OB PRAZNIKI! PODJETJA 20 let je v zgodovini človeštva nepomembna doba, za življenje in razvoj nekega podjetja pa lahko predstavlja izredno važno dobo polno dinamike in problemov. Malo je delavcev med nami, ki so bili leta 1948 priče rojstva novega podjetja Svilanit, h kateremu se je nekoliko pozneje priključil obrat Jugopamuk in tkalnica v Smarci. Prvič v zgodovini Svilanita bomo v naši sredi pozdravili in zaželeli še mnogo let uspešnega dela 20 letnim jubilantom, sodelavcem, ki so vztrajali in tudi v najtežjih časih vzdržah na delovnih mestih. Štirinajst jih je med nami. Za slehernega lahko smelo trdimo, da je s podjetjem trajno povezan, da je vedno med prvimi in najboljšimi pri delu. Lahko so nam za vzor vztrajnosti in privrženosti kolektivu. Pred dnevi sem povabil na razgovor dva naša »dvajsetletni- vsem slabe pogoje dela in tudi klofute niso manjkale. »Res je« pravi, da smo navzlic »šekinira-nju« za novo leto dobili kakšno darilo ali nagrado, vendar pa je bilo to povezano s prekomernim garanjem in slabimi pogoji dela. Takrat ni bilo malice, tople vode in parketa, kar je danes že normalno. Oba sta mnenja, da se je takrat moralo bolj delati v nasprotnem primeru pa je sledila takojšnja odpoved. Danes je drugače. Večja zaščita delavca, kar nekateri izkoriščajo in bežijo od dela in se skrivajo za vogali. Posebno me je zanimalo, kaj menita veterana o centralizaciji podjetja, ki je zahtevala na sedanji lokaciji pravo revolucijo z ukinitvijo nekaterih delovnih mest ter s preselitvijo obrata Šmarce in Mekinj. Mnenja sta, da je bila to edina rešitev za obstoj podjetja in, da je prejšnja razbitost terjala velike stroške na področju vzdrževanja, orga- in podobno, pa tudi za stanovanjski standard ni bilo na razpolago omembe vrednih sredstev. Izrazila sta zaupanje v sedanji razvojni program podjetja, ki po njunem mnenju očitno garantira proč vit podjetja in socialno varnost slehernega člana kolektiva. Letošnji praznik podjetja pa je značilen tudi po dejstvu, da smo dosegli tako stopnjo razvoja proizvodnje in ekonomičnosti, ki omogoča večjo produktivnost pri manjšem številu delavcev, kar se izraža v povečanem netto dohodku na delavca. Osebno sem par-krat povdaril, da smatram letošnje leto za prelomnico v razvoju podjetja, kar pa je predvsem zasluga izpolnitev prve faze avtomatizacije v tkalnici, barvarni in v manjši meri tudi v obratu svile in šivalnici. Z uvajanjem avtomatizacije smo dosegli na področju asorti-mana in kvalitete izredne uspe- he, istočasno pa tudi brez večjih tehnoloških težav postavili izvoz na tista mesta, ki mu pripada v pogojih modernega oziroma sodobnega gospodarjenja. Z uvedbo avtomatizacije oz. novih strojnih naprav se nam preko koriščenja povečane amortizacije odpirajo povečane možnosti za čimprejšnjo kompletno modernizacijo podjetja. Ta razvojni program nam bo ob istočasnem koriščenju inozemskih kreditov omogočil, da bo v 2 — 3 letih izvršena kompletna modernizacija podjetja. Z vključitvijo 36 avtomatskih statev v letošnjem letu, se nam bo povečala proizvodnja v letu 1969 za 15 — 17%, delovna sila pa bistveno ne bo narasla. Vse to pa nam omogoča hitrejšo rast dohodka, kar se že sedaj kaže v povečani investicijski dejavnosti. Menim, da smo lahko vsi ponosni na prehojeno pot in dosežene poslovne rezultate ter v tem duhu slehernemu delavcu posebno pa jubilantom izrekam najlepše čestitke ob prazniku podjetja. Marcijan Stane Direktor Pred 25 leti zgrajeni temelji slovenske državnosti Vsa proizvodnja bombažnih tkanin gre skozi roke delavk šivalnice, ki jih prikazuje slika. ka« tov. Rozmanič Vinkota in Zajc Cirila, od katerih je eden pionir v proizvodnji svile, drugi pa v bombažu. Takoj sta bila pripravljena na razgovor. Tov. Zajc je začel pot tekstilnega delavca v obratu Jugopamuk, kjer so izdelovali ženil frotir. Seveda ni bilo govora o kakšnih avtomatskih statvah, 3 — 4 smo imeli mehanične, ostale pa so bile. ročne. Leta 1949 je bil prestavljen kot mojster v obrat Šmarco, kjer so bili enaki pogoji dela in tkalo se je predvsem na ročnih statvah. Tov. Rozmanič je začel svojo kariero nekoliko drugače. Kot tkalski vajenec je pod komando privatnega lastnika v Mekinjah doživel vse dobrote in to pred- nizacije dela ter stalnih potovanj med obrati. V zvezi s specializacijo sta mnenja, da smo na popolnoma pravi poti, da kar tako naprej in, da je razvoj podjetja v zadnjih letih lahko prepričal še tako neverjetnega Tomaža, da nam je le skrbno izbrana specializacija omogočila, da smo dosegli dosedanje, rezultate. Razgovarjali smo se tudi o delovnih pogojih nekoč in danes in o medsebojnih odnosih. Smatrata tako v pogledu delovnih pogojev, kot osebnih odnosih, da je napravljen izreden korak naprej in, da le prepogosto pozabljamo kako je. bilo še v bližnji preteklosti. Marsikje ni bilo to» ple vode, slabe sanitarije, brez tople malice, klimatskih pogojev Po kapitulaciji Italije se je izredno razširilo osvobojeno o-zemlje. Vseljudska podpora ciljem narodnoosvobodilnega gibanja med Slovenci sta omogočila, da je prišlo v Kočevju do zgodovinskega zbora odposlancev slovenskega ljudstva. Sklepi tega prvega parlamenta med NOB so temelj državotvornega razvoja slovenskega ljudstva v skupnosti jugoslovanskih narodov. V zbor odposlancev so bili izvoljeni tisti predstavniki ljudstva, ki so stali v prvih vrstah v boju proti sovražniku. Zbor se je pričel 1. oktobra 1943. leta in je trajal 3 dni. Navzočih je bilo 572 odposlancev iz vseh pokrajin Slovenije od Mure do Soče. Tudi sosednja Hrvatska je poslala svoje zastopnike. Zboru so prisostvovali predstavniki antifašističnega sveta Jugoslavije z dr. Ribarjem na čelu, kakor tudi člani vojaških misij zavezniških držav, ki so bile pri glavnem štabu NOV in POS. Slovenski odposlanci so eno-dušno in z velikim odobravanjem pozdravili programe izvršilnega odbora osvobodilne fronte Slovenije. Prebrani so bili dotakratni uspehi o razvoju ljudskih odborov od začetka nove oblasti in partizanskih enot. Obsodili so^ izdajalsko pohtiko tiste peščice Slovencev, ki se je zbrala okrog izdajalca Rupnika in Rožmana. Zbor je sprejel tudi sklep o ustanovitvi slovenske republike v o-kviru Jugoslavije. Sprejeti so bili tudi zaključki o nadaljnjem ječanju NOV in razvoju ljudskih odborov na osvobojenih ozemljih. Sklepi Kočevskega zbora so bili za slovensko ljudstvo zgodovinskega pomena. Pod geslom »NAROD SI BO PISAL SODBO SAM« so potekale razprave voditeljev našega narodnoosvobodilnega boja, delegatov iz vseh bojišč, žena, mladine in odposlancev. S sklepi, ki so bili sprejeti v teh dneh, so poštah narodnoosvobodilni odbori najvišji predstavniki in izvršilni organi oblasti. 