GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. - ŠT. 21 - 15. NOVEMBER 1980
OCENA IN SKLEPI PREDSEDSTVA ObSS
Uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela v OZD celjske občine
Uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela je ena temeljnih nalog vseh družbenih dejavnikov in pogoj za uspešno stabilizacijo gospodarstva. Istočasno ima izjemen pomen za utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca, spodbuja njegovo zavzetost za smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter spodbuja k stalnemu povečanju dohodka in njegovo smotrno razporejanje na osebne dohodke in skupno porabo.
Uveljavljanje načela delitve po delu je postala v večini organizacij in skupnosti stalna naloga, ki dokazuje, da se delavci zavedajo pomembnosti ureditve ----------
tega področja za krepitev Slovenije položaja delavca v združenem delu in dejanskega vpliva na celotno družbeno reprodukcijo.
V zadnjih letih smo na tem področju razvili po- .	—_
membno aktivnost, v katero so se poleg delavcev v or- ; ganizacijah združenega dela || in skupnostih 'vključili sindikati in ostali družbeni dejavniki. Sprejete so bile u-smeritve in stališča, ki nakazujejo rešitve in nasprotujejo k čim doslednejšemu uveljavljanju oziroma uresničevanju določil, za katera smo se dogovorili in jih je opredelil tudi zakon o združenem delu. V mnogih organizacijah so z lastno prizadevnostjo in ob pomoči družbenih usmeritev že uveljavili kvalitetne rešitve, ki so izpopolnile sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki so imele pozitiven vpliv na rezultate poslovanja in kvalitete gospodarjenja. Istočasno pa lahko ugotovimo, da so se v organizacijah in skupnostih zelo različno lotili urejanja teh odnosov, da obstojajo tudi še precejšnje pomanjkljivosti in slabosti, ki jih bo potrebno čimprej odpraviti. Če prizadevanji in aktivnostjOj ki merjamo rezultate uveljavljanja delitve po delu s pri-so jo vložili delavci in družbenopolitični dejavniki v OZD in celotni družbeni skupnosti, moramo ugotoviti, da niso dali v celoti ustreznih rezultatov.
ljavljanje delitve po delu kot eno osnovnih nalog v širok program aktivnosti ter
aiiuiv piuyiaiii cuvli vaiuoli ici
posvetijo tem vprašanjem osrednje mesto na 2. Konferenci Zveze sindikatov
^lnvoniio
Za enotno oceno smo pripravili ustrezen vprašalnik oziroma opomnik, ki je bil poslan vsem OZD. V 40 DO, TOZD in DS pa so bili o-pravljeni tudi neposredni razgovori z odgovornimi.

• J %• |
Te osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz ocene v preteklem letu so spodbudile sindikate in druge družbene dejavnike, da uvrstijo uve-
V skladu s programom aktivnosti smo v juniju sprejeli tudi izhodišča za pripravo II. Konference ter naloge sindikatov, ki bi zagotovile čim kvalitetnejšo oceno dosedanje aktivnosti, sprejem ustreznih dokumentov in u-smeritev za naprej. Ena osnovnih nalog je bila, pripraviti temeljito oceno dosedanjih rezultatov na področju uveljavljanja načel delitve po delu in ugotoviti, kako so se v rešitve vnesle usmeritve in stališča RS ZSS na področju delitve po delu sprejeta v letu 1979 ter o-predeliti pomanjkljivosti in slabosti, ki zavirajo doseganje boljših rezultatov na tem področju. Tudi v Celju je bila ta naloga sprejeta z vso odgovornostjo in tudi realizirana. Dosežena pa je še ena kvaliteta, ki je v tem, da nadaljujemo prakso priprave temeljitih ocen, kot smo jih opravili že v preteklih letih.
družbenopolitičnimi, samoupravnimi in poslovodnimi delavci. Ocena temelji na ugotovitvah o rezultatih u-veljavljanja delitve po delu v .organizacijah, ki zaposlujejo več kot 80% delavcev v Celju.
Z analizo odgovorov smo ugotovili, da v nekaterih OZD niso spoštovali osnovne usmeritve in so oceno pripravili samo za dogovorjeno razpravo na Občinskem svetu ZS. Zanemarili smo tisti del akcije, ki je terjal, da o oceni razpravljajo v svojih samoupravnih organih in . družbenopolitičnih organizacijah ter na podlagi ocene oblikujejo nadaljnje aktivnosti,
Razgovori so pokazali velik interes v organizacijah in skupnostih, da naredijo premike ha področju nagrajevanja, vendar se pri realizaciji srečujejo s problemi za katere so potrebne skupne družbene usmeritve ter
skupne osnove za enotnejšo uporabo določil zakona o združenem delu. V tej smeri se je izoblikoval'tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bi zagotovil hitrejše premike. Iz razprav in razgovorov pa so izšle nekatere u-gotovitve, ki dajejo dejansko sliko povezanosti interesa delavcev za ureditev tega področja in kompleksnosti, ki ga urejevanje zahteva.
1.	Prevladuje zahteva, da moramo vztrajati na doslednem uveljavljanju delitve po delu in izvajanju vseh usmeritev, ki smo jih v družbi sprejeli. Ne smemo nasedati stališčem, ki se večkrat oblikujejo, da se delo, uspešnost dela skupine ali posameznika ne da meriti, kar vodi na povprečja in uravnilovko, ki se v takih primerih pojavlja oziroma se k njej teži. Takšen odnos tudi utrjuje mnenja delavcev v materialni proizvodnji, da so v podrejenem položaju (njihovo delo se meri) in da je mnogo lažje pridobivati o-sebne dohodke, če ni izdelan sistem delitve po delu.
2.	Delitev sredstev za osebne dohodke ni mogoče ustrezno urejati, če ni tesno povezano z vprašanji pridobivanja in razporejanja dohodka. V letošnjem letu je to še toliko bolj aktualno, saj smo sprejeli družbene usmeritve na področju razporejanja dohodka ter postavili osebne dohodke v neposredno odvisnost od rasti dohodka. To pa je v nekaterih OZD iz posameznih dejavnosti povzročilo znatne težave, kajti na pridobivanje in višino dohodka vplivajo dejavniki, ki jim sami niso kos in se izražajo v vrsti sprejetih ekonomskih ukrepov (devalvacija, težave z repromaterialom, hitra rast cen, neusklajena rast porabe in drugo).
Vprašanj pridobivanja dohodka v naši družbi še nismo rešili, vendar to ne sme
povzročiti odstop od načela medsebojne soodvisnosti rasti dohodka in osebnih dohodkov. Vsi ti problemi, ki so objektivni, morajo še povečati napore na vseh tistih področjih, ker uspevamo probleme in pomanjkljivosti sami razrešiti. Ne smemo dopustiti, da se bo izoblikovalo mnenje, da je v takšnih pogojih gospodarjenja delitev po delu nemogoča.
3.	Stalno se ponavlja ugotovitev, da na področju organizacije dela in poslovanja nismo naredili kvalitetnih premikov, so pa eden pogojev, da bi nagrajevanje ustrezno zaživelo. Lahko u-gotovimo, da so na področju organizacije dela še precejšnje rezerve v vsaki OZD. V nekaterih predvsem večjih OZD (EMO, Cinkarna, Železarna in še nekatere), si prizadevajo narediti premike, ki bi zagotovili večjo urejenost in postavile dobro osnovo tudi za nagrajevanje po delu.
4.	Postavila se je zahteva, da se čimprej izdela enotna metodologija za izdelavo razvida del in nalog in o-predelijo oziroma ovrednotijo posamezni poklici v naši družbi. Zavzeti je potrebno ustrezen odnos do naj-višjih in najnižjih osebnih dohodkov oziroma višine, ki je še družbeno sprejemljiva ter z obvladovanjem teh problemov premostiti probleme visoke fluktuacije, ki so prisotni v vrsti OZD.
