IRENA BADOVINAC-BIJELIČ, DOSLEJ PREDSEDNICA DPZ Upoštevajte zakonitost in demokratični dialog Irena Badovinac-Bijelič je predsednikovala družbenopolitičnemu zboru občinske skupščine in štiri leta tako zavzeto sodelovala v njem, da je tam pustila del sebe, del svojega življenja, kakorje rekla. Takšni so pač Ijudje, ki svoje delo ali funkcije opravljajo s srcem in jim ni vseeno ali pustijo za seboj ruševine ali trdno zgradbo. Tudi v politiki je to mogoče. — Kako zdaj, ko ste opustili vse funkcije, gledate na to svoje delo v ob-činski skupščini? Je to bila črno-bela Sahovnica? »Svojega mandata ne bi opisovala s čmo-belimi potezami. Predvsem bom povedala po žensko, da imam do-ber občutek, ko pomislim nanj. Me-nim, da smo uspeli slediti naglim spre-memban na družbenem in gospodar-skem področju in sejim prilagajati se-veda v okviru naših pristojnosti. Dele-gati so bili precej kritični, ustvarjalni pa tudi strokovni. Prijetno je bilo dela-ti z njimi. — Ali bi lahko trdili, da praznega dvigovanja rok po logiki »kaj me bri-ga, da le to spravimo skozi« ni bilo? »Posegali smo na različna področja, pri čemer so se odpirale pestre razpra-ve in razčiščevanja. Menim, da smo prav mi presegli dvigovanje rok v prazno, saj je šlo tudi za življeixjske interese občine, Ljubljane.« — Kaj ste na primer uspeli urediti, rešiti, premakniti? »Mislim, da je bil uspeh že y tem, da smo presegli duh resolucij, ki je toliko let nazaj vladal v našem družbeno-po-litičnem življenju.« — Znano je, kako so razna stališča prihajala že oblikovana na seje. Ali de-legati niso bili le prenažalci le-teh? »No, oblikovanje stališč je bila v ve-liki meri stvar konference SZDL, vgrajena v sistem. Vendar lahko re-čem, da delegati niso bili zgolj prena-šalci teh stališč, zlasti po drugem letu dela — pri Cemer imam v mislih štiri-letno obdobje — so na&e seje postale razgibane. Delegati so bili khtični, ustvaijalni.« — Kje se je to posebej jzkazalo? »Pri sprejemanju ustavnih spre- memb, pri volilnem zakonu. Ppsebej odmevna je bila pobuda za ukinitev politične izolacije. No, pa tudi sicer so v našem zboru nekje presegli naša po- dročja, saj so se delegati tvorno vklju-čevali tudi v drugo problematiko. Ta-ko je bila beseda o prometu, o prostor-skih in drugih ureditvah oziroma predlogih v LJubtjani, ki smo jih obli-kovali in potem posredovali naprej na pristojna mesta. Delegati so želeli ime-ti vpliv na druga, bolj življenjska po-dročja in često niso tetjali le odgovo-rov, ampak tudi rešitve.« — Ali lahko rečete, da ste prav dele-gati vašega mandata utrli pot spre-membam, ki so danes ustoličene, pred vami pa so bile še tabu? »Menim, da je bilo to obdobje pre-lomno tako glede koordiniranega dela občine z mestno skupščino, predvsera pa zaradi ustavnih sprememb, ki so omogočile sistem, ki je zdaj zaživel.« — Kakšna bi bila vaša popotnica no-vemu zboru? »Z volitvami smo mu izkazali zaupa-nje. Mislim, da so dovolj strokovni, da so pripravljenj delati in marsikaj pre-makniti še naprej. Pri vsem tem pa predvidevam, da bodo upoštevali de-mokratični dialog, predvsem pa upo-števali zakonitost in pravni red, kate-rega zagovornica sem, ker kot pravni-ca ne morem iz svoje kože.« — Boste spremljali delo občinske skupščine? »Vsekakor, ker me zanima, kako bo-do delali v teh časih, ko naj bi imela konkurenca glavno vlogo in naj bi se različna mnenja še bo)j kresala, kot so se poprej. Ni mi vseeno, kako bodo delali, saj sem navezana na občinsko skupščino v toliko, kolikor človek pu-sti tam tudi del sebe. In ko to delo opusti, ima občutek, da je bogatejši na nove izkušnje, za novo znanje, kajti vodeiye sej je neke vrste umetnosti, ko moraš poznati obravnavano snov, biti oborožen z znanjem, z občutkom za rdečo nit in za mero, ki gre za vroče razprave.« A. A.