25. obletnico slovenske državnosti praznujemo v okoliščinah vojne psihoze. To nas ne sme oddvojiti od naših naporov za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Vselej in ob vsakem času moramo biti pripravljeni braniti to, kar smo si ustvarili v neenakem boju v naši ljudski revoluciji in na tem zgodovinskem zboru. Kočevski zbor pomeni za Slovence to, kot AVNOJ za Jugoslavijo. K. A. Poslovanje sklada zdravstven, zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana v obdobju od l.-VMI. 1968 Finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968 predvideva 241,824.000 din dohodkov in 241,824.000 izdatkov. Sprejet je bil v mesecu februarju tega leta, ko je bila znana osnovna stopnja za zdravstveno zavarovanje. Tudi v tem letu je ostala stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje takšna kot v preteklem letu in sicer 5 % od bruto osebnih dohodkov. Poleg dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije, dodatnega prispevka od dopolnilnega dela je bil uveden še dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Tega plačujejo zavarovanci, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic, ali ko opravljajo delo na domu. Za nekriti del primanjkljaja po zaključnem računu sklada za leto 1967 je bil predpisan izredni prispevek za čas od 1. februarja do 31. decembra 1968 v višini 0,95 % od neto osebnih dohodkov. V začetku tega leta so bili sprejeti novi sklepi in sicer o obvezni udeležbi zavarovancev k strošku pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev, o prispevku zavarovancev k stroškom za zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva (za ortopedske in druge pripomočke, in sklep o določitvi stalnega zneska, ki ga morajo plačevati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila. Dohodki sklada; Sklad zdravstvenega zavarovanja izkazuje po osmih mesecih presežek v višini 1,403.762 din, skupni dohodki pa so v obdobju januar-avgust znašali 161,278.417 din in so bili doseženi 66,7 % v primerjavi s finančnim načrtom za leto 1968. Dohodki se gibljejo torej v okviru normalne realizacije za to obdobje. Obseg zbranih sredstev osnovnega prispevka je odvisen od višine prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje od števila aktivnih zavarovancev in od višine izplačanih osebnih dohodkov zaposlenih zavarovancev. Povprečno število aktivnih zavarovancev za osem mesece,v se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta dvignilo za 1 % ali v absolutnem številu za 1.700 oseb. Osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje od ostalih kategorij zavezancev prispevkov (obrtniki, začasno nezaposleni, vajenci in drugi), je bil realiziran samo 58.3 % v primeriavi s finančnim načrtom ali za 667.455 din manj kot je normalna realizacija za to obdobje. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizaciie je bil realiziran v obdobju januar — avgust v višini 67.4 % v primerjavi s postavlienim planom in predstavlja 25.3 % od realiziranega osnovnega prispevka za to obdobje. Izdatki sklada; Izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja so bili v osmih mesecih realizirani v višini £59,874.655,85 din ali 66,1 °/p v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom. Osnovno ambulantno zdravljenje se v celoti plačuje zdravstvenim zavodom v skladu s sklenjenimi pogodbami za leto 1968. Prav tako tudi del specialističnega ambulantnega zdravljenja za zdravstvene zavode, ki so pogodbe za to dejavnost že podpisali. Izdatki za bolnišnično zdravljenje izkazujejo v odnosu na finančni načrt 65,2 % realizacijo. Obračuni v skladu s pogodbami za leto 1968 so napravljeni z bolnišnicami, ki so že sklenile pogodbe, medtem ko se ostali bolnišnični zavodi financirajo še vedno na osnovi akontacij, izračunanih na podlagi lanskoletnih dvanajstin. Glede na to, da so nakazane, akontacije nižje od letošnjih pogodbenih zneskov, so prikazani izdatki razumljivo nižji kot bi bilo za to obdobje normalno. Podaljšano in nadomestno bolnišnično zdravljenje je bilo realizirano do konec avgusta v višini 26,1 %. Ugotavljamo, da komisije pri posameznih klinikah niso odobravale podaljšanega in nadomestnega zdravljenja v obsegu kot je bilo predvideno. Regionalni zdravstveni center je. v prejšnjem mesecu napravil prerazporeditev razpoložljivih posteljnih zmogljivosti po posameznih zdraviliščih in po posameznih komisijah. Po dospelih napotnicah za podaljšano in nadomestno bolnišnično zdravljenje, za katero pa še nismo prejeli računov, predvidevamo, da bodo planirana sredstva v višini 3,000.000 din do konca leta v celoti izkoriščena. Stroški za zdravila in injekcije dosegajo v 8 mesecih 77,1 % ter močno presegajo v finančnem načrtu predvidena sredstva. Ti izdatki kažejo še nadalje tendenco naraščanja saj izkazujejo na-pram istemu obdobju v letu 1967 za 10,5 % višjo realizacijo. Izdatki za zobno nego in pre-tetiko izkazujejo v 8 mesecih 65.9 o/o napram planiranim sredstvom. Realizacija je, še vedno nekoliko nižja od normalne. Poudarjamo, da poteka financiranje zobozdravstvenih storitev že v celoti v skladu s sklenjenimi pogodbami in so torej prikazani izdatki rezultat obračunanih zobozdravstvenih storitev na podlagi računov, prejetih do konca meseca avgusta. Realizacija stroškov za ortopedske pripomočke izkazuje 50.9 % v primerjavi s planom. Izdatki za reševalne prevoze so doseženi samo s 45,2 %. Reševalni prevozi se plačujejo na podlagi računov po cenah, določenih v pogodbah za leto 1968. Sredstva, predvidena v finančnem načrtu za leto 1968. so bila v višini lanskoletne realizacije, ki je bila odraz pavšalnega plačevanja ne glede na dejansko opravljene prevoze. Ugotavljamo, da je na nižje stroške za reševalne prevoze občutno vplivala uvedba participacije, zaradi katere se je, znižalo število prevozov. Denarne dajatve, ki vsebujejo stroške za nadomestila osebnega dohodka, pomoči in povračila ter povračila potnih stroškov so bila v ^ osmih mesecih realizirana v višini 67,9 % v primeriavi s finančnim načrtom. Na višino izdatkov za nadomestila osebnega dohodka so vplivale predvsem spremembe v izračunu osnov za nadomestila. Po spremenjenih zakonskih določilih v zdravstvenem zavarovanju se namreč šteje v osnovo za nadomestilo celokupni osebni dohodek, dosežen v preteklem koledarskem letu in kot je to' ugotovljeno po zaključnem računu. Izdatki za nadomestila osebnega dohodka nad 30 