Andreja Žele Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRe SAZU, Ljubljana Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju Prispevek je kronološko-problemska predstavitev slovenske vezljivostne teorije. Izdelana tipologija glagolske vezljivosti hkrati predstavlja vezljivost kot pomensko- in strukturnoskladenjski pojav in je tudi zasnova za izdelavo vezljivostnega slovarja slovenščine. The paper presents a chrono-problematical survey of development of Slovenian valency theory. The typology of verbal valency here worked out presents at the same time the valency as a seman- tic- and structural-syntactic phenomenon and is also a basis for producing a valency dictionary of Slovenian. 1 Vezljivost v domačem in tujem jezikoslovju 1.1 Zgodovinskorazvojni pregled slovenske vezljivosti Od 16. stoletja naprej se je z razvojem vezljivostne teorije počasi tipizirala oz. izoblikovala tudi slovenska skladnja s svojimi lastnostmi in problemi.! Razmerja med pomensko, skladenjskofunkcijsko in izrazno ravnino jezika skozi stoletja zelo jasno pokažejo postopno uzaveščanje slovenskega jezika, od začetnih zgolj površinskih primerjalnih opisov skladnje (primerjalni opisi skladenjskih pojavov v latinščini, nemščini in slovenščini) do problemskih obravnav predvsem slovenskih skladenjskih posebnosti, ki jih izpostavlja skladenjskofunkcijska oz. stavčnočlenska ravnina v vzročno-posledični povezavi s pomensko ravnino jezika. Kronološki pregled je izpostavil neenakomerni razvoj teorije slovenske skladnje. 1.1.1 Predstavniki besednozvezne vezljivosti so A. Bohorič, M. Pohlin, O. Guts- man in J. Kopitar. Pri vseh prevladuje površinskoprimerjalna obravnava vezljivosti. Pri A. Bohoriču (1584) se v razpravljanje o uporabi sklonov nezavedno vriva tudi vloga glagolskega pomena, in kljub prevladujočim slovensko-latinskim normativnim primerjavam na izrazni ravnini, ga jedrne izglagolske tvorjenke v obravnavanih be- sednih zvezah potiskajo v hkratno pretvorbeno obravnavo stavčne skladnje. Tako ga tudi pri stavčni vezljivosti niso presegli vse do začetka 19. stoletja. M. Pohlin (1768) se omeji na površinskoizrazno normativno sklonsko rabo in bolj ali manj ostaja v okvirih besednozvezne vezljivosti. Do enake spoznavne stopnje pri obravnavi glagol- ske vezljivosti seže tudi Gutsman (1777). Tako za Pohlina kot za Gutsmana velja, da se njuno poznavanje slovenskih pomenskoskladenjskih posebnosti odkriva samo posredno, po drobcih in zato nesis- temsko. Čeprav J. Kopitar (1808) skladnje ni posebej obravnaval, se je zavedal vzročno-posledičnega razmerja med pomenom posameznih besednih vrst in njihovo skladenjsko vlogo ter oblikovnimi posebnostmi na izrazni ravni. 1 Članek je pregledni povzetek avtoričine disertacije (mentorica red. prof. dr. Ada Vidovič Muha) z naslovom Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku (s poudarkom na glagolu), obranjene junija 2000 na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 69 1.1.2 V. Vodnik (1811) je predstavnik prehoda besednozvezne vezljivosti v stavčno. Razmerje med pomensko- in strukturnoskladenjsko glagolsko vezljivost jo, ki jo je definiral v slovenskem jeziku, pa je izpostavil z normativnim pojasnjevan- jem uporabe tvornega in trpnega glagolskega načina. 1.1.3 Glavna predstavnika stavčne vezljivosti sta P. Dajnko (1824) in F. Metelko (1825). V obeh slovnicah je postavljena in upoštevana hierarhija stavčnočlenskih razmerij, besedne zveze pa so prvič predstavljene tudi kot zloženi stavčni členi. PO- sledica za tisti čas zelo sodobne obdelave jezika so jezikoslovnoteoretični vplivi ta- krat vodilnega jezikoslovca v slovanskem svetu J. Dobrovskega (1940) oz. njegove slovnice Podrobna mluvnice jazyka českeho. 1.1.4 Druga polovica 19. stoletja je bila v znamenju medsebojne (tudi pretvorbe- ne ) povezanosti besednozvezne in stavčne vezljivosti. To je obdobje Janežiče­ vih izdaj slovenske slovnice, Miklošičeve skladenjske teorije, ki je bila v slovenščini predstavljena v Šumanovi slovnici, in Levstikovih pripomb, predvsem s stališča nor- me. A. Janežič (1854 in nadaljnje izdaje) ohranja Metelkov problemskovsebinski koncept obravnave slovenske skladnje. Miklošičevo skladenjsko teorijo (1868-1874), ki temelji na poznavanju oblikoslovno-pomenskih lastnosti besed, pa je poslovenil J. Šuman (1881) v svoji Slovenski slovnici (po Miklošičevi primerjalni). Iz Miklošičeve razlage skladnje je bilo najbolj jasno do tedaj razbrati, da pomenskoskladenjsko (gla- golsko) vezljivost vzajemno ustvarjajo delovalniki in okoliščine, zato je ali pa je ni, medtem ko pri strukturnoskladenjski (glagolski) vezljivosti kot o izrazni/površinski posledici pomenskoskladenjske (glagolske) vezljivosti govorimo o Ine/obveznosti izra- žanja posameznih udeležencev. F. Levstik (1858) pa predstavlja vezljivost predvsem s stališča normativne rabe, ki je tudi prebuditeljsko naravnana. 1.1.5 Z A. Breznikom, predvsem pa z R. F. Mikušem je slovenska skladenjska teori- ja skušala slediti aktualnim evropskim jezikoslovnim dogajanjem. Izhodiščni je po- menskoskladenjski vidik vezljivosti. V Breznikovih pomenskoskladenjskih ob- ravnavah stavka oz. stavčnih členov je tudi natančnejše jezikoslovno izrazje, tako da lahko govorimo o Breznikovi skladnji (1916; 1982). V petdesetih letih je skušal prekiniti tok predvsem slovničarskega jezikoslovja R. F. Mikuš (1945). Zagovarjal je binarno-strukturalni in funkcijski vidik obravnave (tudi) skladnje, ki za osnovno izhodišče skladenjskega funkcionalizma postavlja na- ravno vzročno-posledično razmerje med izhodiščno vlogo besede in njenimi posle- dičnimi leksikalnimi lastnostmi. 1.1.6 Kompleksnejšo večravninsko obravnavo vezljivosti s pomensko- in struk- turnoskladenjskega vidika (s prvotno usmerjenost jo od oblike k pomenu in obratno ter z upoštevanjem tvorbeno-pretvorbenega jezikoslovja) imamo v drugi polovici se- demdesetih let - Slovenska slovnica J. Toporišiča (ki izhaja iz Slovenskega knjižnega jezika J-JV (Sin taksa stavka, 1965: 67-74; O četverih stavčnih členih, 1967: 181- 202; Posebni tipi stavkov, 1970: 151-187)). Približno istočasno je bila slovenska vez- ljivost obravnavana v francosko pisani slovnici C. Vincenota Essai de grammaire slovene (1975; prim. Toporišičevi oceni v SR in v NSS). V Slovenski slovnici (1976) je pomensko- in strukturnoskladenjska obravnava vezljivosti napovedana že z na- 70 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) tančnejšo obravnavo povedi in stavka in z začetki upovedovalne teorije (termin vez- ljivost pa je J. Toporišič prvič zapisal dve leti po izidu slovnice). V osemdesetih letih je bila skladnja samostojno in zato vezljivostno podrobneje in bolj poglobljeno obdelana v Toporišičevi Novi slovenski skladnji (1982; gI. tudi oceno A. Vidovič Muhe (1984) Nova slovenska skladnja 1. Toporišiča). 