5.	Težave, ki se pojavljajo na področju gospodarjenja, zlasti rast življenjskih stroškov ter padec realnih osebnih dohodkov, otežkoča dosledno spoštovanje meril in osnov za delitev sredstev za osebne dohodke. Te težave se pojavljajo predvsem v OZD, ki imajo nizke osebne dohodke ali večje število delavcev v kategoriji z nižjimi osebnimi dohodki.'V teh primerih je pod vprašanje postavljeno tudi zmanjševanje osebnih dohodkov in s tem dosledno spoštovanje dogovorjenih meril.
Nadaljevanjema 2. strani)
OSREDNJA ICNJ. CELJE
Strokovnjake imamo doma
Vsa stabilizacijska prizadevanja so usmerjena v vse smeri. Predvsem pa v racionalizacije, bodisi dela, predvsem pa tudi varnosti pri delu ter ekonomičnosti. Tako srtio svoj prispevek k temu dali ponovno tudi vzdrževalci.
Pred nas je bil postavljen problem sušenja obloge to-pilnih peči v TOZD Frite.
Svoj čas so se kurile peči na nafto ter sušile z gorilniki na nafto. Ker smo predelali vse topilne peči na kurjenje z zemeljskim plinom so tu nastopile predvsem težave pri sušenju oblog to-pilnih peči. Potrebno je bilo napraviti nekaj, kar bi bilo predvsem varno pri u-porabi plina. Nikakor se ni oziroma se ne bi smelo dogoditi, da bi nastala možnost, da ob prekinitvi pla-
mena plin uhaja ter se na-predvsem pa varna in brez-bira v sami peči. S tem bihibno deluje, avtomatično lahko nastala Sam proces sušenja traja »plinska bomba« in v sluča-teden dni in omenjeni goril-ju ponovnega vžiga gorilni-nik ves ta čas nenehno gori ka bi lahko prišlo do eks-in ni se še pripetilo, da bi plozije. Resno smo se zave-zatajil, kar je dokaz, da je dali problema, ki stoji prednaprava oziroma problem nami in naši vrli fantje Bo-strokovno, hitro in poceni žo Krajnc, Drago Lednik,rešen.
predvsem pa Franc Skarlov- Primerjavo starega in no-nik, ki je pripeljal problemvega načina sušenja pa lah-nesnično racionalizatorskoko razberete iz priloženih do kraja. Naprava oziroma vam slik in to pod »slika I« gorilnik za sušenje oblogstar način, »slika II« nov topilnih peči je gotova, es-način oziroma novi gorilnik, tetska, v praksi uporabna,	Jože Oštir
Novi gorilniki za sušenje obloge za plin.
Uveljavljanje delitve po delu In rezultatih dela v OZD celjske občine
(Nadaljevanje s 1. strani)
6.	Pozitivni premiki na področju delitve osebnih dohodkov se izražajo tudi s tem, da je vedno bolj prisotno urejanje politike o-sebnih dohodkov ter izdelava enotnih meril in osnov na nivoju višjih oblik povezovanja (SOZD Slovenske železarne, v gradbeništvu, šolstvu, bančnih organizacijah, zdravstvu) in v okviru dejavnosti. Takšen način u-rejanja delitve osebnih dohodkov bi moral dobiti še ustreznejše mesto ter postati osnovni regulator ocenjevanja uspehov ali neuspehov posameznih delovnih sredin ter kreator politike osebnih dohodkov.
7.	Kvalitetnejše obvladovanje oblikovanja in delitve osebnih dohodkov in skupne porabe zahteva od nas
stalno spremljanje oziroma ugotavljanje problemov in preživelih rešitev ter iskanje novih pristopov in sistemov z vključevanjem vseh delavcev v dograjevanje načela delitve po delu. V nekaterih OZD kot so LIK Savinja, Železarna, Emo in še nekatere se zavedajo pomembnosti stalnega spremljanja uspešnosti sistema delitve po delu, zato pripravljajo kvalitetne ocene ter v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi institucijami ali lastnimi močmi iščejo boljše rešitve.
8.	Pri iskanju rešitev in vzpodbujanju ter usmerjanju so premalo prisotni vsi dejavniki v OZD. Zavedati se moramo, da je skrb za pravično nagrajevanje naloga vseh dejavnikov — od sindikata, ZK, samouprav-
nih in poslovodnih organov, do strokovnih timov. Dela in naloge, ki zajemajo strokovno obvladovanje politike osebnih dohodkov in u-veljavljanja načel delitve po delu so še prevečkrat strokovno slabo zasedena, večkrat postavljena v položaj, ki ni povezan z njihovo strokovno nalogo in zato tudi nepovračilna ter premalo upoštevana v kadrovski politiki. Takšen odnos do urejanja tako zahtevnega področja ne more dati pozitivnih rezultatov.
Poleg splošnih ugotovitev, se je na podlagi opomnika oziroma vprašalnika o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe, izoblikovala ocena za posamezne segmente sistema oblikovanja in delitve osebnih dohodkov ter skupne porabe.
Stari gorilnik za sušenje obioge za plin
Zakaj tako majhen odziv pri uvajanju reda in kontrole bolniškega staleža
V naši občini je le 22 OZD doslej sprejelo pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu. To so: Fo-tclik, Remont, Finomeha-nika, Surovina, Skupnost za zaposlovanje, TOZD za PTT promet, Opekarna, Celjske lekarne, Aurea, Etol, Celjska mesna industrija, Na-Na, Steklar, Požarna varnost, Tkanina, ŽG TTG TOZD Turizem in gostinstvo, VVZ Anice Černe j eve, Zapori, Obutev, EMO, Ključavničar in Železarna.
Priporočilo, ki ga je dala zdravstvena SIS (podprli pa smo ga tudi v Svetu, za socialno politiko in družbeni standard pri ObSS Celje) si torej prepočasi u-tira pot samoupravne odločitve. Seznanjeni pa smo bili s podatkom, da bolniški stalež ponovno narašča, kar vsekakor terja hitrejše razmišljanje in podvze-manje ustreznih ukrepov v sleherni delovni sredini. Storite to tudi v vašem kolektivu!
J=U-v
l_f ■ I EMO
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
G$iKe&
Ob tednu požarne varnosti akcija IG D DO EMO
V petek, dne 24. 10. 1980 so člani IGD DO EMO ponovno, kot že mnogokrat doslej preizkusili svojo akcijsko sposobnost.
Novo vodstvo RK ZSMS
Na' volilno programski seji v Ljubljani so v sredo, dne 29. oktobra 1980 delegati ZSMS izvolili novo vodstvo republiške konference, pregledali dosedanje delo, določili naloge za prihodnje in sprejeli akcijski program za naslednji dve leti.
Seje so se udeležili poleg delegacij mladinskih organizacij drugih republik in zamejstva tudi številni družbenopolitični delavci: Mitja Ribičič, Janez Vipotnik, Dušan Šinigoj, Tilka Blaha in drugi.
Mladi so najprej podali poročilo o delu RK ZSMS v prvem mandatnem obdobju po X. kongresu ZSMS, nato pa sta poročila o svojem delu podala še odbor za statutarna in pritožbena vprašanja in nadzorni odbor.
