miting, Iskoriščajoč navzočnost znamenitega angleškega pilota gospoda Riley-a v Jugoslaviji. Na programu so točke, ki jih ni bilo do sedaj mogoče pokazati. — Program obsega: silno učinkovite akrobacije g. Riley-a, skok s padobranom, ki bo interesiral posebno vse one, ki si ga lansko leto vsled slabega vremena niso mogli ogledati, potem bombardiranje drvečega automobila, metanje v cilj, zapreke itd. Natančnejši program bomo pravočasno objavili, opozarjamo pa že danes na redko videne akrobacije angleškega mojstra-letalca, ki se jih more v Jugoslaviji le redkokdaj nuditi. — Sprememba posesti. Vilo Alvis v Orešju, občina Košaki pri Mariboru, last tovarnarja Jakoba Pošin-gerja iz Užic, je kupila industrijalka gospa Ema Desnica, ki preseli tja svojo čokoladno tovarno »Mirim«, za pol milijona Din. — Hišo gospe Desnica v Trubarjevi ulici pa je kupil g. dr. Leskovar. Smrtna kosa. V pondeljek zvečer je umrl v splošni bolnici 58-Ietni zasebnik Albin Nendl. Pogreb je danes ob četrt na 16. na Pobrežju. — Mariborski denarni zavodi naznanjajo, da bodo obrestovali od 1. januarja 1931. leta naprej nevezane vloge na vložnih knjižicah in na tekočih računih po 5% in proti 3 mesečni odpovedi vezane vloge po 6'A% letno. — Kap je zadela davi 37letno trgovčevo soprogo Karolino Novakovo. Takoj pozvani reševalni od-delek je sicer prispel pravočasno, vendar '* se je mogla ugotoviti samo — smrt. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 1. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči«. Premiiera. Otvoritvena predstava. Četrtek, 2. oktobra ob 20. uri »Gospa mi-nistrovka« ab. A. Premijera. Petek, 3. oktobra. Zaprto. Sobota, 4. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Premijera. »Gospa ministrovka« na mariborskem odru. Najnovejša Nušičeva šaloigra »Gospa ministrovka«, v kateri je znameniti srbski komediograf in satirik orisal na zelo zabaven način življenje v višji urad niški rodbini predvojnega Beograda, bo doživela svojo mariborsko premijero v režiji g. J. Koviča v četrtek, 2. t. m. Naslovno vlogo v komediji, ki polni v Beogradu in Zagrebu hišo za hišo, bo kreirala ga. Dragutinovičeva. Cerkvsni koncert Aleksander Grefanlnov Lilnr|l|a domislica izvaja mariborska Glasbena Matica v petek, 3. X. ob 20. v stolnici Na prihajajte prepozno v gledališče! Ker se je lani razpasla grda razvada prepoznega prihajanja v gledališče in niso s tem samo prikrajšani zamudniki, temveč se moti s tem tudi občinstvo, prosimo vljudno posetnike gledališča, da prihajajo k predstavam točno kakor tudi gledališče začenja točno. Posebno važna je naša prošnja, ker se odsvira pred začetkom predstave »Sen kresne noči« u-vertura iz Mendelssohnove spremljave k omenjenemu delu in ne prenese ta klasična muzika niti najmanjše motnje. — Delovanje reševalne postale v mesecu septembru. V prošlem mesecu je reševalna postaja posredovala v 150 slučajih, od katerih je bilo 91 nezgod pri delu in v prometu ter 36 obolenj, ki so zahtevala prevoz v bolnico; v 21 primerih je bil potreben prevoz v porodnišnico, dočim beleži to-mesečna kronika samo 2 slučaja posku-šenega samomora. Od vseli, ki so v prošlem mesecu rabili pomoč reševalnega oddelka, so umrle 3 osebe. V prošlih 9 mesecih je agilni reševalni oddelek posloval v 1696 slučajih, to je povprečno na dan 7 krat. — Ukraden bencinski sod. Včeraj med pol 17. in pol 18. uro je bil izpred nove bencinske črpalke na Aleksandrovi cesti 44 ukraden bencinski sod, vreden 300 Din. — Ob kolo je prišel v pondeljek zvečer trgovec Josip Klima iz Sokolske ulice. Neznan uzmovič mu ga je sunil izpred trgovine na Frankopanovi cesti 35. — V gostilni zblaznel. Sinoči se je odigral v gostilni »pri Dalmatincu« na Vodnikovem trgu razburljiv prizor. Povsem mirno pri mizi sedeč je nenadno zblaznel 34-letni rudar Ivan Debeljak. Reševalni oddelek je bolnika sicer odpremil v bolnico; ker pa tam ni primernih prostorov za tovrstne bolnike, so morali Ivana Debeljaka odpre-miti začasno k »Grafu«, Lepi uspehi mariborskih strelceu u Nauem 5adu Pri