1.1.6.1 Študije in razprave J. Dularja, A. Vidovič Muhe in M. Križaj Ortar intenzivne- je uvajajo tvorbeno-pretvorbeni vidik vezljivosti in z obravnavo vezljivostne vred- nosti glagolskih prostih morfemov ter s preučevanjem vpliva glagolske tvorjenosti na glagolsko vezljivost dopolnjujejo in nadgrajujejo dotedanje vedenje. Disertacija J. Dular- ja Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja) iz leta 1982 posred- no dokazuje, da je omejitev samo na obravnavo vezave z vidika vezljivosti nekako na- silna in nedorečena, saj sta vezljivost in vezava v vzročno-posledičnem razmerju. Z vi- dika besedotvorja oz. z vidika vpliva tvorjenosti besed na njihove vezljivostne lastnosti je vezljivost obravnavana v delu A. Vidovič Muhe (1988: 57-71; 1993). Izčrpen in zgoš- čen prikaz vezljivostne problematike (osnovna vsebinska izhodišča s potrebno termino- loško ureditvijo) pa prinaša članek M. Križaj Ortar Vezljivost: iz pomena v izraz (1989). 1.1.6.2 V sooblikovanje teorije slovenske vezljivosti sta z natančnejšo obdelavo po- menske sestave povedi in z izpostavitvijo pomenske usmerjenosti posegla O. Kunst Gnamuš (1981) in J. Orešnik (1992). Teoretično in metodološko se opirata na anglo-ameriške študije, zato je z vidika slovenske vezljivosti pomembna predvsem obravnava v okvirih pomenske ravnine. 1.2 Vplivi tuje vezljivostne literature Na kratko so predstavljene samo tiste tuje vezljivostne teorije, ki so vplivale na razvoj slovenske vezljivosti. V slovensko jezikoslovje je bila vpeljana večravninska obravnava vezljivosti. 1.2.1 Pri L. Tesnierju (19652) je skladnja odvisnosti oz. vezljivost osredotočena na glagol, ki je razumljen kot organizacijsko središče stavka. Za napredek vezljivostne teorije so bile koristne predvsem Tesnierjeve ugotovitve o zgradbi povedka. Tesnier- jeva teorija o aktantih je zelo kmalu naletela na odzive in bila tudi kritično obrav- navana v nemški vezljivostni teoriji, predvsem pa je bila dobro izhodišče za nadalj- nji razvoj in za izide distribucijskih in vezljivostnih slovarjev (prim. H. J. Heringer (1967), G. Helbig in W. Schenkel (1969), K. Brinker (1977), U. Engel (1970». 1.2.2 G. Helbig (1984; 1992) je dopolnil Tesnierja, ko je vezljivost jezikovnosistemsko strnil v definicijo, da je logična vezljivost zunajjezikovno razmerje med vsebinami predmetnosti, pomenska vezljivost predstavlja distribucijske/kombinacijske zmožnosti določenih besednih pomenov in pomenskih sestavin, skladenjska vezljivost pa ozna- čuje Ine/obvezna vezljivostna mesta in s tem tudi število določil in njihove slovnično­ funkcijske lastnosti v posameznih jezikih. 1.2.3 Helbigovo vezljivostno teorijo dopolnjujejo prispevki češke in slovaške vezlji- vostne teorije. F. Daneš (1957; 1968; 1987) je namreč že v petdesetih letih opozoril, da je potrebno pri vezljivosti upoštevati pomensko, skladenjskofunkcijsko in izrazno ravnino. Sodobnejši problemski pristop k razmerjem pomenskoskladenjske in struk- turnoskladenjske vezljivosti (npr. vprašanje obvezno izraženih okoliščin in /ne/izraže- nosti delovalnikov ipd.) je v delih P. Sgalla (1976; 1986a, 1986b), E. Hajičove (1983) in J. Panevove (1975). A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 71 1.2.4 V okviru ruske vezljivostne teorije je J. D. Apresjan (1967) razvil teorijo 1. i. /ne/produktivnih pomenskih obrazcev in ugotovil, da so najbolj produktivni pomen- ski obrazci v besednih zvezah z osnovnimi glagolskimi pomeni, najmanj produktiv- ni pa v besednih zvezah oz. frazah s frazeološko vezanimi pomeni (neproduktivni pomenski obrazci so idiomi). 1.2.5 V okviru anglo-ameriške vezljivostne literature je N. Chomsky (1957) z vezlji- vostnega vidika navedel nekaj tez oz. kar pravil prevajanja iz pomena v izraz, ki so oporna usmeritev pri odpravljanju pomenskih dvoumnosti in hkrati pri ugotavljanju vezljivostnih lastnosti določenega jezika. V nasprotju s Chomskim se C. J. Fillmore (1968) osredotoča predvsem na opis globinske sestave. Pri A. K. Hallidayu (19942) pa je vezljivost obravnavana v okviru stavčne pomenskosti - stavčne pomenske podstave in stavka kot sporočila. 2 Vezljivost kot pomensko- in strukturnoskladenjski pojav Izdelana tipologija glagolske vezljivosti je hkrati zasnova za izdelavo vezljivost- nega slovarja slovenščine. 2.1 Z vidika glagolske vezljivosti so izdelane glagolske skupine. Pomenskoskladenjska oz. vezljivostna baza za vse glagole so trije primarni glagoli oz. glagolski primiti- vi BITI, IMETI, DELATI. Osnovo pomenskohierarhične vezljivostne mreže sestavljajo osnovni oz. temeljni glagoli stanja (nadpomenki vseh stanjskih glagolov sta primi- tiva biti ('bivanje, obstajanje') in imeti ('razmerja, odnosi'», temeljni glagoli tvor- nih/netvornih dejanj in procesov (nadpomenki procesnih tvornih glagolov sta primitiv delati in dati < 'povzročiti, da (kdo) imeti', procesnih netvornih glagolov pa fazna postati < 'narediti se/začeti biti' in dobiti < 'začeti imeti'). Temeljni glagoli (že vrstno označeni in brez pravih sopomenk) so osnovno delitveno merilo za glagol- ske vezljivostne skupine in hkrati pomenskoskladenjska osnova in izhodišče za po- mensko specializirane glagole a) ravnanja/upravljanja/ustvarjanja, b) govorjenja, mišljenja, razumevanja, c) sprememb, č) premikanja. Posebna podskupina temeljnih glagolov so d) elementarni glagoli naravnih pojavov in življenjskih procesov, ki so nekakšna pomenskoskladenjska oz. vezljivostna sinteza vseh naštetih glagolskih po- menskih skupin. Različna pomenskost in tvorjenost glagolov izoblikuje pomenskohierarhično vez- ljivostno mrežo tipa premikati se - iti - stopati - korakati, delati - udarjati/tolči - sekati - cepiti ipd. Hierarhično pomenskoskladenjsko razmerje med primarnimi, temeljnimi in specializiranimi glagoli omogoča izoblikovanje vezljivostne mreže z vezljivostno prekrivnostjo oz. sprekrivnimi pomenskoskladenjskimi vezljivostnimi formulami: 2.1.1 Specializirani glagoli telesnega in duševnega stanja (prebivati, stanovati, počivati, smejati se ipd.) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi stanjskimi gla- goli (bivati, nahajati se, ležati, čutiti ipd.). 2.1.2 Specializirani glagoli ravnanja/upravljanja/ustvarjanja se glede na pre- vladujočo pomensko sestavino naprej delijo na: 2.1.2.1 Glagole omogočanja nastajanja/nastanka česa (organizirati, opremljati, osredotočati se ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogočan­ ja nastajanja/nastanka česa (omogočati, pripravljati, prizadevati si ipd.). 