Delegati volilne programske seje RK ZSMS so danes sprejeli akcijski program za naslednje dvoletno obdobje, z vsemi pripombami, ki so bile izrečene v razpravi. Kot eno temeljnih vodil za nadaljnje delo so sprejeli tudi referat predsednika RK ZSMS Borisa Bavdka. Pripombe, ki bodo upoštevane kot a-mandmaji k akcijskemu programu, so poudarile predvsem problem zaposlovanja, delegiranja mladine v delegatska telesa, urejanje dohodkovnih odnosov, večjega vpliva kmetov v zadrugah, ureditev mladinskega doma v Bohinju kot izobraževalnega centra RK ZSMS tei dijaških in študentskih domov.
Z javnim glasovanjem so delegati izvolili novo 25-člansko predsedstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Boris Bavdek, za podpredsednika so izvolili Bojana Finka, za sekretarja RK pa je bil izvoljen Robert Černe.
Izvolili so tudi člane odborov za statutarna in pritožbena vprašanja ter nov nadzorni odbor.
Ob tednu požarne varno- v pravem pomenu besede Namestnik predsednika sti je bilo vsako gasilsko presenečenje, ker do zadnje- IGD tovariš VRABIČ Franc društvo zadolženo od OGZ, ga niso vedeli, kje, kdaj in je poskrbel, da so omenje-da izvede vajo preseneče- kakšne vrste požar bo na- ni podatki ostali v strogi gasilce stal.	tajnosti do zadnjega trenut-
ka.
sprejeti informaciji so gasilci uspeli priti na mesto požara v petih minutah. Prvi del preizkušnje je zadovoljivo uspel. Mesto požara jc bilo določeno na severozahodni strani skladišča gotove posode v neposredni bližini plinske postaje. Kaj kmalu so gasilci ugotovili, kakšna snov gori in so se snov za gašenje požara voda. Lokacija je bila očividnim skrita, zato ni bilo prevelikega števila opazovalcev.
Delavci, ki so bili v času požara prisotni so dajali dokaj kritičnfe pripombe na način in hitrost gašenja.
Večjih problemov ni bilo, le ugotovljeno je, da vsak hidrantni priključek ni uporaben, ker so se dimenzije ob asfaltiranju dvorišča DO nekoliko spremenile. Ob iznajdljivosti gasilcev je bila tudi ta sprememba premagana. V bodoče bodo gasilci poskrbeli, da ne pride do omenjenih težav, ko ne bo šlo .za vajo ampak za resnični požar, ki ga pa nihče ne želi.
Gasilcem in operativnemu vodstvu čestitamo za prizadevnost in jim želimo v bodoče še veliko uspehov.
Emil OŠTIR
Vaje gasilske enote v EMO
TOBI in inovacije
Komisija za racionalizacije v TOZD TOBI je pričela s svojim delom in že na prvi seji obravnavala 11 inventivnih predlogov.
10 predlogov je spoznala za smiselne, vendar bi trije predstavljali velike težave pri spremembi procesov ali pa niso več zanimivi za razvoj TOBI.
Predlog skrajšanja sesalne cevi Cu 0 28 je že realiziran in je potrebno izračunati prihranek ter spremeniti tehnološki postopek. Inovacije pri TČ-32, zamenjave litih delov z jeklenimi, sprememba postopkov pri lakiranju, prihranek e-nergije itd., so po mnenju KR zanimive, komisija jim priznava smiselnost in s tem nagrado po 52. členu Pravilnika o inovacijah (200 — dvesto din) ter nalaga strokovnim službam, da dajo svojo oceno, izdelajo materialne in proizvodne pokazatelje, na podlagi katerih bo komisija sprejela dokončne odločitve.
INOVATORJI so iz različnih področij dela:
ŠERC Slavko, ROZMAN Rudi, BOŽI Janez, MIGLIČ Dominik, ROBNIK Ernest, GERHOLD Franc, FABJAN Ivo, REBERNIK Dušan, KRIVONOG Jože, ČERIN Rudolf in TOPLAK Ivo.
Komisija je s svojim predsednikom tov. SLA VER
Jankom in ob vsestranski pomoči tov ROBNIK Mila- ■ na resno pristopila k delu in pričakovati je, da pozitivni rezultati za TOZD TOBI in razmah inventivnosti ne bodo izostali.
AZ
Posebne izobraževalne skupnosti predstavile osnutke svojih planov
V Prilogi Poročevalca skupščine SRS št. XI. od 25. 9. t. L so objavljeni Samoupravni sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti (PIS) za obdobje 1981/85. Gre za zelo pomembne dokumente, ki opredeljujejo in konkretizirajo novo u-smeritev pri usposabljanju kadrov — jutrišnjih delavcev. Razprava o teh dokumentih naj bo v vsaki dejavnosti (grupaciji) poglobljena, saj moramo preveriti, če je načrtovani
razvoj resnično tak, da bo omogočal doseganje ciljev.
Predlagamo, da v OZD aktivirate strokovne službe in ustrezne organe samouprave, zlasti pa tudi delegacijo za področje vzgoje in izobraževanja in jim pomagate pri opredeljevanju do ponudenih rešitev. Med pomembna vprašanja vsekakor sodijo učna baza za praktični pouk, nagrajevanje učencev, investicijske naložbe, združevanje sredstev in morda še kaj. (V pripravi na raz-
Dl A Tl-iMO
Člani društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav EMO so v soboto 25. 10. 1980 krenili skupaj s DIATI — ŠTORE v Reko na ogled zvezne razstave inovacij RAST YU ’80.
Osmi ogled »radničkog stvaralaštva« je posvečen 30-letnici delavskega samoupravljanja ih 12. oktobru Dnevu inovacij Jugoslavije, kot spomin in zahvalnost tov. TITU, ki je v Užicu 1941. leta med borci NOV, vžgal prvo iskro inova torstva. 2.213 izumov in tehniških novosti, ki so plod dela 552 delovnih organizacij in 137 posameznikov iz cele Jugoslavije je na ogled na razstavi na Reki. Razstavo je odprl predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije ILIJA VAKIČ.
RAST YU '80 z vsemi spremljajočimi manifestacijami že več let povečuje popularizacijo vseh oblik inventivnosti in predstavlja največ; i zbir delavskega inventivnega dela v Jugoslaviji.
Velikega zanimanja o-biskovalcev je bil deležen Robot GORO 1, katerega razstavljajo strokovnjaki Gorenja, inštituta Mihajlo Pupin iz Beograda in inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Robot je namenjen brizganju emajla in laka, kar je velik korak naprej pri zaščiti delavca zaradi nezdravih delcev v zraku, ter povečuje produktivnost in kvaliteto. Vse o ! ideje do realizacije je delo domačih strokovnjakov. Cena robota je ! milijone dinarjev.
Eksponati so zanimivi za ogled, le premalo j r spremljajoče dokumentacije in razlag ali demonstracij. Vsekakor pa bi v bodoče tudi mi lahko predstavili našo inovacijsko dejavnost na tej razstavi in tako častno zastopali EMO, kot so to storili inovatorji Železarne Štore.
Žal je celotno strokovno ekskurzijo motilo izredno slabo vreme, vendar so inovatorji kiju > temu zadovoljni zapuščali Reko in razstavo, ki je vredna ogleda.
A. Ž.
pravo ne prezrite razmišljanja, objavljena v DE št. 38 ni 39.)

Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Socialistično Jugoslavijo bi branilo njeno celotno prebivalstvo.
(Iz referata na proslavi 60-letnice KPJ—SKJ)
Ob tej priložnosti želim spomniti, da je obramba dosežkov socialistične revolucije in zagotovitev mirnega socialističnega samoupravnega razvoja bila stalna naloga zveze komunistov v povojnem obdobju. Na žalost, neredko smo bili izpostavljeni poizkusom ogrožanja naše neodvisnosti in samostojnosti, poizkusom vmešavanja v naš notranji razvoj. Vsako poslabšanje mednarodne situacije v katerem koli delu sveta nujno vpliva na našo varnost, kakor tudi na varnost drugih držav.