strelskih tekmah v Novem Sadu so odnesli Mariborčani 15 nagrad. Na meddružinski tarči, na kateri je tekmovalo sedem najboljših družin Jugoslavije, si je priborila ekipa Maribora III. mesto. Na tej tarči je dobil I. nagrado iz stoječega položaja prof. Pero Cestnik. Iz klečečega položaja I. nagrado kapetan Markovič s Cetinjj, iz ležečega položaja I. nagrado primarij dr. Hugon Robič. Na splošni tarči, kjer je tekmovalo o-koli 6C0 strelcev in je bilo razpisanih 50 nagrad, so bili nagrajeni vsi mariborski tekmovalci. Četrto mesto je zavzel dr. Hugon Robič z 280 točkami od 300 mogočih, sedmo mesto profesor Pero Cestnik z 275 točkami, 27. mesto Dušan Hi-nič z 261 točkami, 28. mesto Slavko Reja z 261 točkami, 34. mesto Milan Ma-tejič z 258 točkami, 40. mesto Josip Golob z 251 točkami in 41. mesto inž. Todorovič iz Ljubljane z 250 točkami. Na zmagovalni tarči je zavzel dr. Robič IV. mesto, prof. Cestnik VII. mesto, Dušan Hinič 21. mesto, Milan Matejič 28. mesto in Josip Golob 39. mesto. Na pred-stolonaslednikovi tarči si je priboril dijak mariborske drž. realke Anton Majer III. mesto. Na tarči Novi Sad je zavzel Mariborčan prof. Cestnik 7. mesto. Mariborski strelci so se držali do zadnjega prav dobro. »Beograjska Politika« piše o njih sledeče: »Na tekmi so sodelovali strelci iz vseh pokrajin Jugoslavije. Šumadija je poslala gotovo polovico strelcev. Šuma-dijci so se zbirali okoli svojega vodje podpolkovnica Petroviča in se očividno trudili, da pokažejo »snagu in muškost« šumadijske rase, v čemur so tudi uspeli ter zavzeli skoro vsa prva mesta. Njihovi največji tekmeci so bili maloštevilni Slovenci iz Maribora z dr. Robičem na čelu, ki predstavljajo visoko strelsko vrednost.« V žiriji je sodeloval od naših strelcev Slavko Reja. Želimo našim strelcem še nadaljnih uspehov in pri tej priliki čestitamo. Darila bodo razstavljena tekom prihodnjih dni v izložbi ge Zlate Brišnikove. Drobiž Iz Radvanja. Vedno hladneje postaja. Jablane ob glavni cesti šo že obrane in listje začenja rumeneti. Po njivah postaja pusto in golo. kajti tudi koruznica se mora udati ostrim srpom. Tudi ajdo že žanjejo, a letos ni dobro obrodila. Kmetje se pritožujejo, da je ajda leto za fetom manjša in tudi polna ni tako kakor je bila včasih. Občina je dala na vsakem križišču postaviti table z napisi »Avto 15 km, sicer g!oba 100 Din«. A avtomobilisti se ne o-zirajo na te odredbe. Drvijo s takšno br-zino skozi vas, da ob lepem vremenu Dvigajo cele oblake prahu, ob slabem pa frči blato in kamenje, da pasanti res niso več varni na cesti. Treba bo dotične avtomobiliste pač občutno kaznovati, prej gotovo ne bo mir pred to nadlogo. Letošnja stavbena sezona se bliža koncu. Dela se naglo končavajo, da bo zidovje vsaj čez zimo pod streho. Zidajo sc največ enodružinske hiše. Šolski pouk se že vrši redno, kajti lansko šolsko leto se je radi pomanjkanja učnih moči moral vršiti deljen pouk. Letos pa je že spet vse v redu. Samo v četnem razredu je nadštevilno otrok in kakor smo doznali, se bo prihodnje šolsko leto otvorila paralelka. i ► i ► O HUBERTUSPLASC I za deževna In hladna vremena jako prikladno in elegantno oblačilo Vzalogl tudi več vrst lodna izka-m -lie dlake za plašče In pelerine L. ORNIK KOKOŠKA c. 9 KINO :...... Grajski: — Samo še danes: Sijajna veseloigra Korvetni kaoitan Jutri v četrtek začne: Dunaj, mesto pessaii • ■ ■ lOOo/o zvočni film v nemškem jezika Charlotte Ander, Siegfried Arno Max Hansen —h—. Union: Od danes dalje: Senzacija! Govoreči zvočni tilm: RIN-TIN-TIN reši Sonny Bova in zabaven predprogram.. Predstave v obeh kinih ob delavnt-kih ob 17., 19., 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Sv. Frančišek v Radvanju. Že ves teden se vršijo razne priprave, da se god našega cerkvenega patrona proslavi čim bolj slovesno. Dekleta 1 žene pletejo vence, da okrasijo cerkev, moški in fantje pa nosijo potreben ma-terijal iz gozda. Tudi zabave ne manjkalo. Vrtiljak se že vrti in znJ'^ vred staro in mlado. Kramarji imajo P°’ stavljene svoje šotore ter ponujajo svoje blago. MediČarji prodajajo sladki med i odpustke, katere pridno kupujejo rad-vanjski fantje svojim dekletom. — Tra* dicija starih Radvanjčanov je, da onie* njenega dne pohitijo v Sp. Radvanje »Štamečki« sedaj gostilna Krajnc. 