dni so bili realizirani 70,3 % v primerjavi s finančnim načrtom. Visoka realizacija nadomestil nad 30 dni je predvsem posledica večjega števila dni izostankov z dela, ki so se v tem obdobju povečali za Začela s® je montaža prvih 5 strojev, kateri so prispeli v podjetje meseca septembra. Preostalih 9 strojev pride v podjetje do konca meseca oktobra tako, da bomo imeli do konca leta 49 komadov Gianijevih strojev. Pripravljamo pa že, novo naročilo in bomo verjetno sklenili že v mesecu oktobru novo pogodbo s katero bi nam dobavili stroje v teku prihodnjega leta. Z ozirom na stalno večanje proizvodnih kapacitet so postali prostori že veliko premajhni, posebno v šivalnici in skladišču barvane, preje. Vsako nadaljno povečanje proizvodnje bi bilo brez novih prostorov nemogoče. Omenjeni razlogi so nas prisilili, da takoj pristopimo k gradnji nove hale. Po pogodbi je predvideno, da bo že okrog Novega leta hala pod streho. Zaradi finančnih težav bo nadaljna faza gradnje, potekala parcialno, in se bo prvo dokončal prostor za povečanje šivalnice in za skladiščenje preje oziroma pripravo za proizvodnjo. 10,5 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Izdatki za nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti od dela zaradi nosečnosti in poroda ter skrajšanega delovnega časa doječih mater so bili realizirani 66,4 % glede na planska predvidevanja. Izdatki sklada za pomoči in povračila so bili realizirani 63,0 % v primerjavi s planiranimi sredstvi. Znesek pomoči za opremo novorojenčka ne presega planskih predvidevanj, ravno tako tudi ne potni stroški, nekaj večja pa je poraba sredstev za pogrebnine in posmrtnine 68,1 % v odnosu na finančni načrt. Strošiki za rehabilitacijo delovnih invalidov so bili realizirani 63,0 % v primerjavi s finančnim načrtom. Istopajo sicer stroški za nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu in stroški za profesionalno rehabilitacijo invalidnih otrok, vendar pa skupaj stroški za rehabilitacijo ne dosegajo normalne realizacije za to obdobje. zaradi tega pri vsej metražni robi in striženem frotirju. Seveda je za to treba ustvariti pogoje, da se bo tehnološki proces v barvarni odvijal tako kot je to potrebno. Eden največjih problemov je mehka voda, katere danes nimamo dovolj zaradi premajhnih kapacitet mehčalnih naprav. V ta namen nam Energoinvest v Sarajevu že pripravlja načrte za izdelavo nove mehčalne naprave, s kapaciteto ki bi zadostovala našim potrebam. Tudi v šivalnici bo potrebno povečati strojni park, kateri pa sicer zahteva manjše, investicije, razen v kolikor ne bomo šli v nabavo modernejših strojev, kot npr. stroj za avtomatsko roblje-nje po širini, katere so že začeli izdelovati v Nemčiji, in so jih nekatere inozemske tovarne že naročile. Potrebna bo tudi nabava avtomatskega stroja za pakiranje, z ozirom na čedalje večje zahteve domačega in inozemskega tržišča po brisačah embalirane v vrečke. Zaradi povečanih kapacitet v tkalnici z nabavo novih strojev v prihodnjem letu se pripravlja tudi rekonstrukcija starih barvnih aparatov in ureditev prostorov, ravno tako bo potrebno nabaviti še en nov barvni aparat, čimpreje pa bo potreben še en brzosušilnik. Vzporedno s potrebami po večjih količinah barvane in beljene preje bo nujno napraviti korak naprej za izboljšanje kvalitete naše barvane preje, ker imamo do sedaj velike težave v nadaljnih fazah obdelave in tudi končni izdelek našega frotirja je pregrob in premalo higroskopi-čen. Tudi po pripombah in nasvetih italjanskih strokovnjakov se moramo resno lotiti tega problema. Poseben problem imamo Za mehko navijanje bombažne preje na parfurirane cevke (nike-like) za barvanje je dogovorjeno z Predilnico Litija, da nam bo vse potrebe po mehko naviti preji izdobavljala ona in v ta namen tudi nabavljala in razširjala strojni park. Ugodne so tudi novice o izboljšanju tehnologije v Litiji in postopnimi pripravami na elektronsko čiščenje preje, kar bi znatno vplivalo na kvaliteto preje. Zaradi velikih odpadkov in težav pri previjanju preje iz war-copsov na križne navitke, smo uspeli, da nam bo v bodoče Predilnica Litija dobavljala vso svojo sukano prejo na Warcopsih s trdimi cevkami, katere bomo potem vračali. J. M. TEHNIČNE NOVICE Iz službe varstva pri delu V lanskem in letošnjem letu se v naši tovarni posveča večja skrb varstvu pri delu. S sprejetjem pravilnika o varstvu pri delu so bile odkrite vse večje pomanjkljivosti tehnične zaščite strojev, naprav in prostorov. Za odpravo vseh teh pomanjkljivosti bi rabili precej milijonov starih dinarjev, kar pa podjetje v enem letu ne bi preneslo. Iz teh razlogov je bil izdelan sanacijski plan za odpravo pomanjkljivosti in razdeljen na dobo večih let. V letošnjem letu smo že do sedaj porabili okrog 14 milijonov starih dinarjev v ta n cim en. Ta sredstva smo porabili za izdelavo- dodatne razsvetljave v tkalnici frotirja, za izdelavo podestov pri žakardih in zaščitnih ograj, nadalje za popravilo in ureditev poda in transportnih poti. Poleg tega pa je bilo odpravljenih še več manjših pomanjkljivosti. V najkrajšem času bomo mor-rali urediti delavne pogoje v stari barvami, v previjalnici in skladiščih preje. Urediti moramo vso tehnično zaščito pri strojih v tkalnici svile, kakor tudi razsvetljavo. Še v letošnjem letu bomo izvršili meritev ropota v vseh obratnih prostorih. Pričeli bomo uporabljati zaščitno vato za ublažitev škodljivega vpliva ropota na ljudi. Komisija za varstvo pri delu je večkrat pregledala vse prostore in uredila, da so posamezne, manjše pomanjkljivosti čimpreje odpravljene. Vršili so se tečaji in izpiti iz tvarine varstva pri delu. Izpiti so bili obvezni za vse vodje dela. Pripravlja se program za pouči-tev vseh zaposlenih delavcev v podjetju o varnem delu in nevarnostih na posameznem delovnem mestu. Z. S. Pogled na barvarno iz barvarne Vsekakor je barvama eden najvažnejših in po zahtevnosti prav gotovo najtežavnejši člen v verigi, ki sestavlja proizvodnjo frotirja. Ker se lastnosti preje pri tkanju, kot zadnjem delu proizvodnega procesa, v ničemer ne spremenijo, pomeni, da mora imeti preja, ki pride iz barvarne, že vse tiste lastnosti, ki jih frotir zahteva; obstojnost barv, mehak otip in hi drofilnost. Iz take preje bi se dalo narediti odlično brisačo. Toda tako prejo narediti je zelo težko in čeprav pri tem dosegli že velike uspehe, bo treba na tem še veliko delati, posebno pa v barvarno vložiti še veliko denarja. Zato lahko rečemo, da barvarna, taka kot je sedaj, izdeluje izredno kvalitetno prejo. Barvama