Prav zaradi tega je graditev obrambnega sistema eno od zelo pomembnih stratež-
kih vprašanj naše socialistične samoupravne družbe. Izgradili smo sistem splošne ljudske obrambe in družbe-
rakter samoupravne jugoslovanske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti; karakter svobodnih mednarodnih odnosov, borbene tehnike in oborožitve. V osnovi je. naš sistem splošne ljudske obrambe.
skimi pogoji v katerih se razvija naša socialistična samoupravna družba.
V	edinstvenem sistemu SLO čigar okostje predstavlja Jugoslovanska ljudska armada, je zagotovljeno maksimalno angažiranje vseh družbenih potencialov tako ljudskih kot materialnih, kar večkratno poveča našo obrambno moč. V primeru napada na našo državo bi se z orožjem v roki napadalcu zoperstavilo nekaj milijonov ljudi medtem, ko bi vse ostalo sposobno prebivalstvo bilo vključeno v aktivnost pri organiziranju in zagotavljanju oboroženega odpora.
V	SLO in DS so vključeni vsi delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne inte-
resne skupnosti in družbene organizacije, SFRJ, njeno suverenost, teritorialno integriteto in neodvisnost bi branilo njeno celotno prebivalstvo, vsi naši narodi in narodnosti. Eventualni napadalec pa kdor koli bi to bil, nima nikakršne šanse, da doseže svoje cilje.
Jugoslavija je neodvisna in miroljubna dežela. Mi ne ogrožamo nikogaršnjo neodvisnost in nimamo nikakršnih teritorialnih pretenzij.
Ostajamo trdno prepričani ob svojem prebivalstvu, da vse probleme, kateri se pojavljajo v mednarodnih odnosih rešimo po miroljubnih poteh. Mi smo proti vojni, ali če nam bo vojna vsiljena bomo znali braniti in obraniti našo družbo in naš družbeni sistem. Emil Oštir
DA BI OBVAROVALI CELOTNO TERITORIJO NAM JE POTREBNO DA USTVARIMO TAKSNO ORGANIZACIJO, DA SOVRAŽNIK NITI ZA EN SAM EVENTUALNI DESANT NE MORE NAJTI NITI ENO MESTO, KJER BI SE LAHKO NEMOTENO SPUSTIL, POVSOD GA MORA PRIČAKATI ORGANIZIRANA OBRAMBA.
TITO
ne samozaščite. Pri tem smo Marksova ideja o oborože-uporabili bogate izkušnje o- nem ljudstvu, prežeta s kon-svobodilne vojne in to: ka- kretnimi družbenozgodovin-
V spomin
Stevo Pratnekar
Od našega sodelavca, odgovornega urednika našega glasila smo se presenečeni, žalostni in presunjeni poslovili v jesenskem vremenu, tihi in
nemi. Ob tej zadnji njegovi poti so bile izrečene te besede:
Ko tu sredi tišine stojimo ob tvojem zadnjem domu in se za vedno poslavljamo od tebe, težko izbiramo besede, s katerimi bi radi izrazili naše občutke. Ko smo zvedeli za tvojo smrt, smo se šele zavedeli krute resnice, ki nas je vse hudo prizadela.
Čeprav te je bolezen spremljala več let, se z
dejstvom, da te ni več ne moremo sprijazniti. Nekateri med nami, tvoji sotovariši, se spominjamo, kako veliko volje za delo in življenje je bilo v tebi. Če tudi ni bilo vedno lahko prenašati težave, ki so te spremljale si.vedno z optimizmom gledal v jutrišnji dan.
2e, ko si .leta 1952 prišel v našo tovarno smo vedeli, da sprejemamo medse dobrega sodelavca in nismo se zmotili. Mnogo truda si vložil za skupne koristi kolektiva. Našemu kolektivu boš ostal v trajnem spominu tudi kot aktiven družbenopolitični delavec. Za svoje delo si bil odlikovan z ORDENOM DELA S SREBRNIM VENCEM, prejel si tudi vrsto drugih pohval in priznanj.
Delo in čas v katerem si živel ti ni dopuščalo, da bi opravil razne visoke šole, vendar so tvoje dragocene izkušnje in proletarska zavest nadomestile tisto, za kar sodobna generacija danes ni prikrajšana.
Zdaj- je to zate vse tako brez pomena, nam pa bo ostal nate svetel spomin. Ko bomo jutri hodili po poti, ki se je za tebe zdaj končala, se te bomo radi spominjali kot človeka, ki nam ni zapustil zgolj spominov.
Tvoji družini in vsem tvojim sorodnikom izražamo iskreno sožalje.
Za utiranje filmske kulture in ustvarjalnosti
Bogate izkušnje preteklih Tednov domačega filma in nikoli povsem doseženi temeljni cilji te slovenske filmske manifestacije nenehno spodbujajo organizatorje k iskanju novih, učinkovitejših organizacijskih prijemov, ki naj zagotovijo vedno znova živ, raznovrsten in domeven trenutek soočenja med filmskimi ustvarjalci in njihovim vedno zahtevnejšim občinstvom. Saj že vemo, celjski Teden doma-ga filma ni festival živopisne bleščave in snobizma, niti ni popravni izpit za slovenske filmske u-stvarjalce, ki so ostali prezrti na drugih jugoslovanskih festivalih. Celjski Teden je predvsem živo, odprto in strokovno poglobljeno srečanje med filmskimi ustvarjalci in vsemi vrstami občinstva, je žal še vedno izjemna priložnost za pošten pogovor med u-stvarjalci in šolarji, pedagogi, kulturnimi animatorji, delavci, za pogovor, v katerem pade pogosto tudi zadnja tančica s skrivnosti umetniškega ustvarjanja, pogovor, v katerem ni prostora za potuhnjeno zlonamernost in drobnjakarstvo. Prav v odpiranju vedno novih poti v sporazumevanju med ustvarjalci in občinstvom je ena najdragocenejših posebnosti naše manifestacije, v njej je tudi naj večje zagotovilo, da se nikoli ne bo izpraznila v napihnjeno obliko pogrošnega festivala.
Domača kinematografija v zadnjih letih, tudi po zaslugi TDF, znova privlači pozornost občinstva. Njeni ustvarjalci vse bolj mislijo
na odmev pri občinstvu, a ne le tisti, ki jih zanima le blagajniški izkupiček, ampak tudi oni, ki hočejo skozi privlačno, duhovito obliko izpovedati svoj ustvarjalni odnos do sodobnega življenja in si želijo ravno takega ustvarjalnega sprejemanja pri občinstvu. Zaupanje med občinstvom in ustvarjalci raste in potrebno bi ga bilo izkoristiti za še uspešnejše samoupravno delovanje naše kinematografije, za še širše po-družbljeno kulturno politiko na tem področju in za iskanje novih, učinkovitejših poti pri utiranju filmske kulture v našo zavest.
Tlj>F tudi v času zaostrenih ustalitvenih prizadevanj ne bo nič siromašnej-ši. Vezi med združenim delom in manifestacijo so o-čitno že tako močne, krepila pa jih je zavest o smotrnosti naložbe, da bodo zagotovile nadaljnjo vsebinsko rast prireditve. To pa je gotovo tudi edini pravi odgovor sedanjemu družbenemu trenutku. S širjenjem vsebine in poglabljanjem naših spoznanj bomo najučinkoviteje spodbujali nadaljnji razvoj ustvarjalnosti vsakega posameznika in družbe v celoti, s tem pa oplemenitili osnovni pogoj nadaljnjega družbenega napredka.