72 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 2.1.2.2 Glagole S poudarjeno pomensko sestavino premikanja (nesti/nositi, lepiti, postaviti, čolnariti ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnan- ja s premikanjem in s samopremikanjem (deti, namestiti (se), vzeti ipd.). 2.1.2.3 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino sonahajanja/sopojavljan- ja/ pripadnosti (zgrabiti, čakati, pestovati, pustiti, pomagati, nabrati, sprejeti ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja in upravljanja (rav- nati, izvajati, upravljati, vplivati ipd.); sestavina sonahajanja/sopojavljanja izpostavi še delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli netvornih dogajanj in pro- cesov (pojaviti se, nastati, spreminjati se ipd.), pomenska sestavina pripadnosti pa izpostavi delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli ravnanja s premi- kanjem (vzeti, pustiti ipd.). 2.1.2.4 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino spremembe lastnosti (aktivirati, kisati, odpirati/zapirati (se) ipd.), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli spremembe lastnosti (spreminjati (se), oblikovati, ohranjati ipd.) in ravnanja (iz- polnjevati, izdelovati, pripravljati ipd.). 2.1.3 Specializirani glagoli govorjenja, razumevanja in mišljenja (sporočati, signalizirati, ugotavljati, razumeti, spoznavati, preučevati ipd.) se vezljivostno prekri- vajo s temeljnimi glagoli govorjenja, razumevanja, mišljenja (govoriti, pred- stavljati (si), misliti ipd.). 2.1.4 Specializirani glagoli s splošnim pomenom spremembe (rušiti se, prika- zovati se, vznikati ipd.) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogočan­ ja nastajanja/nastanka česa (napravljati se, lotevati se, prizadevati si ipd.), rav- nanja in samopremikanja (uresničevati se, uveljavljati se ipd.). Udeleženske vloge so iste kot pri temeljnih glagolih spremembe lastnosti. 2.1.5 Specializirani glagoli premikanja se vezljivostno delijo na a) desno nevez- ljive procesne glagole (poudarjen je potek premikanja) in na desnovezljive b) ciljno usmerjene glagole (poudarjen je cilj/namen) in c) dogodkovne glagole (poudarjena je vsebina dogodka s prevladujočimi glagolskimi sestavljenkami). Elementarni glagol premikati se in temeljna hoditi in iti s svojimi tvorjenkami vzorčno pokrivajo celot- no vezljivost glagolov premikanja. 2.2 Za analizo glagolske vezljivosti je bilo obdelanih 600 s sinhronega vidika ne- tvorjenih glagolov (pomensko so to temeljni in specializirani glagoli; v SSKJ jih je 837, kar je 5,08 % vseh slovarsko upoštevanih glagolov) in približno 1100 tvorjenih glagolov (pomensko so to nekateri temeljni glagoli, predvsem pa izpeljanke in tvor- jenke iz predložne zveze z biti, imeti in delati v skladenjski podstavi (tovrstnih tvor- jenk je v SSKJ 7525, kar je 45,66 % vseh glagolov) ter sestavljenke). Izpeljanke in sestavljenke so pomensko opredeljene kot višji specializirani glagoli s slovarskimi pomenskimi razlagami, ki vključujejo glagolske primitive in najpogostejše temeljne glagole (narediti/delati, imeti, biti; vzeti, spremeniti, igrati (se), govoriti, gledati, i- ti/priti). 2.2.1 V okviru sestavljenk z istim predponskim obrazilom se izraža vezljivostni vpliv osnovnih pomenskih vrednosti predponskih obrazil (,faznost (začetnost/trenut­ nost/končnost)', 'rezu1tativnost (enkratna/večkratna), in 'lastnost/mera (stopenjskost/ko- ličinskost),), ki so dodatne pomenske lastnosti oz. razločevalne pomenske sestavine. Sestavljenka je prehodna, ko je faznosti dodana še ena izmed drugih dveh naštetih A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 73 razločevalnopomenskih sestavin. Pomenska vrednost predponskega obrazila vpliva tudi na udeležensko vlogo vezljivostnega določila. Vzorčne izhodiščne glagolske nad- pomenke z vzorčnimi pomenskoskladenjskimi vezljivostnimi formulami so glagolske sestavljenke s skladenjskopodstavnim delati, dati, biti ali iti, npr. s skladenjskopod- stavnim delati: dodelati - 'končnost' (Fk): 'končati delo' - 'absolutna končano st dejanja' - absolutna pomenskoskladenjska uporaba glagola: /Pri nasi je dodelal: SamllxVd č+1 + GlaglFkl: Duhovnik domašuje, Bolnik dotrpi; 'relativna končano st dejanja': Kmet dobrana/do- gospodari/dokosi/dokuje/domlati/domolze, Mati dohrepeni/domodruje/dopoje; - 're- zultativnost': 'izdelati kaj do konca' - 'opravljenost dejanja do konca': dodelati oble- ko/sliko: SamllxVd č+1 + GlagIFkl(Mo) + Sam41yCd ž+I-I: Dodojila je otroka, Dooral je njivo, Dopekel je kruh, Dopil je vino, Dopletla je jopico, Dopolnil je kozarec ipd.; - 'lastnost': 'opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost': dodelati okrasje / dodelati tkanino: SamllxVd č+1 + GlaglFk (L - T L +)1 + Sam41yCd ž+I-I: Dočakal/Dobojeval je zmago za zatirane, Dosegel je sporazum, Dočaral je lepše življenje za otroke ipd. 2.3 Pravi glagolski primitivi biti, imeti, delati (vključno z leksikaliziranimi in ne- leksikaliziranimi predložnimi morfemi) z udeleženskimi vlogami zaobjamejo vso pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost glagolov. Vsakemu primitivu so doda- ni temeljni (elementarni) glagoli z vzorčnimi prikazi vezljivosti izglagolskih samos- talnikov in pridevnikov po vezljivostnih glagolskih pomenskih skupinah. Vsako pomensko skupino pa pomenskoskladenjsko zaobjame in s tem tipizira tudi t. i. nosilni temeljni glagol. Nosilni temeljni glagoli kot predstavniki glagolskih pomenskih skupin so bivati, čutiti; govoritiIreči, misliti, gledati, hoteti, želeti; delo- vati, deti, vzeti, igrati (se); spreminjati (se); iti, hoditi. Temeljni glagoli so naprej nad- pomenke specializiranih in višjih specializiranih glagolov. 2.3.1 V okviru vezljivosti po posamostaljenju in popridevljenju oz. vezljivosti tvor- jenk iz glagola so kot nosilke vezljivosti upoštevane a) t. i. transpozicijske tvorjenke s pomeni dejanja/stanja!lastnosti (De/St/L) - so stavčnega izvora in so zato obravnava- ne pretvorbeno, in b) t. i. mutacijske tvorjenke z besedotvornimi pomeni vršilca, predmeta, rezultata in sredstva (Vd, Pd, Rd, Sd), ki jih dopušča izbran glagolski pomen. Za izglagolskimi samostalniki so razvrščeni še izglagolski pridevniki - t. i. pridevniki stanja. Zanje je prvotna in tipična povedkova raba (brez pomenske za- dostnosti), zato stanje ali lastnost osebkovemu samostalniku samo prisojajo in tako ohranjajo isto vezljivost kot nezloženi povedki. Iz povedkovodoločilnih stanjskih pri- devnikov se izpeljuje še posamostaljena lastnost z obrazilom -ost. (Gradivno sem se omejila samo na samostalniške lastnostne izpeljanke na -ost iz izglagolskih stanjskih pridevnikov v povedku.) V okviru popridevljanja je potrebno izpostaviti priponsko obrazilo -ski, ki svo- jilnost posplošuje v vrstnost. Z morfemom -sk- se namreč zabriše določen izvor (in smer) dejanja/delovanja (oz. leva vezljivost) in s tem se da dejanju/delovanju splošno- veljavne lastnosti, sicer pa pretvorbeno izraža desno vezljivost. Obrazilo -stvo pa po- slošuje dejanje v dejavnost/stanje!lastnost (ima lahko pretvorbeno vrednost glagolske- ga prostomorfemskega SE, ki je sicer samo stavkotvorni označevalec, npr. Mojca se rodi> Mojčino rojstvo : Mojca rodi dečka> Mojčina roditev dečka). 