taka kot je danes. Ta barvarna pa ne ustreza ne tehničnim zahtevam, ki se postavljajo pri raznih postopkih barvanja, ne zdravstvenim in varnostnim predpisom. Na kratko-: v barvami v slabih pogojih izdelujemo odlično prejo. Naj naštejem nekaj primerov: Barvni aparati v stari barvarni so tako slabo vzdrževani, da so vsi trije, posebno pa zaprti hotel, potrebni generalnega popravila. Toda rezervnih delov ni, Nikoli ni dovolj denarja zanje. Kmalu bo tako tudi z novo barvarno, kjer je kvaliteta barvnega aparata in brzosušilnika silno slaba. Brzosušilnik n,e dela tako, kot bi bilo treba že od samega začetka obratovanja. Novi barvni aparat naj bi bil polavtomat s programatorjem za čas in temperaturo. Toda programator že davno ne deluje več in vse kaže, da ga ni mogoče popraviti. Hi-dravljični ventili so že sedaj slabi in puščajo, ker so deloma izdelani iz neprimernega materiala. Barvanje nam zelo otežkoča prisotnost železa in ostalih neza-željenih primesi, ki jih dobimo z barvno raztopino na vse mogoče načine; z vodo, s paro in z nečistimi kemikalijami. To pomeni, da bi bilo treba zboljšati kvaliteto vode in po možnosti oskrbovati barvarno samo z mehko vodo. Treba bi bilo zamenjati parne cevi ali pa preurediti indirektno segrevanje in da bi bilo nujno po-trebno' nabavljati čistejše kemikalije, morebitne slabe pa takoj reklamirati. S tem namreč, ko delamo s trdo vodo in s tolikšnimi količinami nezabeljenih primesi, dosegamo samo nasprotni, učinek, to se pravi, preja je pusta in se včasih celo praši. Zato se mora preja parafini-rati, s čimer se zmanjša hidrofil-nost. In tako se znajdemo v slepi ulici; s tem ko izboljšamo eno lastnost preje, poslabšamo drugo. Če pa bi imeli primerne kemikalije, dobro vodo in paro, bi bila preja neprimerno boljša. Posebno poglavje pa so zdravstveni in varnostni pogoji dela v barvarni. Zdravstveni pogoji dela so taki, da je nemogoče biti zaposlen v barvarni in biti istočasno zdrav. Vročina, prepih, vlaga, mraz — zdaj eno, zdaj drugo, včasih pa vse hkrati. Slaba razsvetljava v stari barvarni, ropot, ki v obeh barvarnah prav gotovo presega dovoljeno mejo, neizolirane parne cevi, samo po 1 parni ventil pri vsakem aparatu in še in še. Vse to kvari zdravje, zmanjšuje delovno storilnost in predstavlja stalno nevarnost, da se, zgodi hujša delovna nesreča. To naj bi bilo na kratko nekaj o problemih, ki tarejo barvarno. Seveda je problemov še veliko več tako, da bi človek tem lahko napisal celo razpravo, vendar bi bil tudi to le brezuspešen napor, če ne bi bilo odziva v obliki reševanja vseh teh problemov. To pa seveda veliko stane, denarja pa, kot vemo, nikoli ni dovolj... Brane Praprotnik OBVESTILO! Zadnja stran Kamniškega tekstilca št. 7-8 je bila napisana v nerazumljivem jeziku. Oprostiti se moram za to napako-. Ta je nastala zato, ker je zmanjkalo člankov. Tisti tovariši, ki so obljubili prispevek, so v tem primeru tega zatajili Ta stran je bila posvečena neznanim talentom. V izogib takih napak vabim vse člane delovne skupnosti k tesnemu sodelovanju in oblikovanju našega glasila. Glavni urednik Konda Alojz V laboratoriju se preizkuša trdnost, vlažnost in prožnost bombažnih niti in obstojnost barvil. Delavka za aparatom za preizkušanje bombažne preje. Kaj moramo ukreniti ob nastanku požara Ostati, mirni in hladnokrvni ter takoj pričeti z reševanjem ogroženih ljudi. Odstraniti vnetljive snovi, ki jih lahko zajame požar: plinske jeklenke, posode z vnetljivimi tekočinami oz. drugimi nevarnimi snovmi. Prekiniti dovod elektrike, oz. izključiti električno pečico, likalnik, grelec in druge električne naprave. Zapreti vrata in okna ter tako preprečiti prepih. Poskušati pogasiti ogenj. Če nam to ne uspe, poklicati gasilce, katerih teletonsko številko moramo znati na pamet. Pregledati vse prostore, da niso v njih morda skriti otroci. Od osebe, ki se ji je vžgala obleka, ne smemo bežati, niti ji ne smemo dovoliti, da ona beži. Gorečo osebo moramo poviti z rjuho, deko-, kocem ali podobnim pokrivalom in tako pogasiti plamen. Nato ji maramo nuditi zdravniško pomoč. Če se vžge mast v posodi, mo^ ramo posodo pokriti s pokrovom in plamen bo takoj ugasnil. Z vodo ne smemo gasiti, ker je, brezuspešno. Gorečega bencina, petroleja in podobnih snovi ne smemo gasiti z vodo. Za gašenje moramo uporabiti aparate na ogljikov dvokis, gasilni prah ali peno. Lahko pa gasimo tudi s priročnimi gasilnimi sredstvi kot so npr. pokrivala, vlažno žaganje, pesek, zemlja itd. Ko vstopate v goreč prostor, ne smete na široko odpreti vrata in okna, ker bo v tem primeru udaril plamen direktno v vas. Vrata odpremo s kosom lesa na ta način, da se zaščitimo s samimi vrati. V goreč prostor vstopimo v upognjeni" drži, usta pokrijemo z robcejn namočenim v kis. Tal in drugih predmetov v gorečem prostoru ne smemo prijemati z golimi rokami. Najprej gasimo večje goreče predmete, nato pa še manjše. Električnih vodnikov pod napetostjo ne smemo gasiti z vodo, ker leta prevaja električni tok. Gasimo jih lahko le z aparati na ogljikov dvokis in gasilni prah. Ko je ogenj v zaprtem prostoru pogašen, moramo prostor dobro prezračiti. Paziti moramo-, da prepih ponovno ne razplamti požara. Gašenje požara j-q naporno in nevarno delo. Gorečih objektov ne poškoduje zgolj ogenj, temveč tudi voda in druga gasilna sredstva. Zato moramo biti p-ri ga- šenju zelo obzirni. Če je le mogoče, moramo iz območja požara odnesti vrednejše predmete in tiste predmete ter snovi, ki lahko vplivajo na razširitev požara. V mnogih primerih se zaradi nestrokovnega gašenja precej poveča požarna škoda. PRIPRAVIMO SE ZA LETNO INVENTURO OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA Če pogledamo porast osnovnih sredstev v letu 1968. napram 1. 1967. ugotovimo, da so se osnovna sredstva povečala za 2,100.000,00 N din, amortizacija pa za 1,560.000,00 N din. Iz navedenega j-e razvidno, da se v podjetju osnovna sredstva obnavljajo z novimi in modernimi stroji. Povišana amortizacija pa izvira iz 'razloga, ker je DS odobril za cca 100 % povečanje napram 1. 