Vsako leto znova se marsikomu utrne utopična želja, da bi trajal TDF vse leto. Seveda ne zaradi tega, ker bi želeli gledati le domače filme, ali pa se živo odzivati prisotnim u-stvarjalcem. Gotovo pa zato, ker je v tem tednu program kinematografov pozorno izbran, ker so vse
predstave opremljene z u-vodnim kratkim filmom in ker v vzdušju Skupnega pričakovanja polne dvorane človek doživlja filmsko predstavo kot vznemirljiv kulturni dogodek, ob katerem se bo moral sam zase in v pogovoru z drugimi vrednostno opredeliti. Zal je vse to ostalih 51 tednov v letu še vedno le prijeten spomin in spodbuda novih pričakovanj hkrati.
Svečane premiere, dragocene ponovitve, redke možnosti spoznavanja kinematografij posameznih republik in pokrajin ter komaj znanih neuvrščenih dežel, razgovori, posveti, razstave... vse to so le pojavne oblike živahne u-stvarjalnosti, ki se pretaka v teh dneh z naših platen, panojev in izza omizij, u-stvarjalnosti, ki razburja, privlači, rahlja, utrjuje, predvsem pa izziva novo ustvarjalnost na obeh straneh. In dokler bo tako, bo TDF v svoji nepopolnosti živ, izzivalen in zato potreben.
Slavko Pezdir
Dopisujte
v naše
glasilo

Tudi traktor ubija
Dejstvo, da je število prometnih nesreč, ki jih pogojuje človeški faktor iz dneva v dan večje. Stopnja družbene ogroženosti je dosegla mejo, ko ni več mogoče smrtnih žrtev in prometnih invalidov zgolj evidentirati, marveč morajo vsi dejavniki, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem na kateremkoli področju in v katerikoli inštituciji, strniti vsa prizadevanja, da se zmanjša število vsaj tistih prometnih nesreč, ki jih je zakrivil človek. Statistiki sicer razvrščajo vzroke prometnih nesreč v nekaj kategorij, pač glede na najbolj otipljive in očitne vzroke nepravilnega ravnanja udeleženca v prometu, za večino teh vzrokov pa tičijo številni, navidezno nepomembni vzroki, ki se jih prometni udeleženci niti ne zavedajo in jih zato tudi zanemarjajo.
Statistike o prometnih nesrečah izkazujejo grozljivo naraščanje števila promet-cami, ki so jih bodisi po-nih nesreč s hudimi posledi-vzročili vozniki traktorjev, ali pa so sami postali žrtev lastnega traktorja ali drugih udeležencev.
Glede na to, da mora voznik traktorja v večini primerov voziti tudi na površinah, ki so namenjene za javni cestni promet in se vanj vključiti, da lahko pride do obdelovalne površine, ki je največkrat bolj ali manj oddaljena, mora temeljito poznati cestnoprometne predpise, da ne ogroža sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu, na katere zadeva med vožnjo po prometnih površinah za javni cestni promet. Da voznik varno vozi traktor tako po javnih cestah kot pri poljskih delih, mora:
.1. Tako kot ostali motorizirani udeleženci paziti na varnost otrok, invalidov, ter starih in slabotnih. Torej:
—	otrok ne jemlje nikoli s seboj na traktor, prav tako ne invalidov ter starih in slabotnih ljudi,
—	odraslo osebo vozi na traktorju samo, če je na traktorju montiran poseben sedež za potnika,
—	za vožnjo traktorja mora imeti ustrezen izpit, zato je vsakršno prepuščanje vožnje zlasti nedoletnim otrokom in drugim neveščim osebam, pa tudi na domačem dvorišču, skrajno nerazsodno in neodgovorno dejanje,
—	vozi z izredno pozornostjo tako na cestah za javni promet kot na drugih površinah izven javnega prometa (poljske poti, gozdne poti, dvorišče itd.), če so v bližini:
—	otroci, saj ne znajo
razsojati v nevarnih situacijah, ■	■
—	invalidi, ostareli in slabotni, ki potrebujejo več časa, da zaznajo nevarnost in nanjo ustrezno ukrepajo, ker jih čutila — sluh in vid lahko varajo pri ugotavljanju oddaljenosti od ropota,
—	pešci so lahko raztreseni, živčni, alkoholizirani itd.,
—	so neugodne vremenske razmere (naliv, snežna brozga, poledica, megla itd.).
2.	Zlasti mora biti previden pri vožnji, kadar je:
—	vozišče spolzko, poledenelo, slabo vzdrževano, itd.,
—	vidljivost zmanjšana zaradi megle, sneženja, dežja itd.,
—	zato opozarja z zvočnimi signali na nevarnost druge udeležence v prometu.
Tudi v takih voznih pogojih mora voziti tako, da lahko svoje vozilo pravočasno ustavi pred vsako oviro, ki jo je v danih razmerah mogoče pričakovati.
3.	Predno začne vožnjo, ima stalno pred očmi:
—	da je traktor po predpisih vlečno motorno vozilo in lahko vleče priklopno vozilo, prikolico, delovni stroj in vprežni voz,
—	da mora biti priklopno vozilo povezano s traktorjem z ojnicami, ker bo le tako ostala razdalja med njima ves čas enaka,
—	da zahteva posebno pozornost tovor. Malomarno naložen tovor štrli na vse strani in celo zakriva zavorne in smerne luči. S tako naloženim tovorom lahko nevarno oplazi druge udeležence v prometu, pri zavijanju na levo pa povzroči hudo prometno nesrečo.
4.	Posebej mora biti pozoren in previden:
—	kadar vleče delovni stroj:
kosilnica in drugo priklopno vozilo je lahko širše kot traktor vlačilec. To je predvsem pomembno pri prehitevanju, ker so zlasti kolesarji v življenjski nevarnosti.
—	Kadar vozi več traktorjev, zlasti kadar vlečejo s seboj delovni stroj ali priklopnik v koloni mora biti med njimi predpisana razdalja, da je tako zagotovljen nemoten potek cestnega prometa za druge udeležence.
—	Zaradi vožnje po polju in kolovozih in gozdnih poteh so gume traktorja ali mokre ali blatne ali kako drugače polne nesnage, to je lahko življenjsko nevarno, kadar je treba zavirati, ker zavore ne bodo delovale tako, kot pričakujemo.
Ne ogroža pa voznik traktorja s takimi kolesi samo sebe, ampak tudi druge ude-deležence v prometu, ker pomenita blago in nesnaga
na cestišču resno nevarnost, da bo zanašalo druge motorizirane uporabnike prometnih površin. Zato je treba, preden pripelje s poljske poti na cesto za javni promet, kolesa vsaj na grobo očistiti.
—	Kadar vozi s traktorjem po klancu navzdol in navzgor, na vzpetinah, previsih, bregovih, hribovitih krajih je vožnja posebno kočljiva. Če pa traktor vleče še prikolico, ki je težko naložena, pa je vsa hitra, predrzna vožnja, naglo zaviranje, sunkovito zavijanje v levo in desno samomorilno dejanje.
—	Kadar vozi prednje nakladalnike, postane vožnja skrajno nevarna, če niso zavarovani z varnostnim klinom (če poči hidravlična dvigalna cevka, pade nakla-
dalec navzdol, zaradi česar se traktor lahko prevrne).
Pri naglem zavijanju in obračanju na strminah, postanejo nevarna ovira tudi krtine, štori, skale in včasih celo slabo vidni predmeti,
—	Pri vožnji navzgor se traktor lahko zvrne nazaj in pokoplje voznika, če ni pravilno obtežen.
i— Če ima pripet priklopnik, ki ga žene priključna gred, pa ta ni zavarovan s ščitniki, postane lahko žrtev lastnega stroja. Taki traktorji so: silokombajni, roto-motorji, samonakladalci idr.