74 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 2.3.1.1 ledrna Vd in Nd/s uvajata pravo svojino (ker s hkratnim označevanjem de- janja/stanja (De/St) izražata neposredno povezavo vršilca/nosilca s predmetom dejan- ja), npr. prijateljev znanec/svetovalec, prijateljev brat. Dejanje (De), lastnost (L) in stanje (St) pa lahko uvajajo samo neprava svojilna razmerja, npr. očetovo delo, voz- nikova prednost. Pri izistoglagolskih tvorjenkah z besedotvornim pomenom predme- ta dejanja (Pd) ali rezultata dejanja (Rd) ali sredstva dejanja (Sd) se v primerjavi z besedotvornim pomenom dejanja (De) ali vršilca dejanja (Vd) izbirno zoži razvrstitev udeleženskih vlog oz. pomenskoskladenjska vezljivost. Hierarhična oz. prednostna iz- birna razvrstitev udeleženskih vlog je: pri jedrnih izglagolskih samostalnik ih dejanja/stanja/lastnosti (De/St/L) in vršilca dejanja ter nosilca dejan- ja/stanja/lastnosti (Nd/s/l) lahko objedrno mesto zasedejo vse udeleženske vloge, prednostna razvrstitev pa je: prizadetilrazmernilvsebinski/pojavni predmet dejanja (Pr/Ra/Vs/Pod), sredstvo dejanja (Sd), cilj dejanja (Cd), rezultat dejanja (Rd); pri vseh pa neprednostne vloge, ki so lahko pomenskoskladenjsko obvezne ali neobvezne, za- sedejo prostorski in časovni udeleženci, npr. pripravljanje (De) športnikov (Prd)/na- pitkov (Rd), igranje (De) nogometa (Vsd) s prijatelji (Rad) za nagrado (Cd), igranje (De) hokeja (Vsd) na travi (Md) z žogico (Sd); bivanje (De/St) doma (Md), obseg (St) romana (Vss), pripadnost (St) zemlje (Prs) obdelovalcu (Ras), obstojnost (L) barv (Vss) proti vlagi (Ras); igralec (Vd) sonate (Vsd) na klavir (Rad), prebivalec (Nd/s) bloka (Md/s), rastje (Np/s) v močvirju (Mp/s), hudič/hudobec (NI) do najbližnjih (Ral). Pri jedrnih Pd imata objedrno mesto najpogosteje sredstvo dejanja (Sd) ali cilj dejanja (Cd), redkeje vsebinski, prizadeti ali razmerni predmet dejanja (Vsd/Prd/Rad), npr. iskalnik (Pd) z elektromagnetom (Sd) za kable (Cd), igralo (Pd) s krogi (Sd) za guganje (Cd), spravljalnik (Pd) žita (Prd), nadzorstvo (Pd) nad tržiščem (Rad). Pri jedrnih Rd ima objedrno mesto sredstvo dejanja (Sd) ali snov, redkeje vsebina dejanja (Vsd) , npr. izdelek (Rd) z roko (Sd) iz kovine (Vsd), proizvod (Rd) iz kovine (Vsd) od kovačev (Rad); pri jedrnih Sd ima objedrno mesto cilj dejanja (Cd), npr. igrača (Sd) za odrasle (Cd). Tudi Pd, Rd in Sd imajo neprednostne udeleženske vloge: mesto dejanja (Md), izhodiščno/ciljno mesto dejanja (IM/CMd), čas dejanja (Čd), izhodiščni/ciljni čas de- janja (IČ/CČd). Pd, Rd in Sd so z De pomensko metonimično povezani, medtem ko se Vd (ki lahko združuje neaktualni De in V1Nd) in De zaradi vzročno-posledične povezave v okviru prisojevalnega razmerja pomensko izločujeta. Na sinkretično povezovanje oz. združevanje "dejanja' (De) z "vršilcem dejanja' (Vd) opozarjajo tudi prilastkovna dolo- čila ob samostalniku s pomenom "vršilca dejanja' (Vd) , ko pretvorbeno lahko modi- ficirajo povedkov glagol, npr. možni kandidat Tone - Tone je možni kandidat - To- ne bi lahko kandidiral (o tem prim. Grepl 1987: 152). 2.3.1.1.1 Združevanje ali sinkretizem udeleženskih vlog kot vezljivostno pomemben pomenskoskladenjski pojav. 2.3.1.1.1.1 Izglagolski jedrni samostalnik kot vršilec dejanja (Vd) lahko združuje de- janje (De) in vršilca oz. nosilca dejanja (V1Nd) v (De n V1Nd) in tako dokazuje možnost izražanja prave svojine do predmeta dejanja (Pd), npr. znančev svetovalec « svetovalec (od) znanca / svetovalec znancu < kdor svetuje znancu - to pravosvo- jilno razmerje je pretvorba vezave). Pravo svojino do predmeta lahko izraža tudi no- silec stanja (Ns), npr. sestrin mož « mož (od) sestre / sestri mož < sestra ima mo- A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 75 ža). V nasprotju z izglagolskim Vd pa se samo dejanje (De) ali stanjellastnost (St/L) s samo prisojevalnim razmerjem lahko pretvarja le v nepravo svojilno razmerje, npr. delavčevo služenje « služenje delavca < delavec služi) ali delavčeva pripravlje- nost/prijaznost « pripravljenost/prijaznost delavca < delavec je pripravljen/prijazen). 2.3.1.1.1.2 Izglagolski jedrni samostalnik v udeleženski vlogi rezultata dejanja (Rd), ki je obenem končna fazna stopnja dejanja (DeFk), pričakovano združuje dejanje (De) in predmet dejanja (Pd) v (De n Pd), kar potrjujejo tudi skladenjske podstave za be- sedotvorni pomen Rd, npr. izpis < Ito, karl izpišel,0f s pomensko podstavo 'izpisati kaj'. 2.3.1.1.1.3 Izglagolski jedrni samostalnik kot sredstvo dejanja (Sd) pa lahko s po- mensko sestavino 'samodelovanja' združuje še udeleženski vlogi povzročitelja dejanja (Pvd) in nosilca dejanja (Nd), npr. celilno mazilo « mazilo za celjenje < mazilo, ki celi), enako še mehčaIno sredstvo. Samo nosilec dejanja (Nd) pa je vključen pri pre- voznih sredstvih, npr. dostavno vozilo « vozilo za dostavo < vozilo, s katerim se dostavlja). 2.3.1.2 Po posamostaljenju stavkov v glagolniškojedrne besedne zveze sledi popridev- ljenje, ko se prisojevaino razmerje pretvori v razmerni (nepravi svojilni) obglagolniš- ki pridevnik, vezavno in primično razmerje pa se pretvorita v vrstna pridevnika. V okviru pretvorb leve vezljivosti se v obglagolniškojedrni nepravi svojilni dejanjskilstanjski pridevniki (SPd/s) praviloma popridevljajo najtipičnejše osebkove ude- leženske vloge kot vršilec/povzročitelj/pobudnik dejanja (Vd/Pvd/Pbd), za katere je značilna kategorija živosti, ki izraža potencialno samovzročnos1. Pri posamostalje- nem stanju/procesu (St/Pro) sta zaradi neprehodnosti glagolov nedvoumni rodilniška raba osebkove udeleženske vloge nosilca stanja (Ns) in popridevljena raba predvsem nosilca procesa (Np). Nosilec dejanja/stanjallastnosti (Nd/s/l) pa se obvezno popridev- lja le, če je hkrati tudi povzročitelj dejanja/stanjallastnosti (Nd/s/l n Pvd/s/l), npr. Janez se premika> Janezovo premikanje (proti npr. premikati Janeza> premikanje Janeza), Janez je vztrajen> Janez ima vztrajnost> Janezova vztrajnost. To, da se vrstni pridevniki kot pretvorniki desnovezljivostnih razmerij ob jedrnih izglagolskih samostalnikih z različnimi besedotvornimi pomeni različno prednostno razvrščajo, je bilo že ugotovljeno (Vidovič Muha 1981). 