0°^ stilničar zakolje prašička ter poskrbi vo vino. Stari Radvanjčani pravijo, d se mora na sv. Frančiška dan jesti svr njina in piti novo vino. Tako se zberei stari in mladi pri »Štamečki«. Mladij pleše, stari očanci pa s pipo v ustih s®* dijo za mizo ter kritizirajo letino te se spominjajo starih časov. — Vsak ča z besedami »Ja, ja, te so bli že,cajn* zaj smo pa stari in skoro bomo umrli'* — Omeniti bi še moral, da bi lahko O'1* čina pustila prebarvati v cerkvi neinš'1? imena svetnikov, da bi se sv. Franči-e obhajal v popolnoma slovenskem milie)JJ‘ Torej v nedeljo v Radvanje! V. K* Kmetico povozil. 201etni posestniški sin Adolf Šauperl'* Zimice je danes krog 11. dop. vozil svojim tovornim avtomobilom v snief od Velike kavarne proti Tattenbachov ulici. Na vogalu Glavnega trga in G°‘ sposke ulice se je — kakor pravi §aU# perl — približala avtomobilu nenadotf3 -neka neznana ženska. Zadnje kolo jo ,e zagrabilo za krilo in vrglo na tla. želj* sko je rešilni avto takoj odpeljal v bol* nico, kjer so ugotovili, da je 25-let«^ kmetica Josipina Čepe iz Sv. Jurija ^ Pesnici in da ima težke notranje poškod' be. Šauperla je stražnik aretiral in od' peljal na policijski komisarijat, kjer >° bii zaslišan. Pravi, da je vozil na Pra' vilni strani in polagoma. — Sreda 1 irada 1 Ruska balalajaka kapela Sokoioff in novi kabaretni spored VELIKA KAVARNA n* i ■ i > ♦ Sokol Studenci ,fl priredi kakor' običajno vsako leto svoj plesno šolo, na katero so vabljeni ju . nečlani. Učili se bodo vsi moderni P;e ' Kdo se hoče udeležiti plesne šole, naj oglasi v nedeljo dne 5. okt. v telovadfl' v Studencih. Zdravo! — Veseli oktober. g Oktober je mesec trgatve in čas, k° poslavljajo od nas topli dnevi. Marib°. ski kolesarji vseh klubov (Perun, Ed weiss 1900, Poštela, Zvonček in Slav^e ki so včlanjeni v Koturaškem savezu j , 'ugoslavije, pododbor Maribor, pa s0 a izbrali tudi za svojo veliko Spor veselico, ki jo priredijo v soboto 4 t. zvečer v dvorani pivovarne »Unic> Svirala bo prvovrstna SchfinherrJ godba. Posebna vabila se ne bodo r : pošiljala, upamo pa, da zaradi tega n'^ i n.e bo manjkal. Vstopnice veljajo v _Pr' ^ : ;rodaji Din 7, pri večerni blagajn^ ^ Marifiorsk! VFČFPViv T«,fra HBBMHHMHBHBHBf': ** C' ' Nov pogled v vsemirle NAŠA DOBA IN ZNANOST. - SISTEM ATOMOV. JA. — ELEKTRIKA. SKRIVNOST VSEMIR- Zivimo v času, ko znanost z neverjetno naglimi koraki napreduje in ko je vsak dan toliko novih odkritij, da jih ni mogoče zasledovati. Mimo tega je pa flaše današnje življenje tudi vse preveč zunanje, da bi se mogli poglabljati v glo boka in dolgotrajna premišljevanja, zato se nam zdijo znanstveniki, ki slone Mesece in mesece, da, včasih celo leta in leta sklonjeni nad atomi, elektroni itd. kakor nekaj tujega, nesodobnega in Pravljičnega. Toda — brez tega njihovega dela se ne bi pomikali dalje, ostali bi gotovo tam, kjer smo nekoč bili. kajti od športnih in raznih modnih senzacij — ni nikakršnega trajnega has-*a. Korist je samo znanost. : Ta znanost je pa v poslednjih letih napravila zelo mnogo važnih odkritij, posebno v kemiji in v elektrotehniki. Zna-?o je že danes vsakemu povprečnemu inteligentu, da atom ni najmanjši del baterije, da se tudi on sestoja iz elektronov. In vsa različnost poedinih snovi sloni prav na tem, iz kolikih delov sestoja poleg svojega glavnega jedra a-tpni. če tedaj odvzamemo atoirm svinca en de1, elekton, se pretvori v atom zlata, in tako dalje bi lahko iz vseh režjih snovi delali lažje. Praktičnega pomena fo sicer nima, ker so za tako spreminjale potrebne take energije, priprave in procedura, da se ne izplačajo. Temveč-'eSa pomena so pa ta odkritja za razrešitev najglobljih skrivnosti, ki človeštvo ^ od nekdaj silno zanimajo. Med temi skrivnostmi je brez dvoma Da prvem mestu skrivnost vsemirja. Ko je