—	Pri vožnji postanejo natovorjene prikolice lahko nevarne, če niso pravilno zavrte pri vožnji po strmini navzdol, ker sicer preveč pritiskajo na traktor in ga lahko celo prevrnejo pri prehitrem zavijanju vstran.
—	Ročno zaviranje med vožnjo je lahko pravo izzivanje nesreče.
5.	Traktor je treba tudi skrbno vzdrževati, saj je bolj kot druga vozila izpostavljen vplivom vozišča (blato, prah, voda, kamenje). Stalno mora biti tehnično brezhiben, zaradi česar se je treba vselej prepričati, ali
—	deluje zavorni sistem brezhibno (sklopka, plinska ročica, zavora),
—	ali so kolesa dobro pritrjena,
—	ali delujejo svetlobna telesa, smerni kazalci in
—	ali so pnevmatike po predpisih polnjene.
Vsem uporabnikom traktorjev priporočamo, da si nabavijo brošuro Traktor, varnost in promet, ki jo dobijo v knjigarnah oziroma založbah.
45 dni do revolucije v merah
S l. januarjem 1981 prehaja tudi naša država na mednarodni sistem (SI) merskih enot.
Pravzaprav smo vsi, pa čeprav nas tu in tam kdo opomni, nekoliko vsaj pozabili, da se konec tega leta izteka t. im. prehodno obdobje do polne uveljavitve zakona o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ, št. 13, stran 341, letnik 1976), ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora dne 31. marca 1976. Zakona, ki bo v celoti obveljal s 1. januarjem 1981, ko bomo morali iz spomina iztisniti vrsto do zdaj uve-Ijavjenih merskih enot, kot so konjske moči, kalorije, dine, ergi, kilopondi, atmosfere, rontgeni, curriji, torri, stokesi itd. in se privaditi temperaturi merjeni v stopinjah Kelvina, svetilnosti merjeni v candelah, pa Bec-querelom, luxom, lumnom, webrom in drugim enotam mednarodnega sistema merskih enot SI, ki jih bo poslej uporabljala pretežna večina človeštva, med njimi tudi prislovnično tradicionalna Velika Britanija. In kljub temu, da je od tu in tam slišati nekatere pomisleke, češ, kaj naj bi to spet pomenilo ali kaj nam je bilo vsega tega treba, gre le pristaviti, da je petletno prehodno obdobje mimo, da bo imel zakon z novim letom pravo zakonsko moč (in sem štejejo tudi kazni
za vse tiste, ki se po novem merskem sistemu ne bodo ravnali ali pa uporabljali stara merila), kar seveda pomeni, da je treba določila zakona v celoti spoštovati. Najbolj prav bo, ko bi se že ob novoletnem slavju spomnili — nasvet pa je še posebej namenjen gospodarstvenikom v proizvodnji, šolnikom in piscem učbenikov, trgovcem in drugim, ki imajo z merskimi enotami in merili opraviti vsak dan — da pomeni slovo od starega leta tudi slovo od nekaterih, starih, dobrih, ustaljenih merskih enot. Prav bo, da novoletni zapitek za vajo izračunamo v merskih enotah, ki jih ponuja mednarodni sistem SI. Približno takole bo treba storili, kar bomo za novo leto snedli bomo izračunali v joulih saj kalorij več ne poznamo. Dobri, stari kilogram bo veljal poslej le še
kot enota za maso. Ko boste sedli za volan vašega avtomobila, ne pozabite izračunati, koliko watov moči ima, na konjske sile (KM in HP) pa kar pozabite. Krvni pritisk vam bodo zdravniki merili v paskalih, vročino pa morebiti v stopinjah Kelvina (K).
Izpeljane merske enote se oblikujejo iz osnovnih merskih enot z algebrajskimi izrazi in z uporabo matematičnih simbolov za množenje in deljenje. Člen 11 o-menjenega zakona pravi, da se »merske enote (SI) morajo uporabljati v javnem prometu z imeni in znaki, kot določa zakon«. Po določilu zakona pa je mogoče uporabljati tudi nekatere stare merske enote, zlasti v poslovanju s tujino; pač tiste, ki so v rabi v posamezni državi, s katero ima naša dtžava poslovne stike.
Zakon torej določa uporabo enot mednarodnega sistema SI, ki določa sedem osnovnih merskih enot in veličin:
Veličina	Osnovna merska enota	Znak
dolžina	meter	m
masa	kilogram	kg
čas	sekunda	S
električni tok	ampere.	A
termodinamična		
temperatura	Kelvin	K
svetilnost	candela	cd
količina snovi	mol	mol
Dopisujte v naše glasilo &*«$)&<>

SZP ZAVARIVAČ VRANJE
Športna tekmovanja v Celju
in Žalcu
Meseca oktobra sc bila v Celju in Žalcu športna srečanja ob 10-letnici delovne organizacije SZP Zavarivač iz Vranja. Delovna organizacija, ki je bila ustanovljena ieta 1970 se je specializirala za varjenje kovin in njihovi kvalificirani in visokokvali-iicirani varilci so razporejeni na delovnih in številnih gradbiščih širom po Jugoslaviji.
V sestavi svoje delovne organizacije imajo tudi šolo za usposabljanje varilcev ter inštitut za varjenje. Sedež DO je v Vranju in zaposluje 2.500 delavcev. Leta 1973 pa se je pričel njihov prodor na področje naše republike.
V začetni fazi razvoja je bilo zaposlenih samo 17 delavcev. In to na gradbišču v Mariboru pri Hidromon-taži. Sedaj je na področju Slovenije zaposlenih že 750
delavcev in to na gradbiščih v Mariboru, v tovarni Hi-dromontaža in Boris Kidrič ter v Celju v naši DO EMO. Mimo tega pa so delovni še v Novem mestu in drugih
manjših krajih Slovenije.
Svojo republiško proslavo 10-letnice so imeli v Celju od 22. do 25. oktobra. Ob tej proslavi so bile tudi športne igre na katerih so
1:3, SIP : Emokontejner 4:0, EMO Celje : SIP 2:2, Zavarivač Maribor : Emokontejner 3:1.
Nogomet
V prvi skupini so tekmovali Emokontejner, EMO Celje in Zavarivač Maribor, v drugi skupini pa Zavarivač Celje, SIP in Zavarivač Novo mesto.
Rezultati I. skupine:
Emokontejner : EMO 1:7, Emokontejner :	Zavarivač
Maribor 1:1, Emo Celje : Maribor 9:0.
Vrstni red: EMO Celje 4 točke, Emokontejner 1, Zavarivač Maribor 1 točko.
Rezultati II. skupina:
Zavarivač Celje : SIP 4:1, Zavarivač Celje : Zavarivač
Novo mesto 2:1, Novo mesto : SIP 4:4.
Vrstni red: Zavarivač Celje 4, Zavarivač Novo mesto 1, SIP Šempeter 1 točko. V borbi za prvo mesto je EMO Celje premagal ekipo Zavarivača iz Celja 5:3. Tretji so bili igralci Zavarivača Novo mesto z zmago nad Emokontejnerjem 3:0.
Kegljanje
V borbenih igrah so nastopile vse ekipe. Največ uspeha so imeli kegljači delovne organizacije EMO, ki so porušili 511 kegljev. Sledijo SIP Šempeter 433, Zavarivač Celje 374, Emokontejner 312, Zavarivač Novo mesto 301, Zavarivač Maribor 282 kegljev.
Številne gledalce so imeli tekmovalci v vlečenju vrvi pred hotelom Rubin v Žalcu.
doseženi naslednji rezultati:
Sodelovali so: SIP Šempeter, EMO Celje — TOZD Emokontejner, Zavarivač — PE Maribor, PE Novo mesto in PE Celje.