2.3.1.2.1 Vezljivostne vloge glagolskih predložnih morfemov se kažejo v tem, da ve- zavnovezljivi predložni morfem, v nasprotju z vezavnodružljivim predložnim morfe- mom, zahteva ureditev vseh obveznih desnih udeleženskih vlog in s tem tudi s strukturnoskladenjskega vidika popolno izraženost vseh skladenjsko obveznih določil. Neutemeljene izpuste, npr. izpust z dejanjem prizadetega predmeta, potrjujejo tudi pretvorbe, npr. dajanje Janeza otroka za pastirja, dajanje Janeza hrane za pastirja (Janezovo dajanje otroka/hrane za pastirja) - drugi rodilnik (od leve proti desni: otrok/hrana) ima zaradi sporočilne izpopolnitve besedne zveze, ki jo zahteva prosti predložni glagolski morfem, npr. za, udeležensko vlogo prizadeto. Izpust enega od rodilnikov povzroči tudi pomensko spremembo: dajanje Janeza za pastirja / dajanje hrane za pastirja. 2.3.1.2.1.1 Predložni glagolski morfem izpostavi obvezno pomensko- in strukturno- skladenjsko vlogo prizadetega z dejanjem (Prd). Dodatni posredni dokaz, da so pred- ložni glagolski morfemi del glagolskega pomena je tudi to, da so v težnji za ohrani- 76 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) tev glagolskega pomena (z njegovo prehodnost jo) včasih izraženi šele s pretvorbo npr. ke- sati se (zaradi) grehov - kesanje zaradi grehov, udeležiti se česa - udeležba pri čem. 2.3.1.2.1.2 Neleksikalizirani predložni izglagolski (udeleženski) morfem je določen predvsem z udeležensko vlogo, ki jo predvideva glagolski priložnostni skladenjski pomen. Najbolj jasni primeri za izglagolske (udeleženske) predložne morfeme se pri pretvorbi pokažejo z označevanjem osebkovih udeleženskih vlog, npr. Janez in prija- telj se pogovarjata - Janez se pogovarja s prijateljem - pogovarjanje/pogovor Ja- neza s prijateljem - Janezovo pogovarjanje/Janezov pogovor s prijateljem). Udele- ženska vloga vršilca dejanja je namreč samoumevna že z vidika glagolskega dejanja. 2.3.2 Pomenskohierarhična vezljivostna mreža glagolov (primarnih> temelj- nih> specializiranih), ki skupaj z izglagolskimi tvorjenkami predstavlja celotno gla- golsko vezljivost. Z vezljivostnega vidika vseh treh pomenskohierarhičnih skupin je pomembna prekrivnost pomenskoskladenjskih vezljivostnih formul. Legenda osnovna bivanjska razmerja: +/ - vzpostavitev/ukinitev razmerja/stanja E+/E- eksistenca +/- T prehajanje s spremembo POS položaj L usmerjana lokacija (mesto/kraj) LC sonahajanje/sopojavnost (natančnejše mesto) P pripadnost K kvalifikacija/lastnost S razumevanje D/M rekanje(D)/mišljenje(M) RD/M reagiranje (R) na rekanje (D)/mišljenje (M) poslovenjene krajšave: M/IM/CM Mso P L S R/M R'/M' vrsta dejanj posamostaljeni pomeni v okviru povedja d dejanje dog dogodek s stanje p proces za strukturnoskladenjsko vezljivost Glag glagol Glagp glagolski primitiv De dejanje Dej dejavnost St stanje Pro proces Mo morfem (oznaka ob predlogih kot prostih glagolskih morfemih) Saml_6 samostalnik (1-6 skloni) Pridk/v pridevnik (kakovostni/vrstni) Prislk/č/n/kol prislov (kraja/časa/načina/količine) pri Saml-6'/Pridk/v'/Prislk/č/n/kol' označuje neudeleženska povedkova določila Povdk povedkovnik 2.3.2.1 Primitiva za stanje in netvorne procese/dogajanja/dejanja 1 BITI kot polnopomenski glagol obsega vse splošnobivanjske, splošnorazmerne in splošnodelovalne okoliščine: A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 77 1.1 Pomen 'obstajati': (Tukaj) je jama - (Tukaj) ni jame, Je iz kamna/iz delov/iz se- stavin: SamllxNs/p ž+I-1 + GlaglE+j; SamllxNs/p ž+I-1 + GlaglE+1 (+ Prish/člyM/Čs/pl1 p n Sam5IyM/Ras/pl); SamllxNs ž+I-1 + GlaglPOS/Msosl + p n Sam21yVss ž-I. 1.2 Pomeni: - 'nahajati se', 'imeti', 'udeleževati se': Hiša je sredi polja, Drva so na dvorišču, Za gozdom je travnik, Otroci so doma, V vodi je kisik, V knjigi so napa- ke, Domači so na zabavi: SamllxNs/p ž+I-1 + GlaglPOS/Msos/pl + Prislk I p n Sam2.4_6IyMs/pIIRas/p ž-I. 1.3 Pomena 'dogajati se, vršiti se': (Tedaj) je bila vojna - (Tedaj) ni bilo vojne, (V Kamniku) je bil semenj; Proslava bo (v nedeljo): SamllNp/d/dog/sl + GlaglE+j; SamllxVd/Ns/p/d/dog ž-I+I + GlaglMsos/p/d/dogl (+ Prislč/k/n/kol I p n Sam2_6IyM/Č/IM/IČ/CM/CČ/Po/N/wLlS/Ra!Vss/P/d/dQg ž-I+I). 2 BITI kot slovničnofunkcijsko jedro oz. kot vez lahko ohrani le stanjskoposledično označevalno vlogo: Mož je poštenjak/učitelj; Širina je trojna; Kruh je pečen/vroč/o­ trdel; Dekle je vešče angleščine/dolžna veliko denarja, Tu mu ni dobro, Z njim je dolgčas, Tema je bilo: Sam1.3.6lxNs/p ž+I-1 + Glagp(Mo) + Sami' I PridSam2_5'/Pridk'l Prisln'/PovdklwLI. 2.1 Predložnomorfemska raba izpostavi zveze kot biti brez pameti, biti od brata, biti proti razvoju, biti ob imetje, biti za napredek, biti s šibkimi ipd.: Sami + Glagpbrez lod/proti/ob/za/z/s + Sam2_4.6IwLI. 2.2 Naklonska raba: Sam31Ns/Pl + Glagp(Mo) + Prislk + Nedol: Tu mu je biti. 2.3 Brezosebna raba izraža priložnostne opredelitve že obstoječega stanja, ki pa je izhodišče za razvoj pripadnostnih pomenov Ine/prave svojine: Glagp30s + Sami' IPrisln'/PovdklwLI: Bilo je mraz/škoda/čudno/prav. Glagolu BITI je pomenskoskladenjsko blizu IMETI (pripadnost < sonahajanje): - predvsem s prostorsko-časovnim pomenom in zato zobveznovezljivim prislovnim določilom: V vodi imamo veliko živih bitij, pub!, Na desni strani imamo hrib, ne levi pa reko; Imela bosta otroka, Prejšnji mesec je imela otroka: SamllxNs/p č+I-1 + Glaglp + pI + Sam4lyRa!Vs/s/p ž+I-/č-1 + p n Sam51zMs/p ž+ č-I+I I Prislk/člzMs/pl IČs/p ž+I-I; SamllxNs/p č+1 + Glagl(EF + P n (L - T L +)1 + Sam41yRas č+l. 1 Pravo svojilno razmerje je izraženo v: Ima avtomobil/hišo/tri konje/veliko knjig, Ima malo/veliko; Pri sosedu imajo čebele: SamllxNs/p č+1 + Glaglpl + Sam41yRas žt 1.1 SamllxNs/p č+1 + Glaglpl + Sam41yRas ž+ č-I. 2 Nelastninska razmerna (stanjska) svojina je v: Ima dosti gradiva, Trgovina ima do- volj praška; Ima brata/ljubico/direktorja/tekmeca: SamllxNs/p č+1 + Glaglpl + Sam41yRas žt 2.1 SamllxNs/p č+1 + Glaglpl + Sam41yRas č+l. 3 Sestavnolastnostni pomen označuje nelastninsko pravo sestavno svojino: Voda ima precej kalcija, Katere sestavne dele ima celica, Zakon nima take določbe: SamllxNs/p ž+I-1 + Glaglpl + Sam4 I PridkolSam21yVss ž-I. 4 Oslabljeni oz. pomožniški pomeni imeti so v Ima nizke/visoke dohodke, Ima pod- poro/pokojnino, Ima preveč kilogramov/petdeset let: SamllxNs/p ž+I-1 + Glagplpl + Sam4'/PridkoISam2IwLI. 78 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 4.1 Oslabljeni pomen izraža tudi 'lastnost' in 'razmerja': Ima dolge, skodrane lase, Ima stroj v popravilu, Orodje ima v redu, Ima kaj v lastni/v najemu; Ima ga za poštenega/hlapca: SamllxNs/p č+1 + GlagplplMov/na + Sam41yRas ž+I-1 + Sams'lwLI; 4.1.1 SamllxNs/p č+1 + Sam41yRas ž+I-1 + GlagplplMoza + Pridk'/Sam4'lwLI. 4.2 Z oslabljenim IMETI je izražena tudi naklonska raba 'morati', 'moči', 'želeti si': Vlak ima vsak čas odpeljati, Ima se zahvaliti za pomoč, Imaš za posoditi tisoč do- larjev, Ima to za narediti, Ima ga za vprašati; Ima me, da bi ga vprašal; Ti čevlji me imajo: SamllxNs/p č+1 + GlagINaklonl(se)/za + Nedol/Sam4'/Sda'lwLI + p n Sam4/PrislklyMs/Ras ž- abstr .Ikonkr.l; 4.2.1 SamllxNs/p č+1 + GlaglNaklonl + Sam41yRas ž-I. 4.3 Naklonski imeti se je uporabljan pogovarjalno s strukturnoskladenjsko obveznim prislovnim določilom: /Dobro/Slabo/ se ima, Ta se ima /kot še nikoli/: SamllxNs/p č+1 + GlaglNaklonlse /+ Prisln = sklad. obvezni modifikator/. 