1967. Bliža se konec leta in na pragu je letna inventura osnovnih sredstev. Da bi komisija za popis imela lažje delo, bi bilo- potrebno, da vodje EE pregledajo vsa osnovna sredstva, katere so jim poverjena, če imajo inventarne številke na takem mestu, da so dostopne in vidljive. Največji problem pri popisu so razne police in stoli, kajti police se vsako leto predelavajo in premeščajo iz ene v drugo EE, inventarne številke se enostavno odtrgajo ali pa zabijejo s kartoni tako, da je nemogoče ugotoviti njihovo številko. Odgovorni vodje enot, to premeščanje in popravljanje polic in stolov nobenemu ne javijo, pa tudi sami bi morali biti toliko vestni, da to delo tako izvrše, kakor je bilo predpisano. V tem letu smo imeli primer, da so se v skladišču svile, police podrle, o tem pa ni bil obveščen knjigovodja osnovnih sredstev. Taki in podobni slučaji pa niso pravilni, kajti poznano je, da je treba vsako spremembo glede stanja v osnovnih sredstev takoj sporočiti na že zato določenem obrazcu. Le pravilno ravnanje z osnovnimi sredstvi omogoča lažje vodenje evidence o osnovnih sredstvih knjigovodij osnov, sredstev in pa tudi komisiji pri popisu pri letni inventuri. P. A. Pristojnosti izpostave komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kamnik Z ukinitvijo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kamnimi so bile nekatere pristojnosti prenesene v Ljuoljano. v ivamniku je ostala izpostava, kateri se je v drugi polovici t. L pridružila še izpostava Domžale. V cilju mtormiranja zavarovancev posredujemo opis del, ki jih opravlja izpostava Kamnik. Ta aeia so naslednja; Referent za zdravstvene dajatve in kontrolor Kontrolira obračune in izplačila nadomestil osebnega dohodka ter enkratnih dajatev, ki jih obračunavajo in izplačujejo pooblaščene organizacije iz območja občine Kamnik in 2/3 iz območja občine Domžale. Presoja po potrdihh o šolanju o nadaljnji pravici do zdravstvenega varstva za družinske člane obrtnikov in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Razvršča na podlagi davčne osnove v zavarovalne razrede obrtnike in gostilničarje. Ugotavlja obstoj zavarovalne zavezanosti, pripravlja osnutke odločb in rešuje zadeve. v zvezi z zavarovanjem. Vodi postopek v zvezi s predlogi za kaznovanje po sodniku za prekrške. Rešuje zadeve v zvezi z ortopedskimi pripomočki in kontrolira izplačana nadomestila o-sebnega dohodka in ostale dajatve iz ZZ, ki jih obračunava in izplačuje kontrolor in referent za nadomestila v Kamniku. Vpisuje delovno dobo v delovne knjižice iz podatkov OK ali katastra. Opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Kontrolor in referent za nadomestila osebnega dohodka in enkratne dajatve Sprejema, pregleduje in potrjuje, obrazce ER-1, obračunava nadomestila osebnega dohodka zaradi bolezni, nesreče, nege, skrajšanega delovnega časa, zaradi poroda ter enkratne dajatve iz ZZ. Refendira nadomestila o-sebnega dohodka in obračunava enkratne dajatve ZK. Prepisuje, evidenčne liste in osebne kartone ter piše sezname, nakaznice, virmane in naloge. Vsa navedena opravila opravlja le za območje občine Kamnik. Opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Referent za prijave, odjave in ZZK Sprejema prijave, odjave in spremembe za družbeni sektor za zavezance prispevka z vodenjem registrov in kartoteke ter za zavarovance z vodenjem seznamov ZI, map zavarovancev, stanja in gibanja zavarovancev ter sprejetih prijav, odjav in sprememb. Sprejema prijave, odjave in spremembe za zasebni sektor, izdaja zdravstvene izkaznice ter potrjuje zdravstvene izkaznice za zavarovance in njihove družinske člane, za samostojne zavezance za prispevek in repubhške upokojence. Vodi register in kartoteko zasebnih delodajalcev, sezname ZI in mape zavarovancev zaposlenih v zasebnem sektorju. Overja ZI za samostojne zavezance za prispevek in upokojence za območje občine Kamnik. Spre- jema prijave, odjave in spre-memt>e ter vodi sezname ZI in mape zavarovancev za obrtnike in gostilničarje. Evidentira spremeni oe zavezancev za prispevek. Arhivira prijave, odjave in spremembe. Opravlja mesečni predpis prispevka za gospodinjske pomočnice in osebe, ki prejemajo družb, pomoč za območje občine Domžale in Kamnik in za obrtnike: in gostilničarje za območje občine Kamnik. Sprejema prijave, odjave in spremembe za limete. Ugotavlja zavarovalno zavezanost za ZZK, izdaja zdravstvene izkaznice kmetom, vodi osebne kartone kmetov in potrjuje recepte za nabavo ortoped, pripomočkov. Zbira, sortira in grupira statistične podatke za statistična poročila o stanju in gibanju zavarovancev ZZK. Vsa navedena opravila s področja ZZK opravlja le za območje občine Kamnik. Vodi evidenco o kmetih borcih. Prodaja tiskovine in opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Referent za predpis prispevka Nastavlja nove katastre in v te knjiži poročila o nezmožnosti za delo, prijave, odjave in spremembe. Kontrolira mesečne obračune in predpis prispevkov za tujo delovno silo, zaposleno pri zasebnih delodajalcih. Sestavlja po uradni dolžnosti mesečne obračune izplačanega osebnega dohodka tuji delovni sili in nagrad vajencev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Opravlja mesečni predpis prispevkov za obrtnike in gostilničarje z območja občine Domžale, za uživalce priznavalnin in podpor. Vpisuje delovno dobo v delovne knjižice ter izdaja strankam potrdila o višini osebnih dohodkov zavarovancev zasebnega sektorja. Sestavlja poročila po obrazcu RAD 15. Vodi akreditiv sklada ZZ za dajatve iz tega sklada. Kontrolira in knjiži izplačila kratkoročnih dajatev pooblaščenih organizacij. Obračunava potne; stroške za delavce izpostave in vodi ročno blagajno. Daje informacije strankam in opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Referent za otroški dodatek Vodi upravni postopek in pod nadzorstvom pripravlja osnutke odločb za dela otroškega dodatka. Kompletira zadeve v primeru vloženih pritožb. V primerih neopravičenih izplačil otroškega dodatka pripravlja obremenilne naloge za upravičence OD ter vodi o njih evidenco do obvestila o administrativni prepovedi. Presoja o nadaljnji pravici do otroškega dodatka po potrdilih o šolanju za posamezne otroke upravičencev OD. Opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Kontrolor izplačal OD Potrjuje zavezancem za prispevek, z območja občine Kamnik, mesečne plačilne sezname izplačil otroškega dodatka. Knjiži po izdanih odločbah na evidenčne kartone upravičencev OD predpis. Vodi evidenco o stanju in gibanju števila otrok, za katere so zavezanci za prispevek upravičeni izplačevati otroški dodatek. Ugotavlja neupravičena izplačila in pripravlja obremenilne naloge za zavezance za prispevek ter vodi o tem ustrezno evidenco. Obračunava in 'nakazuje otroški dodatek, upravičencem zaposlenim pri zasebnem sektorju. Obvešča med letom referenta OD o vseh nastalih spremembah — odpad in mejna starost otrok, končana učna doba ipd. Pred začetkom novega šolskega leta pripravi seznam po zavezancih