Vse ekipe so nastopile v štirih disciplinah in to vlečenju vrvi, šahu, nogometu in kegljanju.
Vlečenje vrvi
Polfinale: SIP : Zavarivač Maribor 2:0, EMO : Zavari-Celje 1:2, SIP : Zavarivač Novo mesto 2:0.
Finale: Zavarivač Celje : SIP 2:0, v borbi za tretje mesto pa je ekipa Zavari-To je ekipa nogometašev EMO Celje, ki je premočno vač Novo mesto premagala zmagala na nogometnem turnirju.	EMO z 2:1.
Vrstni red: Zavarivač Celje, SIP Šempeter, Zavarivač Novo mesto, DO EMO Celje.
Šah
Tu je igrala vsaka ekipa z vsako. Zmagala je ekipa DO EMO Celje, ki je zbrala 16 točk. Sledijo: Šempeter 14,5, Zavarivač Novo mesto 12, Zavarivač Maribor 8,5/ Zavarivač Celje 5, Emokontejner 4 točke..
Naši ekipi sta dosegli naslednji rezultat: EMO Celje /Emokontejner 4:0, EMO : Zavarivač Celje 4:0, Zavarivač Novo mesto : Emokontejner 3:1, Emo Celje : Maribor 3:1, Zavarivač Celje : Vse kaže, da varilci v prostem času zelo radi posegajo Emokontejner 4:0, Zavarivač j o šahu. Njihove borbe so bile izenačene in kvalitetne. Novo mesto : Emo Celje
V šahu je med ekipami zmagala vrsta EMO. Najboljši rezultat sta dosegla Franci Gazvoda na prvi in Stane Pertinač na drugi tekmovalni plošči. V ekipi EMO so še nastopali Anton Rojec, Dušan Oprešnik in Franjo Peternel.
Nogometne tekme so bile na igrišču Olimpa v dežju in slabem vremenu. Kljub temu smo videli kvaliteten nogomet.
V zmagovalni ekipi EMO v kegljanju so nastopili: Va-novšek, Šrot, Grilanc, Brglez, Gregorčič, Šorli in Pesan.

MARJAN ZDOLŠEK ODŠEL V POKOJ
Njegovi sodelavci v TOZD Posoda so se. zbrali 24. oktobra po končanem delu in se poslovili od' svojega dolgoletnega sodelavca Marjana Zdolška. Njegovo delo in trud jim bo ostal še dolgo v spominu. Želijo pa mu mirne in zdravja polne jesenske dni življenja.
Ob koncu so napravili še posnetek za spomin na skupne dni.
Informacije občinskega sveta ZSS Celje
Koordinacijski odbor za usklajevanje proslav in prireditev pri Občinski konferenci SZDL Celje poziva vse družbene dejavnike, da do 30. oktobra 1980 sporočijo, katere proslave in prireditve bodo organizirali v letu 1981.
Vsak predlog mora vsebovati opis družbenopolitičnega, zgodovinskega ali kulturnega pomena in smotra proslave oz. prireditve, kdo je organizator, čas in kraj prireditve ter načrt finančnih sredstev in virov za njeno zagotovitev.
Koordinacijski odbor bo v mesecu novembru oblikoval program proslav in prireditev širšega pomena
v občini in ga posredoval
v sprejem predsedstvu Občinske konference SZDL Celje oz. predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije, hkrati s predlogom za prevzem pokroviteljstva nad posameznimi prireditvami.
Prav tako bo oblikovan in usklajen program vseh drugih kulturnih, športnih in družabnih prireditev v letu 1981.
Koordinacijski odbor predlaga, da organizatorji prireditev in proslav upoštevajo dogovor o racionalizaciji obeleževanja posameznih dogodkov in njihovo povezovanje z že u-staljenimi oblikami proslavljanja.
Kadrovske vesti
OD 1. 10. 1980 DO 31. 10. 1980
Sprejeti na delo:
Šuman Jolanda, TOZD Kotli — servis; Krulc Majda, Mrdak Granica, Firulovič Budimka, Majerič Dragica, Košak Ljubica, Galič Marija, Hodič Mirsad, Kojanovič Ranko, Kladošek Jože, Malinovič Nedeljko, Žaler Leopold, Keglevič Šimun, Lipošek Stanko, Turk Ivan, Pintarič Jože, Karatovič Drago, Kožuh Marjan, Podkrajšek Zvonko, Kovačič Cvetko, Diz-darevič Adam — vsi TOZD Posoda; Ivanov Stojne, Pasar Peter — TOZD Odpreski; Salihbašič Alija, Nuždič Borko, Savič Mirko — vsi TOZD Frite; Sed-larevič Dragan, Bodo Ljubo — oba TOZD Kontejner; Stojakovič Duško — Vzdrževanje; Gaber Ivan — Radiatorji; Gaber Darko — Orodjarna; Dečman Zdenko — Skupne službe.
Iz DO so izstopili:
Zakošek Verica, Zajko Leonida, Miloševič Slavica, Blendič Zvezdana, Kamenšek Anica, Majcen Slava, Uršič Marija, Šikovec Jernej, Uršič Ivan, Skale Drago, Matijevič Drago, Markovič Milan, Ravnjak Ervin, Pirš Stanislav, Pesjak Jože, Jajalo- Matija, Turk Ivan, Kavčič Franc, — vsi TOZD Posoda, Volgv Ladislav, Ejup Senad — oba TOZD Frite; Košenina Vojka, Žerjav Emilija, Godler Martin — Skupne službe; Jerše Bogdan, Gologranc Igor, Dolžan Aleš, Kristan Roman, Kostadinovič Dragan, Križanec Konrad, Grosek Franc, Pešak Bogdan, Špes Anton, Lužar Rudi, Djurič Gojko — vsi TOZD Kotli; Gaber Ivan, Otorepec Janez, Markanovič Ivica — TOZD Radiatorji; Cremožnik Peter, Šoln Danijel — TOZD Vzdrževanje; Ovčar Ernest, Romarič Stjepan — TOZD Orodjarna; Rižnar Marjan, Pogladič Branko, Herceg Zlatko — TOZD Kontejner; Arzenšek Anton — TOZD Odpreski.
Upokojili so se:
Sladnjak Ignac — Radiatorji; Podlinšek Jože — Posoda; Tratner Stevo — DSSS.
Umrl je:
Stevo Pratnekar — DSSS.
Poročili so se:
Nikolič Rosa — Bajič, Drofenik Ivanka — Smeh — obe TOZD Posoda, Žerak Marjana — Spolenak, Godler Danijela — Ogorevc in Kopinšek Ana — Grobovšek — vse DSSS.
Premeščeni iz TOZD v TOZD:
Pohovski Julijana iz Skupne službe v Posoda; Stingl Slavko iz Posoda v Vzdrževanje; Markovič Radovan iz Posoda v Kontejner.
ZAHVALE IN SPOROČILA NAŠIH SODELAVCEV
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem DO EMO za tovariško sodelovanje v mojem skoraj 19-letnem službovanju v EMO.
Posebej se zahvaljujem tistim, ki so s svojo prisotnostjo na moji odhodnici še potrdili res tovariške odnose.
Iskrena hvala za dragoceno darilo, ki me bo ob mojem hobiju vedno spominjalo na nje.
Vsem članom kolektiva želim še mnogo uspehov pri bodočem delu.
Marjan Zdolšek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage hčerke
SNEŽANE PREKRAT in vnučka ALEŠA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti in jima položili venec in cvetje. Lepa hvala tudi pevcem.
Žalujoča mama in hčerka helena
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka, strica in brata
STEVA PRATNEKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in mnogo prelepega cvetja ter izrekli tople^ poslovilne besede ob njegovi krsti.
Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami.