2.3.2.1.1 Temeljni glagoli stanja/procesa, za katere je tipična delna desna po- menskoskladenjska vezljivost - le z nekaterimi desnovezljivimi pomeni v okviru iste- ga glagola. 1 Nosilni temeljni glagol stanja/procesa je bivati: Bival je v isti hiši/na deželi/pri teti (Ms/p), Biva umetnost (Ras/p), Biva iz bistvenih sestavin (Vss). Pomenskoskladenjske možnosti so: SamlINp/d/dog/sl + GlagIE+I: Bival je kralj, Bivala so znamenja; SamllxVd/Ns/p ž-I+I + GlagIPOS/Msos/pl + Prislk / p n Sam2A_6IyMs/p ž-I+I: Biva do- ma, Tedaj je bival tam/na deželi/v Pivki/sredi polja/pri teti; SamllxNs/p ž+I-1 + GlaglPOS/Msosl + p n Sam21yVss ž-I: Biva iz več delov; SamllxNs/p č+1 + GlaglMsos/pl + Sam4lyRas/p ž- abstr.l: Biva/Živi umetnost, Drži ob- ljubo. 2 Nosilni temeljni glagol za telesna in duševna razmerja/odnose je čutiti - 'zaznava- ti, predvidevati s čutili' Čuti pod prsti utripanje (Vss/p) žile, Psi so čutili ljudi/potres (Ras/p), Čutila je bližino/nevarnost (Ras/p), 'ugotavljati z zavestjo prisotnost česa' V zraku se čuti pomlad (Ras/p): SamllxNs/p ž+1 + GlaglE+ + pI + Sam4IyRa/Vs/s/p ž+I-/č-11 + p n SamslzMs/p ž+ č-I / Prislk/člzMs/p//Čs/p ž+I-I; SamllxNs/p č+1 + Glagl(EF + P n (L - T L +)1 + Sam41yRas ž+I-I. Sklonska predstavitev udeleženskih vlog za glagole stanja in procesa (sonahajan- je/sopojavljanje): - Mna/v/pri/ob/po = mesto/čas stanja/procesa (Ms/p//Čs/p ob polno- pomenskem BITII •2): bivati/živeti/rasti/stati/ostati/obdržati se na deželi!v mestu/ob jezeru/po celini ipd.), Oza/pred/nad/pod/med = mesto/čas stanja/procesa (Ms/p//Čs/p: bivati/stati/tičati/zijati/sloneti ipd.), - T skozi/čez = mesto stanja/procesa (Ms/p: tičati/zijati/sloneti ipd.), - T = razmerni predmet stanja/procesa/dejanja (Ras/p/d: bivati svet/umetnost ipd.), - Riz = izhodiščno mesto stanja/procesa (IMs/p: zijati ipd.), - Riz = vsebina stanja/procesa (Vss/p: obstajati iz več delov ipd.). 2.3.2.1.1.1 Specializirani in višji specializirani glagoli telesno-duševnega stanja / procesov Z istimi udeleženskimi vlogami kot pri temeljnih stanjskih glagolih se oblikuje- jo pomenskoskladenjske vezljivostne formule za: A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 79 - Stanje, sonahajanje/sopojavljanje - biti: SamllxNs/p ž+I-1 + Glaglpl (+ Prislk/člM /Čs/PI / p n Sam5IyM/Ras/pl); SamllxNs/p ž+I-1 + GlagIPOS/Msos/pl + Prish / p n Sam2.4_6IyMs/p ž-I. Po pomenskoskladenjski vezljivosti se ločujejo: desno obveznovezljivi: prebiva- ti, stanovati (Prebiva/Stanuje v bloku/na deželi/pod goro (Ms/p)); desno ne obvez- novezljivi: bedeti (Bedi (pri mrliču/nad otroki (Ms/p))), gladovati (Gladuje (več dni (Čs/p))); desno nevezljivi: biseriti se (Vino se biseri), cmerati se (Cmeri se). - Poleg sonahajanja/sopojavnosti še pripadnost - imeti: SamllxNs/p č+1 + GlaglE+ + pI + Sam4IyRa/Vs/s/p Ž+I-/č-I + p n Sam5lzMs/p ž+ č-I+I / Prislk/člzMs/p//Čs/p ž+I-1 / p n Sam4!5lzCd ž- I+ abstr.+I-I: Koprneti po kom/čem; SamllxNs/p č+1 + GlaglEF + P n (L - T L +I(se) + Sam4(2)lyRas č+1 + p n Sam5lzRas/p ž- n zMs/pl: Boji se staršev, Goji konopljo (na vrtu), Norčevati se iz njega; SamllxNs/p ž+I-1 + Glaglpl(se) + Sam4 / PrislkoJCSam2)lyVss/p ž-I: Sovražiti (se), Ljubiti tri dnilcelo leto; SamllxNs/p č+1 + GlaglNaklonlse /+ Prisin = obvez. modifikator/: /Zelo/Upravičeno/ se jezi. Po pomenskoskladenjski vezljivosti se ločujejo: - desno obveznovezljivi: mraziti (Mrazi ga (Ras/p)), obžalovati (Obžaluje dejanje (Vss/p)); desno neobveznovezljivi (v okroglem oklepaju): čustvovati (Vsak čustvuje (svet (Vss/p)), šobiti se (Šobila se je (nad položajem (Ras/p)). 2.3.2.1.2 Temeljni glagoli netvornih dogajanj in procesov so označeni glede netvorno udeležbo osebka. Izpostavljajo osebek kot nosilca procesov/dogajanja (xNp/dog) in a) označujejo netvorne splošne procese (dogajati se, goditi se, potekati, vršiti se, izvrševati se, tra- jati, nadaljevati se ipd.: aPvd/dog/p//aNd/dog/p (xP)) in b) dogodke in pojave (pripetiti se, pojaviti/pojavljati se, prikazati/prikazovati se, nastati/nastajati, posta- ti/postajati, propasti/propadati, ipd.). Polnopomenski BITI uvaja udeležensko vezljivost s pomensko-skladenjsko mož- nostjo: SamllxNp/d ž-I + GlagIMsop/dl(se) (+ Prisičikin / p n Sam2_6IyMp/d/Čp/d//IMp/d /IČp/d//CMp/d/CČp/d//Pop/d/Np/d/Ra P/d/Cp/dl): dogajati se, potekati, nastajati, pojavljati se, izginjati, minevati. 2.3.2.1.2.1 Faznost netvornega dogajanja/procesa Nadpomenki sta DELATI SE, POSTAJATI. Fazni nadpomenki pa sta POSTATI (nadpomenka 'začenjalnosti': 'narediti se/začeti biti') in DOBITI « 'začeti imeti'). Pomenskoskladenjske možnosti za neudeležensko vezljivost posta/ja/ti - delati/nare- diti se, npr.: - posta/ja/ti: SamllxNs/p č+1 + GlagplEF n (L - T L +)1 + Saml'lwNs/p č+l: Postal je samotar; SamllxNs/p ž+I-1 + GlagplEF n (L - T L +)1 + Pridk'lwLI: Postal je domiš- ljav/porozen; - delati se v pomenih: a) 'biti v stanju nastajanja': SamllxNp ž-I + GlagpseIF(E/L - T E/L +)1: Mrak se dela; SamllxNp ž+1 + Sam31yNp ž+I-1 + GlagpseIF(E/L - T E/L +)1: Bula se mu dela; b) 'kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja': SamllxNs/p č+1 + GlagpselEF n (L - T L +)1 (+ Sam3lyRas/p č+l) + Sam4'/Pridk'lwLI: Dela se (mu) prijatel- ja/bolnega; SamllxNp ž+I-1 + GlagpselEF(L - T L +)1 + Sam4'lwLI: Dela se norca. 80 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 2.3.2.2 Podskupina temeljnih glagolov so elementarni glagoli, ki združujejo in kombinirajo pomene primitivov BITI in DELATI (s faznimi podpomenkami posta- lja/ti, delati/narediti se), zato vključujejo tako osnovne glagole netvornih proce- sov/dogajanj/stanj kot osnovne glagole tvornih procesov/dejanj, ki skupaj zaobjamejo vse udeleženske vloge. V tej skupini glagolov je upoštevan tudi dinamični pomen glagola BITI. Osebek je pri a) netvornih procesih/dejavnostih nosilec dogajanja/procesa/stanja!lastnosti (Nd/p/s!l), pri b) tvornih procesih/dejavnostih pa povzročitelj in vršilec dejanja/proce- sa/stanja!lastnosti (Pv/Vd/p/s!l). Skupina glagolov netvornih procesov/dogajanj/stanj ima obveznovezljive okoliščine. 