za prispevek za vse (Nadaljevanje članka iz prejšnje številke) otroke, za katere morajo upravičenci predložiti potrdila o šolanju. Sprejema vse zahtevke za otroški dodatek, registrira nove zahtevke ter opravlja vsa administrativna in strojepisna dela v zvezi z otroškim dodatkom. Opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Referent za kompletiranje invalidskih in pokojninskih zahtevkov ter pravno pomoč Kompletira invalidske in pokojninske zahtevke ter daje strankam pojasnila. Vodi postx> pek za priznavanje pokojninske dobe izven pokojninskega postopka s tem, da zaslišuje priče in stranke. Opravlja druga opravila, ki jih naroči šef izpostave. Čista voda je osnovni pogoj za proizv. tekstila Agresivne odplake; Po izvršenih kemičnih ople-menitilnih procesih, predvsem Po izkuhavanju, pranju, beljenju in barvanju odpustimo kopeli v kanal, vendar moramo material še izpirati, da odstranimo zadnje ostanke nečistoč in kemikalij iz materiala. Velik del teh izpiral-nih vod pa je zaradi nizke koncentracije primesi že neškodljiv, za vodno floro in favno, zato i-menujemo v kanal izpuščene izpiralu,e vode — neagresivne odplake. Delitev odplak v agresivne in neagresivne ima svoj pomen. Ponekod prevladuje mnenje, da je treba odplake čimbolj razredčevati z izpiralnimi neagresivnimi odplakami in na ta način zmanjšati koncentracijo škodljivih primesi. Vseeno pa je treba tudi te razredčene odplake še vedno čistiti, ker s takim razredčeva-njem še ne pridemo pod toksično mejo. O škodljivosti primesi v odplakah niso mnenja enotna, vendar navajam iz literature nekaj podatkov. LITER (1000.000 mg) vode, ki pa ni namenjena za pitje in gospodinjstvo, sme največ vsebovati sledeče količine raznih snovi izražene v miligramih in odstotkih: v mg v % Suspenzirane organske snovi 2500 — 100.000 0.25 — 10.0 Suspenzirane anorganske snovi 5000 — 100.000 0.5 — 10.0 Organsko vezani ogljik 0 — 30 1.0 — 0.003 Organsko' vezani dušik 0 — 20 0.0 — 0.002 Proste kisline 1000 — 5000 0.1 — 0.5 Proste alkah je iz zemeljske alk. 1000 — 5000 0.1 — 0.5 Kovine oz. kovinske soli 1000 — 5000 0.1 — 0.5 Prosti klor 0 — 20 0.0 — 0.002 Arzen 50 — 1000 0.005 — 0.1 Žveplo (v sulfidih in sulfitih) 0 — 5000 0.0 — 0.5 Kuhinjske soli oz. vezani klor 1000 — 150.000 0.1 — 15.0 Železo in aluminjeve soh 0 — 500 0.0 — 0.05 Raztopljene organske snovi 0 — 50.000 0.0 — 5.0 Z razredčevanjem torej samo večamo količino vode, ki jo' moramo očistiti, zato so čistilne naprave tudi tem količinam ustrezno velike. Z delitvijo odplak v agresivne in neagresivne pa lahko znižamo količino vode, ki jo je treba očistiti za več od polovice. Čiščenje manjših količin koncentriranih odplak pa tudi laže kontroliramo in izvajamo. Zaradi manjših količin odplak je tudi gradnja cenejša, čeprav zahteva ta način dvojno kanalizacijo. Očiščene agresivne odplake združimo nato v enoten kanal skupno z neagresivnimi odplakami. Koncentracija raztopljenih snovi je odločilna za delitev v agresivne in neagresivne odplake. Neagresivne, to je izpiral ne vode računamo (idealno) po sledečem preudarku; razmerje med težo suhega tekstilnega materi- ala, ki ga obdelujemo in kopeljo je na raznih strojih različno. Kot primer služi: 1. Žiger — 1:5 ali na 80 kg materiala 400 1 kopeli. 2. Aparati — 1 :10 ali na 100 kg materiala 1000 1 kopeli. Aparati — 1 : 20 ali na 50 kg materiala 1000 1 kopeli. 3. Motovila — 1 :30 ali na 30 kg materiala 900 1 kopeli. Ko odpustimo kopel, ostane v materialu kopelu za okoli 150 % teže materiala, torej pri obdelovanju na: 1. Žigru — 1:5 120 litrov ali 30 % prvotne kopeli. 2. Aparat — 1 :10 150 litrov ali 15 % prvotni kopeli. 3. Aparat — 1 :20 75 litrov ali 7.5 % prvotne kopeli. 4. Motovila — 1 :30 45 litrov ali 5 % prvotne kopeli. Z ozirom na začetno koncentracijo razredčimo ostanek pri razmerje — 1:5 za razmerje — 1 ; 10 za razmerje — 1 :20 za razmerje — 1 :30 za prvo razmerje 3.3 kratno 7 kratno 13 kratno 20 kratno drugo izpiranje 11 kratno 45 kratno 169 kratno 400 kratno Kako bomo letos praznovali praznik podjetja Delavski svet jie na svojem zaseidanju dne 27. 9. t. 1. razpravljal o predlogu upravnega odbora glede priprave za izvedbo praznovanja podjetja. Delavski svet meni, da je ta predlog predstavnikov družbeno-politič-nih organizacij in upravnega odbora z ozirom na prelomnico v gospodarjenju našega podjetja v letu 1968 umesten. Praznik podjetja naj bi se letos proslavil bolj svečano kot v preteklih letih. Zaradi gradnje se, v podjetju proslava ne more organizirati, zato je določeno, da bi bila v kinodvo^-rani Dom z kulturnim programom. Nekateri člani podjetja menijo, da zaradi večjih stroškov ne bi bilo proslavo organizirati v Domu Kamnik. Člani pripravljalnega odbora pa ugotavljajo, da ne bo bistvene razlike v stroških od preteklih let. Program proslave, bi obsegal naslednje točke: V dopoldanskem času se v podjetju izvajajo športne prireditve in vaje enot civilne zaščite podjetja. Delavski svet bo imel svečano sejo, na kateri bo> predsednik poročal o poslovanju in življenju članov delovne skupnosti v preteklem obdobju. Menza bo na razpolago udeležencem športnih iger in gledalcem z jedili in pijačami. Kulturni del programa pa bi se pričel ob 18. uri v kinodvorani Dom Kamnik. Uvodni govor bo imel tov. direktor, nato bo predsednik delavskega sveta razdelil nagrade in priznanja jubi- ClSTA VODA JE OSNOVNI POGOJ ZA PROIZVODNJO TEKSTILA Le pri izpiranju pri razmerju kopeli 1:5 in 1 ; 10 je razred-čenje tako, da moramo odplako prištevati še k agresivnim odplakam. V vseh ostalih primerih je pa razredčen j e tako veliko, da čiščenje ni več potrebno. Če bomo torej upoštevali vedno začetno, to se pravi maksimalno koncentracijo' dodatkov in nadalje še predvideni potek reakcij, si bomo ustvarili vsaj približno sliko naših odplak in jih nato razvrstili v agresivne in neagresivne. Katere kemikalije se nahajajo v izplakah, že vemo po recepturah, katere uporabljamo v proizvodnji, vendar ne moremo enostavno oceniti količine onesnaženi. Vsekakor je potrebna predhodna analiza odplak (predvsem določitev pH vrednosti, perman-ganatnega števila, izparilnega in žarilnega ostanka), iz katere lahko določamo potrebne podatke za njihovo čiščenje. Zaradi rastoče industrializacije, bo vprašanie čiščenia odplak vedno boli pereče. Nujno bo potrebno voditi pregled o porabi vode in množini odplak, za čim boljšo pripravo tehnološke vode na eni strani, na drugi strani pa za vzdrževanje naprav za čiščenje odplak. V naši tovarni se pospešeno dela na novem