bila razrešen* zagonetna sestava atomov, je vse začudila podobnost ustroja teh neskončno majhnih delov z našim planetnim in solnčnim sistemom. Kajti kakor se planeti v natanko odmerjeni razdalji valijo prosto krog solnca, tako se tudi elektroni prosto v določenih razdaljah drže svojega središča. Sistema sta tedaj enaka v mikrokozmu ( v najmanjšem) in v makrokozmu (največjem). Bilo je pa treba še velikih naporov in študij, pred vsem pa združitve kemije in fizike z astronomijo, da se je tudi v naravi potrdilo to, kar je kazala teorija. S tem pa je znanost dobila docela nov pogled na vsemirje, ki je prav tako kakor materija naše zemlje, sestavljeno iz ogromnih »atomov«, solnčno -planetnih sistemov. Naše solnce ni tedaj nič drugega kakor središče takega vsemirskega »atoma«, planeti, med katere spada tudi naša zemlja, so pa »elektroni«, ki se v določenih razdaljah svobodno kretajo krog njega. In kakor je materija sestavljena iz atomov, tako je sestavljeno tudi vsemirje iz sličnih tvorevin.- Na ta način je pa dana tudi docela nova teorija o težnosti, ki ni nič drugega kakor električna sila privlačevanja in odbijanja pozitivnih in negativnih polovic. To odkritje bo posebno velike važnosti za vse poizkuse zgraditi priprave za polet na luno, Marsa, Venero itd. Ce gremo na osnovi teh odkritij še dalje, pridemo pa do zaključka, da povzroča vse gibanje, vse presnavljanje samo skrivnostna elektrika, ki je sploh vse, kar eksistira. • w Ce čaka neuesta na poroko z zuezčJosloucem Britansko sodišče je imelo nedavno razpravljati o interesantnem slučaju: kletna Kanadčanka Evangelina Sim-toonsova je vložila tožbo proti svetovno znanemu profesorju oxfordske Univerze, astronomu-učenjaku Henriku Georgu Scottu Barrettu, za odškod [lino 250.000 Din, ker ji ie obljubil zakon, pa obljube ni izpolnil. To niso redki pojavi, redko je samo to, da je Profesor Barrett Kanadčanki skozi 20 let neprestano zakon obljubljal in jo v vsakem svojem pismu ponovno Vprašal, če je tudi ona že sporazumna. Tako je uboga Kanadčanka skozi polnih dvajset let vedno zopet pošiljala svoje »da« in se. tolažila s končno svatbo. Toda kaj je zvezdoznancu 20 ‘et, saj on računa z milijoni astronomskih let! Končno je pa tudi Kanadčanko minila potrpežljivost in hotela je 'tneti jasno besedo. Toda prof. Bar-rett ji je odgovoril, da se sedaj že ne rnisli več ženiti, in da ostane zvest svojim zvezdam. jSodniki so seveda priznali Kanadčanki pravico do odškodnine, in angleški astronom se ni pritožil proti sodbi. K razpravi ni pri-»el. ampak jc poslal sodišču pismo sledeče vsebine: »Gotovo je hudo za 44-'etno ženo, če izgubi edino nado na *enitev; še hujše pa je za moža, ki |}]u vest teži krivda, da bi ji pred sodiščem pogledal v lice«. krat, ko so bili odstranjeni voditelji opozicije Buharin, Rikov, Tomski in drugi. Da je ne ščiti nekdanja tesna zveza z očetom ruskega boljševizma, bi gospa Krupskaja že davno bila poslana v prognanstvo v Turkestan ali Sibirijo. Leninoua učoua — na bol|-seuiškem indeksu b Glasom zadnjih vesti iz Moskve, je "olbiro ruske komunistične stranke Pričel oster boj proti gospe Krupski, Lenjinovi vdovi, ki jo obtožujejo izdajstva komunističn. načel. »Družica« ^rupskaja je izdala nedavno opis, v katerem razklada Lenjinove nazore o ^rarni politiki. Ti nazori so v dija-^etralnem nasprotju, zlasti v vprašaju kolektivizacije kmetskih gospodarstev, z nazori sedanjega moskovskega diktatorja Staljina. To je pa naivno smrten greh v očeh moskovskih vlastodržcev. Boljševiška »Pravda« J nenavadno pikrem napadu poziva j?sPo Krupsko, naj prekliče svoje tr-uve v knjigi in sprejme Staliinove pernice za agrarno politiko. Lenji-ova vdova je bila od oficijalnega vod ' va komunistične stranke že enkrat °stavljena na »nranger« in sicer ta- Rockefeller obnaulja staro zgodovinsko mesto Iz Newyorka javljajo, da se je znani ameriški milijardar Rockefeller odločil, rekonstruirati nekdanje glavno mesto države Virginija. Williamsburg, tako, da bi nudilo zgodovinsko verno sliko tega mesta izza