2.3.2.3 Primitiv za tvorne procese/ dogajanja/ dejanja: a) Tvorno delovanje pokriva primarni glagol DELATI. 1 Pomensko najobsežnejši splošni/neaktualni pomen označuje 'delovanje': 'zavestno uporabljati telesno in duševno energijo': Delajo in počivajo, /Vse življenje/cel dan/od jutra do večera/ dela, /Pridno/težko/ delajo, Dela /v tovarni/o Širokopomenska raba pa vsaj deloma omeji število udeležencev in tako blokira desno skladenjsko vezljivost, tudi v primerih nečloveškega vršilca oz. nosilca dejanja, npr. v pomenu 'biti v delov- nem stanju': Motorji delajo, Srce je začelo delati, Pošta/Tovarna ne dela: SamllxNd ž+I-1 + Glag; SamllxPvd ž-I+I + Glag- I+ Pz/s n Sam6 / Pna n Sam4IyPrd/Rad/Vsd ž+I-1 / /PrislnlyNdl = modifikator/; SamllxVd č+1 + Glag /+ Prisln/č / p n Sam2 n Sam2lwNd/Čdl / p n SamslzMd ž-I = modifikator/. 1.1 Določnejši/aktualnejši pomen označuje 'vrsto dejanja' in zahteva obveznovezljivo prislovno določilo. Pri kulturno/politično delati se obveznovezavni neleksikalizirani izglagolski predložni morfem odkriva s pretvorbami kot delati v kulturi/politiki, lek- sikalizirani predložni morfem pa je izražen v pomenih 'nasprotovanja' (delati proti okupatorju), 'usmerjanja' (delati Z mladino), 'prizadevanja' (delati za odpravo zaosta- losti), 'prispevanja' (delati v korist človeštva), 'sodelovanja' (delati pri društvu, delati v organizaciji): SamllxVd č+1 + GlagMov/zallz/sllPri/prOli + Sam3_ 6lyCd/Vsd ž- / yRad/Prd č+l. 1.2 Pomen 'ukvarjanja s konkretno dejavnostjo' izpostavlja obvezno vezavo: Dela v tr- govini, Dela pri računalnikih, Delajo s kemikalijami/s knjigami/s stroji, Dela kot skladiščnik; Rože delajo popke, Žene delajo okraske: SamllxVd č+1 + GlagMov/prillz/s + Sams_6lyMdlsd!Vsd žt SamllxPvd ž+I-1 + Glag + Sam4IyRd/Cd/Prd žt SamllxNd ž+I-1 + Glag + Sam41yRd ž-I+I. 2 Pomen 'razmerja delovanja' označuje predmetna vezava ob prislovnem določilu na- čina kot (družljivem) modifikatorju: Dela s pravopisom/na pravopisu, S knjigo/Z njo delajo kakor s cunjo/v skladu s predpisi, še zveza s povedkovnikom: Prav delajo: SamllxPvd ž-I+I + Glag + pz/s n Sam6 / pna n Sam4lyPrd/Rad!Vsd ž+I-1 / + PrislnlyNdl = modifikator/; SamllxVd č+1 + GlagMoz/s + Sam61wVsd ž+I-I; SamllxVd č+1 + Glag + p n Sam61zSd ž-I. 3 'Rezu1tativnost/ciljnost' označujejo pomeni 'proizvajati, izdelovati' Csmernost' je vključena v glagolu DATI): Delajo stroje/čevlje/čipke in 'pridobivati, napravljati': De- lajo gumi (iz kavčuka), Dela (naročniku) za denar/uslugo/kravo: SamllxVd č+1 + Glag + Sam41yRd ž-I (+ Piz n Sam2lyPr/IMd ž-I); SamllxVd č+1 + Glag(Mo)za + (Sam3lyPred č+l) + Sam41yCd ž-I+I. A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 81 4 Neudeleženska povedkovodoločilna vezljivost ni nujno samo vezna. Oslabljena oz. pomožniška raba DELATI lahko deloma ohranja pomenskoskladenjska razmerja 1 'delovanja' Delajo korake/grehe/kupčije, Dela čudeže/napake, 2 'dejavnosti' (Dela kot skladiščnik), 3 'lastnosti' (Frizura jo dela mlajšo, Cvetje dela sobo lepšo) in 4 'odno- sa' (Dela (mu) žalost/veselje): 4.1) SamllxVd ž+1 + Glagp + Sam4'lwLI; 4.2) SamllxVd č+1 + Glagkot + Sam]'lwLI; 4.3) SamllxPvd ž-I + Glagp + Sam41yPrd ž+I-1 + Sam4'/Pridk'lwLI; 4.4) SamllxPvd ž+I-1 + Glagp (+ Sam31yRad ž+I-I) + Sam4'lwLI. al) Dodano 'usmerjenost' procesa/dogajanja/dejanja označuje DATI: 1 'narediti/povzročiti, da kje biti': SamllPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I + p n Sam21IMdl // p n Sam3TI4/Prislk/NamenICMd ž-I+I: Dati denar iz denarnice, Dati knjigo na mizo; 2 'narediti/povzročiti, da kdo imeti': Sam]IPvd č+1 + Glag + Sam3lzPred/Prd č+1 + Sam41yPrd ž-I (+ p n Sam41Cd ž+I-I): Dati mu blago (za kaj); 3 'narediti/povzročiti, da kdo delati': Sam]IPvd č+1 + Glag + Sam3lzPred/Prd č+1 + Sam41yPrd ž-I+I + p n Sam41Cd ž-I+ abstr.+I: Dati komu čas za premislek/na izbiro. 2.3.2.3.1 Temeljni glagoli tvornih dejanj in procesov so označeni glede na tvorno udeležbo osebka. Vse osnovne glagolske vezljivostne pomenske skupine (omogočanja nastajan- ja/nastanka česa, govorjenja/razumevanja/mišljenja, ravnanja, upravljanja, ravnanja s premikanjem, spremembe lastnosti in trajanja) zaobsežejo glagoli, slovarsko označeni s široko pomenskoskladenjsko rabo. Tovrstni glagoli izpostavljajo osebek kot izvor oz. vršilca dejanja (Vd) splošnih dejavnosti (delati, oblikovati, izvrševati, izražati, omogočati ipd.) ali kot polvršilca oz. t. i. procesualnega vršilca (V1Pvd/P) (priti, odhajati) in kot procesorja oz. povzročitel­ ja procesa (PVd/P) (gibati se, hoditi, peti). Temeljni tvorni glagoli so hkrati nadpomenke specializiranim in višjim specializiranim glagolom ravnanja/upravljanja/ustvarjanja (s telesnim in du- ševnim delovanjem). 2.3.2.3.1.1 Omogočanje nastajanja/nastanka česa Širok skladenjski pomen je slovarsko označen kot 'z delom omogočati nastajanje česa'. Temeljnimi glagoli so: pripravljati/pripraviti (se kih) Pripravlja se k učenju (Cd), Pripravlja slušateljem (Pred) gradivo (Cd), napravljati Napravlja otroka (Cd), Napravlja se (Prd) (za nastop (Cd): SamllxVd č+1 + Glag + Sam4lyPrd/Cd ž+I-1 (+ p n Sam41Cd ž+I-I); SamllxVd č+1 + Glag(se)(Mo)za/na/v/k (+ Sam3lyPred/Cd č+l) + Sam4(2.3)lyCd/Rd ž-I+I. Navedene pomen- skoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vloge: T = prizadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo, po pretvorbi: R = prizadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo; T/za/na/v (ob SEprd) = cilj/rezultat dejanja (Cd/Rd) - neživo/živo; D/k/proti = cilj dejanja (Cd) - neživo; D/k = prejemnik dejanja (Pred) - živo. 2.3.2.3.1.1.1 Specializirani in višji specializirani glagoli imajo osnovne pomenske sestavine (PS) - 'omogočanje nastajanje dejanja, tj. dejavna/tvorna udeležba' in 'cilj- nost' brez poudarjanja 'premikanja'. Z istimi udeleženskimi vlogami kot temeljni gla- goli 'omogočanja nastajanja/nastanka česa' oblikujejo pomenskoskladenjske vezljivost- ne formule: 82 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) SamllxVd č+1 + Glag + Sam41yPrd/Cd ž+I-1 (+ p n Sam41Cd ž+I-I); SamllxVd č+1 + Glag(se)Moza/na/v/k + (Sam3lyPred/Cd č+l) + Sam4(2.3)lyCd/Rd ž+I-I: organizirati - Tako delo (Prd) je potrebno dobro organizirati; Organizirajo stavko/spopad/tekmovanje (Rd); Organizirajo kmete (Prd) (za sodelovanje z zadrugo (Cd)); Organizirajo (jim (Pred)) prenočišče (Rd); organizirati se - pog. Organiziral se je k socialistom (Cd). Po pomenskoskladenjski vezljivosti se ločujejo: desno obveznovezljivi: adjektivizi- rati (Adjektivizira samostalnik (Prd)), opredmetiti (Opredmeti jo ideje (Cd)), oživiti (Oživijo ponesrečenca (Cd)), udejanjiti (Udejanjajo sklep (Rd)); desno neobveznovez- ljivi: spoprijeti se (Fantje so se spoprijeli /med seboj (Prd)/), vživeti se (Otrok se je vživel (v družino (Cd))); desno nevezljivi: bogateti (Hitro bogatijo), bakreneti (Drevje bakreni), babiti se (Babi se). 