Prisrčna zahvala družbeno-političnim organizacijam DO EMO Celje in KS Gaberje, godbi na pihala DO EMO in pevcem.
Žalujoči: oče, mati, žena, sinova z družinama, brat Gusti in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
PETEK MARTINA
'se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam oddelka montaže in dekor oddelka. Posebna hvala tov, Kvartiču.
Žalujoči hčerki Antonija Petek in Silva Jerovšek
£*hofiKeo
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema:	Jože
Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
£♦«ci/Ohéo
ALPINIZEM:	FRANČEK KNEZ PRIPOVEDUJE
Les Courtes
Chamonix nas sprejme v svoj objem zavit v meglo, stare ulice so še vedno lake, kakor so bile pred leti. Le tu in tam se je spremenila kakšna malenkost. Za pokopališčem postavimo šotor in se tako vklopimo v »divji kemp«. Naslednji dan se prične jasniti, napoved nam pove, da bo lepo en dan. Zato se lotimo pripravljanja opreme, že popoldan pa se prerivamo v natrpani gondoli žičnice, ki nas dvigne na Agi Vert.
Z vrha postaje se odpre čudovit pogled na ledenik obrobljen s številnimi ostenji. Spustimo se navzdol in krenemo proti steni Les Courtes. Zgleda precej drugačna, kakor na fotografijah, ki sem jih videl pred tem. Dolgo tehtamo možnosti, kje naj bi plezali, nazadnje pa odločitev prepustijo meni. Prve sence večernega mraka ležejo na ledenik in ko ugasne škrlat na vrhu stene odrinemo pod vznožje gore. Ta slap sredi stene, poln ledenih stolpov še ni nihče preplezal. Me-
hak sneg nas pripelje do trdega ledu. Vseeno hitimo, nad glavami nam vise ledeni stolpi, kakor giljotina. Sedaj je vse tiho in mirno, sliši se le sunkovito dihanje in šumenje vrvi po zaledeneli . površini. Dani in Majzl zaostaneta, kmalu temačnost noči pogoltne odseve njunih luči. Z Milanom nama po nekaj urah uspe, da se rešiva »ledene giljotine« in si na skalnem razu skopljeva poličko. Tu čakava prijatelja.
Dolgo tako sediva in zre-va v črno globino. Verjetno
sva celo malo zadremala, zdrami me pok' visoko nad nama. Zavpijem »kamenje«. Prilepiva se ob raz. Občutek nemoči in negotovosti se zaje v globino živcev. Usuje se kamnita toča, sika, da se krešejo iskre na okoli in diši po žveplu. Trenutek za tem pa je zopet vse tiho, kakor, da se ni zgodilo ničesar. Srečno sva preživela kanonado. Sedaj se nama ne da več posedati in čakati prijateljev. Splezam navzgor čez strm odstavek in varujem na skalnem pomolu, vrv mi enakomerno drsi
r VSAKO LETO , HO ¿77 MN MRTVIH KUPIM TO CVETJE, SE M! POJAVI < ŽEPNA KfUlfl... PREt> OČMI T£m,
S ...	KRIZANTEMA. ?
skozi dlani. Nenadoma občutim na vrvi rob, posvetim z baterijo, vidim, da se vrv drži le še na nitkah. Previdno si jo pripnem na pas in varujem naprej. Ko je Milan pri meni mu povem, kaj se je zgodilo. Noro me gleda. Zamahnem z roko, pač »pro-
fit«. Hitiva proti vrhu. Ustaviva se na robu stene in tu se nam čez kakšno uro pridružita še Dani in Majzl.
Dne 15. 8. 1980 Slovenska smer Les Courtes.
Plezali; Franček Knez, Milan Romih, Dani Tir in Matjaž Pečovnik.
Dru
Po treh letih zopet stojim pod steno Druja, ‘čeprav sem takrat sklenil, da se sem ne vrnem nikoli več. Toda to je bilo takrat, ko sva z Jožetom po treh dneh, izčrpana do onemoglosti zapustila v sneg in meglo odeto steno. Vendar me je lepota gore zopet privabila.
Danes sije sonce, konica stene se dviguje v modrine jasnega neba. Z očmi se sprehajam po skalni gmoti in iščem prehodov. Vse je gladko, nikjer realne možnosti za nov vzpon. Razočaran odneham, večeri se in urejamo si prostor za bivak pod veliko skalo. Zdi se mi, da sem šele zaspal, pa je že ura tri in treba je vstati.
Sabla in Milan tarnata, da se ne počutita dobro, zato odrineva z Janezom, drviva čez granitne plošče proti ku-luarju. Vrvi ostaiejo v nahrbtniku, solirava vsak zase, paziva kar se da, da komu ne zdrsne. Po dveh urah upehana doseževa začetek slovitega »Banatijevega stebra«. Prečiva še više desno in pričneva plezati po po-čeh in ploščah. Čas neznansko hitro mineva. Dan se prične iztekati, po dolini legajo sence, mrak se plazi čez ledenik, kmalu za temi rde le še naj višji vrhovi.
Ozirava se okoli po gladkih ploščah, nikjer ni police, da bi lahko spala, prav neprijetno je, če moraš celo noč viseti na klinih. Sreča se nama nasmehne, splezam na velike luske, za temi, kakor oko Kiklopa velikimi bloki si urediva bivak. Najprej se mi zdi vse lepo, razkošno, čez čas pa le občutim neugodje, vendar nekako pa le sedim. Muči naju žeja, privoščiva si sladoled, led in evrokrem, pojeva še nekaj malenkosti, vendar v suha usta ne spraviva veliko. Mesečina obliva skalne stene in temne sence granitnih stolpov pričarajo podobe iz pravljic. Čisto na koncu v dolini pa migljajo luči Chamonixa. Počasi vse u-gasne, kakor dogorela sveča in ničesar ni več, zaspim.
Nemirno spanje se konča, šele ko jutranji sij oblije konico najine gore. Na grebenu pa sto metrov stran vidiva vodnike, ki hite proti vrhu,
Tudi midva se tolaživa s tem, da bo najinega vzpona kaj kmalu konec. Vendar se krepko motiva, nad nama še vedno vise previsi in strehe, z ledenimi svečami od katerih se odceja voda. Z zavestjo, da do vrha ni več daleč, premagujeva težave meter za metrom, čas pa hi-
ti. Ura je že poldan, stena se položi, vendar vrh še vedno samo slutiva, nekje zgoraj, vidiva ga še vedno ne.
Mineta, še polni dve uri, da doseževa višrii greben. S Skokom si stisneva roki in »čao« šeststometrski spust v globino. Drsim ob vrvi in opazujem vertikalno steno in v njej najino smer,1 počasi jo zakrijejo stolpi grebena. Hlad ledenika in zevanje širokih razpok, kakor ogromno lačnih žrel nama v zavest prikrade občutek, da se je pravkar končalo nekaj lepega.
Dne 20. in 21. 8. 1980, Jugoslovanska smer.
Plezala: Franček Knez in Janez Skok.
Franček Knez
Lepo se sliši
Te dni je naša servisna služba prejela pismo, ki je bilo prisrčno in za vse zaposlene v tej enoti toplo in veselo. Naš kupec Mustafa Cišič iz Mostarja, Splitska ulica 96/xn med drugim sporoča:
»Najlepše se zahvaljujem za vašo posebno pozornost in uslužnost, ker ste moji prošnji ugodili in mi prijateljsko, brez pripomb popravili vaš izdelek lonec ekonom. Prejel sem ga pred nekaj dnevi.
Zato še enkrat vse naj-lepše vsem v servisu in celotnemu kolektivu. Želim, da dosežete še boljše rezultate. Se enkrat iskrena zahvala.«