časov ameriških osvobodilnih bojev. V časih, ko se je vodila ameriška svoboda v bojih z Angleži, je bil Williamsburg sedež generalnega štaba pomožnih francoskih čet, ki sta jih vodila generala Lafaye-tte in Rochambeau. Rockefeller je za prosil sedaj francosko poslaništvo v VVishingtonu, da bi dobilo iz Francije dokumente iz te dobe, da bo mogoče izvesti zgodovinsko rekonstrukcijo Williamsburga. Znano je, da je n. pr. načrt tega mesta koncem IS. stoletja bil hranjen na gradu Thore v porečju reke Loire v Franciji. t^rvl vtis ostane — tn ta je odvisen oa tega, kako Izgledajo vaši zobje. Samo negovani zobje vas delajo simpatičnega, samo čista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim. Z ozirom na nego svojih ust in zob ne morete re-slgnlratl na Odol. Samo Odol ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam čisto sapo in zaedno deslnflcir« usta In zobe. Odol je antlseptičano sredstvo. _________ Šport Šestdesettisoč samomorov v Evropi v 1. 1929. Mednarodna statistikov lanskega leta izkazuje v Evropi v letu 1929. okro glo 60 tisoč samomorilcev. Razmeroma največ jih je v Nemčiji (na vsakih deset tisoč prebivalcev 3.1), v Češkoslovaški (2.8). Med samomorilci prevladujejo moški. Večino imajo pri moških in ženskah samci in samice (od moških samomorilcev. 61% samcev, od ženskih 74% samic). Osemdesetletnica češkega novinarja. V soboto, 27. t. m., je slavil bivši glavni urednik praške »Politike« in urednik »Osvete« Adolf Srb svoj 80. rojstni dan. Delovalje na novinarskem polju skoro 60 let. Še danes piše politične članke in monografije, ki so znameniti dokunif-nti politične zgodovine češketrn naroda koncem 19. stoletja. Medjlmurski muze] v Čakovcu. V Čakovcu se je pričela velika akcija za ustanovitev muzeja v tem starem; mestu slavnih grofov Zrinjskih. Občina je že dala na razpolago prostore v starem gradu Zrinjskih in se nadeja, da bodo akcijo podprli tudi službeni krosi. MOLNP, službeno. V nedeljo dne 5. t. m. se vršijo sledeče prvenstvene tekme: Ob 13.30 SK Železničar rez.: ISSK Maribor rez.; ob 15.30 ISSK Maribor I. : SK Železničar I. Obe tekmi se vršita na igrišču ISSK Maribor. Službujoča odbornika gg. Amon in Vidovič. Stranska sodnika gg. Bergant in Jančič. Odborniki MOLNP se opozarjajo, da se vrše odborove seje od 16. X. počenši redno vsak potideljek ob 19. uri v poslopju okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Slomškov trg. Športni klubi naj pošiljajo vse dopise na LNP, ozir. JNS preko MOLNP. Naslov MOLNP je Josip Fišer, delavnica drž. železnic (telefon 2217). Tajnik. Mariborski zimsko-sportni podsavez, službeno. Sodniški izpiti se bodo vršili v Mariboru dne 25. X. popoldne pred občnim zborom MZSP. Vsi člani naj javijo čim preje imena svojih interesentov, ki se hočejo podvreči sodniškemu izpitu. — 11. jan. 1931 je določen za klubske tekme, 17. in 18. jan. za podsavezne tčkme, pri kateri bodo sodelovali vsi v MZSP: včlanjeni klubi oz. društva. Člani naj do 10. X. sporočijo, ako so se odločili še za kateri drugi termin za klubske tekme. — Tajnik. Male športne vesti. Novi svetovni rekordi so bili postavljeni preteklo nedeljo. V Oslu je postavil Olaf Sunde nov rekord v obojeročnem metu kopja s 117.21 m. V Bratislavi je postavila damska štafeta VFB Breslau na 3X800 m nov rekord s 8:02:4. V Pragi je postavil Hofmelšter (Sparta) nov rekord v skoku v daljavo s 7.15 m. V nedeljo se zaključi prva polovica državnega nog. prvenštva s tekmami: v Beogradu BSK:Concordia, ,v Splitu Hajduk: Jugoslavija in v Sarajevu obe Sla-viji. Lahkoatletski dvomatch Madžarska: Francija, ki se je vršil v Parizu, se je končal z zmago madžarskih lahkoatletov M razmerju 79:70. Balkanska olimpijada v Atenah. Od Jug. lahkoatletskega saveza je bil naknadno nominiran Podpečan (SK Železničar, Maribor), ki je včeraj odpotoval v Atene. Startal bo na 5.000 in 10.000 m. ISSK Maribor, nogometni odsek. Sestanek celokupnega članstva nogometne sekcije bo v četrtek dne 2. t. m. ob 19.30 v hotelu »Zamorec«, Predsednik naj se sestanka sigurno