vodnjaku, ki naj bi daial dovoli vode za barvarno, s tem se bomo po možnosti osamosvojili pri preskrbi z lastno vodo. zastojev zaradi vode ne bo več, ali bp pa zastoj zaradi vode samo redek dogodek. Pristopilo se ie k načrtovaniu vod-nomehčalnih naprav, raziskave za čiščenje odplak, na vrN Zavod za vodno gospodarstvo Ljubljana. lantom ob 10 in 20 let zaposlitve v podjetju, nato pa bo kulturni program z nastopom narodnih noš iz Kamniške Bistrice in pevske točke z narodnimi in zabavnimi pesmimi, po kulturnem programu pa bo pogostitev in zabava s plesom. Vsak član delovne JUBILANTI V LETU 1968 Z 20- LETNIM DELOVNIM STAŽEM V PODJETJU 1. Gabrilo Francka OE 13 2. Kališnik Marija OE 11 3. Kočar Elizabeta OE 13 4. Kočar Marija OE 10 5. Lužar Marija OE 14 6. Petje Mara OE 12 7. Plevelj Marija OE 13 8. Posavec Marija OE 14 9. Potočnik Marija OE 10 10. Rozmanič Vinko OE 12 11. Šuštar Jožica OE 13 12. Tomšič Danica OE 10 13. Zajc Ciril OE 13 14. Zarnik Ana OE 13 JUBILANTI V LETU 1968 KI SO SI ZASLUŽILI Z 10 LETNIM STAŽEM V PODJETJU URO skupnosti, ne glede na to, če je na delu za določen čas, bo dobil 1/2 piščanca in 1 liter vina. Menimo, da bo ta načrt glede praznovanja v redu potekal in da se bodo tudi vsi člani delovne skupnosti udeležili proslave v kino Dom Kamnik. 1. Bernik Marija OE 10 2. Bremec Cecilija OE 10 3. Čebulj Vera OE 14 4. Golob Apolonija OE 30 5. Goričan Jože OE 20 6. Jereb Kristina OE 13 7. Kern Cirila OE 13 8. Komatar Jože OE 20 9. Korošec Franc OE 10 10. Koželj Stanislava OE 14 11. Kuhar Antonija OE 13 12. Osolnik Stanislava OE 13 13. Perme Ljudmila OE 13 14. Plesec Jožica OE 14 15. Plevel Ciril OE 20 16. Poljanšek Rudolf OE 13 17. Rifel Rozalija OE 14 18. Poravne Ana OE 13 19. Rihar Melita OE 24 20. Učakar Valentina OE 14 21. Urankar Frančiška OE 14 22. Urankar Kristina OE 12 23. Uršič Marta OE 10 24. Zavašnik Marija OE 10 sko usposabljamo v enotah civilne zaščite kako se zavarovati proti posledicam klasičnega, biokemičnega ali atomskega orožja. Če ocenimo geografski položaj naše občine, lahko ugotovimo, da bi sovražnik imel za prvi cilj uničiti najbolj pomembne objekte kot so; tovarne, upravne stavbe, komunikacije itd. S pravočas nimi in učinkovitimi ukrepi pa se da marsikaj rešiti in preprečiti še večjo škodo. V primerih iznenadnih elementarnih nesreč, požarov ali zračnega napada moramo ostati hladnokrvni in ne smemo povzročiti panike. Naši ukrepi morajo biti hitri, strokovno premišljeni in učinkoviti. Tako pa lahko ukrepajo samo ljudje, ki so poučeni o nevarnostih vojaškega orožja. Vedeti moramo, kako se proti njemu zaščititi in kako se moramo boriti pravilno in strokovno proti elementarnim nesrečam. Enote civilne zaščite, kakor tudi ostali člani podjetja imajo naslednje dolžnosti: Da v primeru hude elementarne nesreče, požara, iznenad-nega zračnega napada ali da je opazil sovražne diverzante, takoj obvesti oddelek za narodno obrambo Kamnik štev. telefona 83-323, načelnika tega oddelka Poljanšek Antona štev. telefona 83-307, predsednika občine Gobec Vinkota štev. telefona 83-426, načelnika občinskega štaba civilne zaščite Irt Gregorja štev. telefona 83-247. postaja Ljudske milice Kamnik, štev. telefona 83-222, vodja štaba civilne zaščite podjetja Marcijan Stanega, štev. telefona: 83-154. Samo navedene osebe smejo v prime,ru elementarne nesreče ali iznenadnega zračnega napada dati znak za alarmiranje enot civilne zaščite. Glavne naloge civilne zaščite so pa naslednje: — Reševati ljudi in druge materialne dobrine iz ruševin, odstranjevanje ruševin in čiščenje transportnih poti. — Nuditi poškodovanim in ranjenim prvo pomoč. —• Reševati ljudi, živali in druge materialne dobrine iz gorečih objektov, gasiti požar in ga lokalizira. — Vzdrževati v primeru požara ali iznenadnega napada iz zraka javni red in mir ter preprečevati paniko. — Odkrivati sovražne diverzante, izvidnike ter kontaminirana zemljišča. —• Odstranjevati posledice radiološkega, biološkega in kemičnega orožja. — Odstranjevati neaktivizirana eksplozivna sredstva. — Hitro popravljati poškodovane objekte in komunikacije električnega in vodovodnega omrežja. — Zatemnjevati prostore v primeru nočnih zračnih napadov. — Skrbeti za redno preskrbo z živili, vodo, zdravili in oblačili. —• Skrbeti za pravočasno evakuacijo v primeru elementarnih nesreč ali bližajoče se druge nevarnosti. —• Opazovati zrak in teren ter to pravočasno obveščati. — Vzdrževati in vzpostavljati zveze z enotami CZ in upravnimi ter oblastnimi organi. Delavnost civilne zaščite se ne zapira samo v določen okvir, pač pa so njene naloge mnogo širše, predvsem pa vsespolšna ljudska obramba. V Kamniškem tekstilcu je bil že objavljen seznam članov enot civilne zaščite. Plan je nekoliko Izvežbanost in pripravljenost enot civilne zaščite je dandanes aktualno vprašanje Priče smo raznih elementarnih nezgod, ki povzročajo več milijonsko škodo na družbenem in zasebnem premoženju. Sep-te,mbersko deževje je zopet povzročilo na posameznih območjih kamniške občine precejšnjo gmotno škodo. Poleg prirodnih katastrof, ki so v zadnjih letih kar pogoste vznemirja ljudi tudi vojna psihoza. Posamezna vojna žarišča ogrožajo svetovni mir, vendar je pričakovati, da bo obvladal človeški razum nad orožjem in ne. obratno. Spričo zadnjih dogodkov na Češkem so tako organi za narodno obrambo, kakor tudi predstavniški organi resno obravnavali vprašanje varnosti države. Navedeni činitelji nam narekujejo, da smo tudi mi. člani delovne skupnosti poučeni in pripravljeni vselej ter ob vsakem času braniti svobodo in neodvisnost. Strokovno podučeni člani podjetja bodo lahko kos nalogam, ki bi pretile bodi si kot elementarna nezgoda ali pa kot vojna nevarnost. Vojna tehnika je danes tako razvita, da lahko ob vsakem času in vsak kraj zemeljske oble napade iz zraka, kopnega ali morja. Taka tehnika s svojo rušilno močjo povzroča katastrofalne posledice, tako na materialnih dobrinah, kot človeških žrtvah. Ce k klasičnemu orožju prištejemo še uporabo atomskega potem si lahko mislimo, kakšne bi bile človeške žrtve in razdejanja. Vsaka nova vojna zahteva zaradi njene tehnične razvitosti in vedno več človeških življenj, tako na fronti kot v zaledm. Po statističnih podatkih je bilo v prvi svetovni vojni med civilnim prebivalstvom samo 5 % žrtev, v drugi 48 %. medtem ko je vojna v Koreji zahtevala 84 % žrtev civilnega prebivalstva. Ti podatki in okoliščine, v katerih živimo, nas silijo temu, da se vsestran- Izvežbanost in pripravljenost enot civilne zaščite je dandanes aktualno