udeleži. — Načelnik. Naše tobačne tovarne se razširijo. Na merodajnih mestih proučujejo vprašanje razširitve tobačnih tovarn, da bi se dosegla čim največja kapaciteta glede predelave tobaka. To je tem bolj potrebno, ker je pridelek našega tobaka ob leta do leta boljši in je letos vsled ugodnega vremena potolkel svoj lastni rekord. Zasadila se bo tudi na novo večja množina tobačnih vrst, ki se v zadnjem času zelo išče za izvoz. Za vse obstoječe tobačne tvornice se bodo deloma na račun reparacij deloma proti gotovini, nabavili novi najmodernejši strtiji. Svetovna razstava poštnih znamk e v Berlinu v obsežnih dvoranah zoološkega vrta. Letos poteka 90. obletnica poštnih znamk. Razstava kaže celotni razvoj filatelije, razstavljenih je nad 600 zbirk, od teh ena tretjina nemških, dve tretjini inozemskih. Razstavni prostor meri 2000 kvadr. metrov. Razstavo sta obiskala med drugimi tudi že ameriški admiral Harris in Artur Ilind, oba sve-tovnoznana filatelista, Kind obenem lastnik največje in najdragocenejše zbirke znamk na svetu. Parniki naše trgovske mornarice bodo s 1. jan. 1931 dosegli 370.000 ton. Naša trgovska mornarica zaznamuje stalno lep napredek. Zračni promet Zagreb - Dunaj. Po pogodbi, sklenjeni svoječasno v zadevi zračnega prometa Zagreb - Dunaj, bi se promet ukinil koncem tega mesec oktober, in so storjeni v tej smeri treba, da se promet podaljša še vsaj za mesec oktober, in so storjeni v tej mer na merodajnih mestih potrebni koraki. K Ut Ctfrtfc . CMl Jindri Romaš. — b čei4lne pnrO dr« Fran BridaS. 76 >Da, da!« je pritfjala strastno Jifina, »prišla sem res... Jindral« je kriknila s hripavo napetostjo, ki ga je najbolj poučila o tem, kar je. »Jindra, jaz najine ljubezni nisem izdala.« »Kdaj pa se že porodi priča te zvestobe?« je rekel Jindra — z žaljivo in zajedljivo mirnostjo; hipoma se je razburil. Udaril je z rokami skupaj, se zagrabil za glavo in zakričal: »Saj je to vendar incest, kar se je zgodilo, in prav ničesar ne manjka k temu, kot da bi bil sklenil z njo vojni zakon} toda zadosti je vendar, da sem jo proglasil za svojo nevesto!« Skočil je » tako silo pokonci, da je padel stol za njim in se uma!ra*la miza pred njim. Tako naglo se mu je to razleglo v glavi. »Ubijaš me, Jindra!* Je kričala Jifina — šepetajo, »za Boga, najprej me zasliši, preden me takole obsodiš —! To ni tako, kakor navajaš. Kar se je zgodilo ... kar se je prigodilo... do česar je prišlo med menoj in... vse to... ne morem po svojem najglobljem prepričanju reči drugače, kot da je bilo to le iz ljubezni do tebe!« Jindra se je temu zasmejal iz grla, kakor navadno, enozvočno. Na to je začela Jirina strastno pripovedovati: »Ko je prišel Bartakov Pepe, moj bratranec, bil je z vami tam doli, k nam in pravil, kaj se je zgodilo s praporom polka, da ni niti en mož ostal živ, sem letela, kakor sem bila, sem; prisegam, da nisem bila tukaj niti enkrat od tiste prigodbe v občinskem domu in tu je bila črno na belem tudi vaša rehabilitacija po smrti zopet za častnika in s signom laudis; nič ni bilo gotovejšega kot vaša smrt, gospod doktor... Gospod... vaš gospod... nisem še nikoli videla bolj obupanega človeka, jokal je kakor otrok, si ruval lase z glave... moj Bog, kako naj to rečem... nikdar se nisem nadejala take Izpovedi... Vem, da tri dni ni vzel ničesar v usta... skratka, bil je tak.,, ko sem zopet prišla, sploh ni šel z doma — in gotovo bi bil poginil... Kako mi je bilo, o tem ne govorim ... Lahko bi rekla, da ne vem, kako je to prišlo, toda jaz to dobro vem — da čisto dobro — dobro, samo da nimam besed, da bi to povedala...« Sopla je Iz Sebe te presekane stavke nad Sklonjeno Jindrovo glavo in tu je utihnila. »No torej, zelo sem radoveden na konec te-le indijske pravljice,« je trpko rekel Jindra. »Zgodilo se je to samo zato,« je dodala Jifina, ne mene se za posmeh, »ker tl je bil, Jindra, podobnejši — kot ti sam sebi, in zato, ker sl bil mrtev. Da, zaradi ničesar drugega; tako je to in ne drugače in pri tem hočem umreti in umiraje bi ne mogla drugače, kot pri svojem lastnem izveliČanju in pri sveti resnici priseči, da mi je bilo tako, kakor da bi zagrešila izdajo na tebi samem, ko bi bila njega pustila na cedilu. Nikoli mi ni bilo to bolj jasno kakor v temle trenutku, čeprav mi bo morda glava počila od tega. Ta resnica prihaja sedaj, ko si zopet živ, z bleščečo jasnostjo na dan, tako kakor je bila že takrat in ostane danes resnica, da sem v njem ljubila in objela samo tebe — mrtvega... v njegovem naročju sem bila samo tvoja, Jindra!« Govoreč te blazne besede — z opojnostjo, iz katere je Jindra naglo začutil ost, ki se je ni nadejal, pik ljubosumnosti, je že davno držala njegove roke V svojih, tako krčevito se tresočih, da je ta trepet prešel tudi na Jindro. Ni mu bilo mogoče, da bi sunil njene lakti raz sebe. »Ko sva se prvič srečala, jaz in ti, Jindra,« je nadaljevala z vedno rastočo razburjenostjo, »sl proglasil za edino moralko žene — materinstvo. Celo poletje, vsak dan, celo dopoldne si me o tem prepričeval in sicer najsilneje, ko že davno nisva o tem več govorila in kadar sva se menila 0 najbolj ne-sorodnih stvareh; toda onega večera, ko som bila o tem prepričana, nikakor ne morda tematičnft ampak daleko močneje, hrepeneč po tem neodoljim čeprav še vedela nisem, da hrepenim, čeprav je vflfcieni vse koprnelo, onega večera se nisi več vrnil, čBrav sem te jecljaje za to prosila. Bil si preveč pletBrit, hego da bi prišel in izpolnil prošnjo, ki mi jflje izsilil nekdo tretji, in s tem, da si me hranil, ne Bdočo, si zagrešil na meni strašno krivico, za katere® v tem trenutku oba pokoriva.« Bila je od žalosti in bolesti vsa iz sebe. »Nekdo tretji?« je vprašal tiho Jindra. »Da, nekdo tretji, in sicer ta, ki biva danes pod mojim srcem, in ki je prav tako tvoj otrok, kakor če bi se bil ti tisto noč vrnil, kajti brez tebe bi ga ne bilo tu. Nikoli.« In zdaj je Jifina odrinila njegove roke. »Da se takrat nisi vrnil!« je zaihtela. Strmč je sedel Jindra v svojih temah. Njena razlaga je obrnila njegov nazor tako, kakor obrača prizma svetlobni žarek čisto v drugo smer, v čisto drugo, prej neslučeno stran uganke. Vendar ni pritrdil, niti zanikal; to bo lahko storil, kadar bo s to strašno temo sam s seboj obračunu. »Moja mati je bila; ta mi je to ubranila,« je rekel. »Ko je vzšel mesec, je vstal spomin nanjo in njeno usodo pred menoj na rečni gladini kakor prikazen, io nisem mogel drugače!« »Mati?« In Jirina je Zategnila to besedo. »Jaz nisem bila tako srečna, da bi se bil V riieni oglasil onega večera spomin na mojo mater, morda zato, ker je nisem niti poznala,« je rekla Jifina z 06' izrekljivo' trpkostjo, »jaz nisem imela časa, da bi š* spomnila; spominjala sem se le na enega človek* teoretika o edinem poslanju in hamenu žene na sv6* tu, ki mi je s tem, da se ni vrrtil, storil največjo sramoto, kakoršna me ne more nikoli več doleteti, kaju osramotil me je pred menoj samo... Sicer pa bi me spomin na mater ne bil rešil; ta ni bila gospa doktorjeva,« »Moja tudi ne!« je rekel tiho Jindra. »Kaj, da ne?« je vprašala Jirina in vsa ekstaz* njenega trpljenja je padla z nje. »Nikdar ni postala žena mojega očeta pred zakonom, in zato se lahko reče, da je prišla gospodična Jifina Menotova v isti položaj kakor ona, kajti tudi ti, Jifina, ne boš postala njegova žena.« Jindrov »Ti!« je dvignil Jirino s stola na drugem koncu mize, kamor je bila zopet skromno sedla. »Ne, ne bom postala!« je naglo ponavljala, »da*1 nes vem to čisto gotovo! To je-bilo zadnje, na kaf sem mislila. Toda sedaj je to popolnoma izključeno-ko si se ti vrnil.« »To je nemogoče, tudi ko bi se jaz ločil s teg* sveta!« je rekel Jindra. »O ne, ne, ne boš se ločil, Jindra!« ga je sveč* no zagotavljala. »Kajti vzeti bi moral s seboj tudi njegovo ženo!* je dodal Jindra. »Njegovo — ženo?« je Šepnila Jifina. »Da, njegovo soprogo,« je odgovoril pfitajcfl® Jindra. »Obravnavata tamle ravno zdaj — na drugi strani — brez dvorna tudi svoje zadeve.« Sedaj je šepetal tudi on, in napel je sluh, kaj h° Jifina odgovorila na to vest. »To je gospa Pavdkova!