vprašanje spremenjen, zato ga ponovno objavljamo, da bo vsak, ki je vključen v katero koli enoto vedel kje je njegovo mesto in kakšne naloge ima. Seznam članov protipožarne enote; Golob Alojz, vodja enote Kladnik Jože, namestnik vodje Grden Franc, strojnik Hribar Anton, pomočnik strojnika Goričan Jože, kurir — bolničar Zupan Ignac, napadalec I, Balantič Andrej, napadalec II. Maček Jože, vodar I. Šuštar Pavle, namestnik vod. I. Tajč Peter, vodar II. Nograšek Ivan, cevar I. Berlec Alojz, cevar II. Balantič Franc, namestnik cev. I. Vrankar Jože, šofer Seznam članov enote reda in in Varnosti; Kramar Stane, vodja enote Bqrnot Vinko, namestnik Vratarska ekipa: Kočnik Ivo, vodja ekipe Vrhove Bogomir, namestnik Cotman Avgust, član Jontez Ivan, član Boltežar Alojz, član Marolt Anton, član Ekipa javnega reda; Žavbi Pavle, vodja ekipe Simičak Ciril, namestnik Rozmanič Vinko, član Pavlič Avgust, član Zulič Sulejman — ETA, član Windžnurer Milan —• ETA, član Seznam članov enote za radio-biološko in kemično zaščito; Torkar ing. Florjan, vodja enote Novak ing. Ivanka, namestnik Opazovalno-izvidniška ekipa: Štiftar Anton, vodja ekipe Praprotnik Brane, namestnik Lah Alojz, član Kuhar Franc, član Novak Maks, član Kolenc Slavko, član Vidmar Franc, član Ekipa za dekontaminacijo: Kodela ing. Vida, vodja ekipe Kožuh ing. Rozka, namestnik Grilj Eva, član Gladek Marjan, član Seljak Magda, član Serša Ivan, član Seznam članov tehnično reševalne enote; Benko Janez, vodja enote Seljak Bogdan, namestnik Pipan Lovro, ključavničar Magjer Silvo, ključavničar Šinkovec Stane, ključavničar Šubic Miro, varilec Jereb Jernej, varilec Plevel Ciril, mizar Vrankar Janez, kurir Žurbi Franc, član Golbo Jakob, član Golob Polde, član Benda Franc, član Ekipa za popravilo in vzdrževanje instalacij: Matičič Vinko, vodja ekipe Jenko Emil, mojster tkalnice Leskovec Janez, mojster tkalnice Novak Franc, električar Potočnik Maks, ključavničar Bergant Pavle, delavec Knavs Alojz, kovač Belci jan Vinko, ključavničar Bleje Miha, ključavničar Kern Peter, ključavničar Čož Ciril, delavec Seznam članov enote za alarmiranje, obveščanje in zveze; Stankovič Brane, vodja enote Pregel L e,on, namestnik Ekipa za alarmiranje in obveščanje: Kovač Valentin, vodja ekipe Janežič Franc, član — kurir Ambrož Marija, član Klemenc Anton, član Kregar Jože, član Dolenc Marija, član Vovk Lidija, član Ekipa za zveze; Poljanšek Slavko, vodja ekipe Poljanšek Ljuba, namestnik Šuštar Slavko, glavni kurir VODORAVNO; 1. obnova, obnovitev, posnetek, razmnožitev slik, 12. nekdanja kratica za konjsko silo, 14. negativno naelektren ion, 15. majhen predel, 17. sposojen denar, 18. posebnost, edina izjema, redkost, 19. odžagan kos debla, hlod, 20. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Kravanje, 21. princip zla v veri starih Perzov, 22. sorodnica, 23. tuj dvoglasnik, 24. dioksid, 25. mesto v Furlandi-ji, gospodarsko središče za vzhodno Beneško Slovenijo, 26. plevel z dolgo razpredeno korenino, 27. prismoda, 28. trgovec z moko, 30. davek v delu, 32. kratica televizije, 33. organska kemična spojina, amoniakov derivat,, 34. trgovski del Carigrada, 35. gora nad Kobaridom, 36 himalajska koza, 37. ladijska sobica, 38. majhen cirkuški konj, 39. gospodarstvenik, 41. del leta, 42. kemični znak za radij, 43. pustolovka. NAVPIČNO; 1. človek, ki se nepoklicno ukvarja z radiotehni-ko, 2. osnovna mera, 3. orodje za obdelavo železa, 4. ljubljanska tovarna koles, 5. osebni zaimek, Grabnar Darko, kurir Komatar Marija — ETA, član Rihtar Katica, član Rihar Angela — ETA, član Mušič Anica, član Seznam članov sanitetne enote: Mišič Danica, vodja enote Grilc Franc, namestnik Komatar Majda, bolničar Rozmanič Vida, bolničar Koželj Urška — ETA, bolničar Sušnik Olga — ETA, bolničar Lanišek Pavla — ETA, bolničar Verdnik Marija, bolničar Sušnik Marica — ETA, bolničar Rihar Melita, bolničar Kočar Špela, bolničar Hribar Anton, transport ranjencev Smolnikar Ivanka, nosilec ran j. Prezelj Vanda, nosilec ranjencev Urbanija Francka, nosilec ran j. Obrulk Milka, transport ranjencev Cevka Julka, nosilec ranjencev Golič Rozka, nosilec ranjencev Tomšič Milena, nosilec ranj. Treibušak Anton, nosilec ranj. Zajc Jakob, nosilec ranjencev Poljanšek Rudi, transport ranj. Grabnar Vinko, nosilec ranjencev Grzinčič Zdenka, kurir Hančič Niko, transport ranjencev Priporočam imenovanim članom enot civilne zaščite, da ta izvod časopisa shranijo. Tajnik štaba CZ; Konda Alojz 6. posojevalec denarja, 7. strokovnjak v kazenskem pravu. 8. zlitina niklja, kroma in železa, 9. v nordijski mitologiji čuvarica jabolka, ki daje bogovom večno mladost, 10. staro ime za brest, 11. kemični znak za aluminij, 12. premier afriške države, 13. skla-danica drv, 16. skupina živali, 18. začaranost od besed, 21. Ober, 22. predmet razgovora, 24. i spodnji del roke, 25. vojaška I enota, 26. otroško vozilo na dveh kolesih, 27. vrsta kuriva, 29. tekoča začimba, 30. židovski verski učitelj, 31. skupina črnskih plemen v južni in jugovzhodni Afriki, 32. ribiška potrebščina, 34. grška črka, 35. del okostja, 37. kovanje, 38. zvesta domača žival, 40. predlog, 41. osebni zaimek. Za pravilno rešitev križanke so razpisane tri nagrade; 1. Brisača v vrednosti 20,- N din 2. Kratka kravata 3. Vrečica s krpami Rešitve pošljite imedniškemu odboru v roku enega tedna po izidu časopisa. I KRIŽANKA 1 2 3 4 5 n 7 8 9 10 11 13 14 16 19 17 m 18 20 21 23 24 25 26 ■ m 27 28 29 30 31 k 32 33 9 34 m 35 36 37 38 39 40 41 42 ZA SMEH IN DOBRO VOLJO! Opica redajus M dinar in Bi pojdi po banane! KflO M KORA,, Čemu se lahko zahvali za visoko starost? Novinar vpraša starčka, če bi mu hotel povedati, kako je živel in čemu se lahko zahvali, da je dočakal tako visoko starost. Starček malo pomisli in odgovori: »V prvi vrsti moji letnici rojstva, če bi bil rojen kasneje, tako visoke starosti ne bi dočakal«. ZARADI ŠTEDNJE JE PRINESEL SLABO OCENO! Oče je obljubil sinu 500 N din, če bo prinesel dobre ocene. Ko je sin dobil spričevalo mu reče: »Ej sinko, ti nisi dobil dobrih ocen!« Sin; »Vem oče, ti si mi obljubil 500 N din, če bom imel dobre ocene, teh pa nimam zato, ker sem ti hotel prištediti ta izdatek.« ŽENITVENI OGLAS V pismu naslovljenem za neki tednik je dal neki vdovec naslednji ženitveni oglas; »Imam 36 let in rad bi se o-ženil vendar se obotavljam. Rekli so mi: temnolaske so slabega značaja, blondinke so površne in rdečelaske muhaste. Kakšno naj si izberem?« Odgovor je prejel brzojavno »Zakaj ne poizkusite s sivolasko?« V dobi robotov!