« je osupnila Jifina. Jindra je prikimal. »Čeprav!« je šepnila Jifina, a tako, da je bilo šm Sati, kako strašno nanjo učinkuje ta vest. Tišina. Dolga tišina. (Nadaljevanje sledi-) Velika zaloga kuhinjska posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst, —• Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizklisne za tfgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za Oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje.— Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutlje za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kahgie Za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrlee, umivalnike ln vrče. Nočne posode. Stiskalnice za Ocvirke in krompir, — Samovare »Phbbus« in druge vrsto. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perllnice. — Jedilno orodje In žlice v*eh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Ku-hihjske garniture iz kamenine in porcelana, — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalue garniture In vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče Znana speči-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici Št. 5. XXX Učenec in blagajničarka ev. začetnica se Sprejme v modni trgovini Jos. Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 2793 Sobo z dvema posteljama in s posebim vhodom oddam. Aleksandrova c. 44, III. ___________________2776 Novo bučno olje od letošnje žetve priporoča tovarna bučnega olja I. HochmUHer, Taborska Ulica 76. 2752 Gramofone nooravlla precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših .jrramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Sobo in črkosiikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam gospodu ali dvema gospodičnama, Aleksandrova c. 55 I. levo. 2799 Netničlno govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. 2719 Kupujemo tn gospodinjsko sadje vseh vrst, od 100 kg naprej tef tudi Cele vagone; prešna jabolka samo cele vagone. po najboljših dnevnih Cenah, postavljeno na kolodvor ali predano v našem skladišču. EKSPORTNA DRUŽBA Maftlteis, Suppanz in drtifl Maribor. Cvetlična ul. 18. 2791 Zahtevajte povsod »Veternik"! Angleško In češko sukno sukno za plašče pralni bariun LIrdener bariun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xmr. frečkoPihlar Maribor, Gosposka ul. 5 Lepo opremljeno sobo z električno razsvetljavo in prostim vhodom oddam. Meljska cesta 43 a, vhod iz Krempljeve ulice. 2796 Damska svilena ruta se je našla. Dobi se Prešernova ulica št. 31. 2797 Čedno sobo oddam boljšemu gospodu. Kamniška cesta 24. 2780 Sobo z električno razsvetljavo in dvema posteljama oddam. Barvarska ulica 5, vrata 4_________________ 2790 Prodam stare zelo dobre vinske sode. Velikost 300 do 700 litrov. Hotel Orel. 2786 Dvo- do trisobno stanovanje s kop*!* nico. v solnčnl legi, išče zakonsK* par brez otrok s 1. novembrom Ponudbe pod »Točen plačnik« h? upravo »Večernika«. 30W Gospodično ali dijakinjo sprejmem na stanovanje in hran*1 Mesečno Din 600. Naslov V upravi H* sta. 2785 Prodajalka, manufakturne in Špecerijske stroke, * večletno prakso, želi zamenjati mesW izven Maribora z enim v Mariboru* Ponudbe pod »Agilna« na upravo. 2795 Opravilna številka: E IX 3008/30 Dražb eni ohlic! Dhe 13. oktobra 1930, dopoldne ob 11 uri bo pri podpisane# sodišču, v sobi št. 27, dražba nepremičnin. Zemljiška knjig*1 1. k. o. Šomat, vi. št 80; 2. k. o. Šomat vi. št. 26} cenilna vred-nost: ad 1. 16.193.40 Din, ad 2. 14.104.70 Din (200.— Dl«) katerega zneska se mora odšteti 200 Dih izfe služnosti eajčtrt®’ n ja vode v korist vi. št. 80 k. o. Šomat; vrednost Ciste ceri. vre nosti: 13.904.70 Din; najmanjši ponudek: ad 1. 10.705.60 ad 2. 9.269.80 Dllt. V ostalem se opozarja na dražbenl oklic, ki Je nabit n* uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. Okrajno sodišča v Mariboru odd. IX-' dne 15« avgusta 1930. ^ Izdaji Konzorcij »Jutra* s Ljubljani.; predstavnik Izdajatelja ta urednik; FRAN HROZOVIC v i « Mariboru« Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.