2.3.2.3.1.2 Govorjenje, razumevanje, mišljenje Nosilni temeljni glagoli: za telesno dejavnost je gledati, za duševno dejavnost so govoriti/reči, misliti. Pomensko najobsežnejši je splošniineaktualni pomen 'zavestno uporabljati telesno in duševno energijo' s temeljnimi glagoli: ukvarjati se Ukvarja se z bolniki (Rad)/s trgovino (Vsd), obravnavati Obravnava problematiko (Vsd)/mladost- nika (Rad), uporabljati Uporablja naravna bogastva/govedino (Prd) za preživet- je/polpete (Cd), zaznavati Zaznava svetlobo (Rad) s čutili (Sd), ugotavljati Ugotavlja rezultate (Rad) (z zadovoljstvom (Rad)) ipd.: SamllxNd ž+I-1 + Glag; SamllxVd č+1 + Glag 1+ Prisln/č 1 p n Sam2 n Sam21wNd/Čdll p n Sam51zMd ž-I = modifikator/; - v pomenu 'izpolnjevati, izvrševati, opravljati kako nalogo, delo ali aktivnost sploh' se dodaja skladenjsko obvezno prislovno določilo načina: SamllxVd č+1 + Glag 1+ PrislnlyNdl 1 + kot n Sami 1 p n Sam5_6lyNd/SdlVsd abstr. ž-I = modifikator 1; - do- ločnejši/aktualnejši pomen 'opravljati delo na določenem področju': Govori proti oku- patorju/z mladino/za odpravo zaostalosti /v korist človeštva: SamllxVd č+1 + GlagMovizallz/sllnallpri/protillo + Sam3_6lyCd/Vsd ž- 1 yRad/Prd č+l. Navedene pomenskoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vlo- ge: T/nalza = razmernilprizadeti predmet dejanja (RadiPrd) - živoineživo, po pre- tvorbi: R = razmernilprizadeti predmet dejanja (RadiPrd) - živoineživo; T = vsebina dejanja (Vsd) - neživo, po pretvorbi: R = vsebina dejanja (Vsd) - neživo; T/za/na/v = cilj dejanja (Cd) - neživo/živo; Dproti = cilj dejanja (Cd) - neživo/živo; D = razmer- ni predmet dejanja (Rad) - živoineživo; D = prejemnik dejanja (Pred) - živo; Mo = vsebina dejanja (Vsd) - neživo/živo; Mpo/v/na = razmerni predmet dejanja (Rad) - neživo/živo; Oz/sllza/nad = razmerni predmet dejanja (Rad) - neživo/živo (ob SE); Oz/s = vsebina dejanja (Vsd) - neživo (ob SE); Oz/s = sredstvo dejanja (Sd) - neživo; Nedoločnik = vsebina dejanja (Vsd). 2.3.2.3.1.2.1 Specializirani in višji specializirani glagoli govorjenja, miš- ljenja in razumevanja (duševno delovanje) vkjučujejo 'sprejemanje in lastitev in- formacije' (dokumentirati, izvedeti, dojemati, verjeti ipd.) in 'smiselno razumevanje in odzivanje na informacijo' (razumeti, argumentirati ipd.) in 'oddajanje informacije' (sporočati, pokazati, agitirati ipd). Imajo iste udeleženske vloge in iste pomensko- skladenjske vezljivostne formule kot temeljni glagoli 'govorjenja, razumevanja, miš- ljenja'. A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 83 2.3.23.1.3 Ravnanje Nosilni temeljni glagol je delovati. 'Ravnanje' ima po pričakovanju pomensko- skladenjsko najširši obseg - zajema kar tri skladenjske pomene delati - 'ukvarjanje s konkretno dejavnostjo', "razmerja delovanja' in "rezultativnost'. Temeljnimi glagoli so: ravnati /Negospodarno/ ravna Z odpadki (Vsd)/s stroji (Sd), povzročati/povzročiti Jed povzroča žejo/bolezen (Rd), uresničevati/uresničiti Uresničuje načrte (Prd), pri- pravljati Pripravlja tekmovalce (Prd)/letalo (Prd) ipd s pomenskoskladenjskimi vez- ljivostnimi formulami s pomenom 'opravljati delo na določenem področju': SamllxVd č+1 + GlagMov/pri!lzls + Sams_6IyMd-SdIVsd žt in še v pomenih "proizvajati, izdelo- vati': delati stroje/čevlje/čipke in "pridobivati, napravljati': delati gumi (iz kavčuka); SamllxVd č+1 + Glag + Sam41yRd ž-I (+ Piz n Sam21yPrd ž-I); SamllxVd č+1 + GlagMoz/s + Sam61wVsd žt SamllxVd č+1 + Glag + p n Sam61zSd ž-I. Navedene pomenskoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vlo- ge: T = rezultat dejanja (Rd) - neživo, po pretvorbi: R = rezultat dejanja (Rd) - ne- živo; T = prizadeti predmet dejanja (Prd) - živo/neživo, po pretvorbi: R = prizadeti predmet dejanja (Prd) - živo/neživo; O = sredstvo dejanja (Sd) - neživo; O = vsebina dejanja (Vsd) - neživo. 2.3.2.3.1.4 Upravljanje Nosilna temeljna glagola sta delovati in igrati (se). Izpostavi se pomen "razmerja delovanja': "kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih' s pomensko- skladenjsko vezljivostno formulo: SamllxPvd ž-I+I + Glag + Pz/s n Sam6 / Pna n Sam4_slyPrd/RadIVsd ž+I-1 / /PrislnlyNdl = modifikator/. Temeljnimi glagoli so: učinkovati Učinkuje na snov (Prd) s segrevanjem (Rad), Učinkuje na učence (Rad) z znanjem (Vsd), vplivati Vpliva nanj (Rad) z besedo Rad), uvajati Uvaja novinca (Rad), Uvaja predpise (Vsd) ipd. Navedene pomenskoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vlo- ge: T/na = prizadeti predmet dejanja (Prd) - živo/neživo, po pretvorbi: R/Tna = pri- zadeti predmet dejanja (Prd) - živo/neživo; T = razmerni predmet dejanja (Rad) - živo/neživo (za ob SE), po pretvorbi: R = razmerni predmet dejanja (Rad) - živo/ne- živo; T = vsebina dejanja (Vsd) - neživo/živo, po pretvorbi: R = vsebina dejanja (Vsd) - neživo/živo; Oz/s = vsebina dejanja (Vsd) - neživo; Oz/s = razmerni predmet dejanja (Rad) - živo/neživo. 2.3.2.3.1.4.1 Ravnanje in upravljanje združujejo specializirani in višji speciali- zirani glagoli ravnanja/upravljanja s sonahajanjem/sopojavljanjem S tem se združujejo in kombinirajo tudi udeleženske vloge za temeljne glagole "ravnanja', 'upravljanja' in "netvornih dogajanj in procesov'. Poudarjene so pomenske sestavine sonahajanja/sopojavljanja/pripadnosti, npr. čakati - Pacienti čakajo zdravnika (Ras/p), Čaka na ugodno priliko (Vss/p): SamllxVd č+1 + GlagMov/Prillz/s + Sams_6IyMd-Sd/Vsd žt SamllxVd č+1 + GlagMoz/s + Sam61wVsd žt SamllxVd č+1 + Glag + P Sam61zSd žt SamllxPvd ž-I+I + Glag + pz/s n Sam6 / Pna n Sam4lyPrd/RadIVsd ž+I-1 / /prislnlyNdl = modifikator/; + "sonahajan- je/sopojavljanje', ki uvaja desne obveznovezljive delovalnike in okoliščine (osebek je nosilec dejanja/stanja/procesa (Nd/s/p): SamllxVlNd/s/p ž-I+I + GlagIMsod/s/pl + Prish!č!n / p n Sam2_6IyM/IM/CM/Č/IČ/CČ/N/wLlS/RaIVsd/s/P ž-I+I. 84 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 'Spremembe sonahajanja/sopojavljanja' uvajajo desne obveznovezljive delovalnike in okoliščine (osebek je povzročitelj ali vršilec dejanjalprocesa (PvlVd/p): sodelovati - Sodelujejo z različnimi organizacijami (Sp/d) Sodelujejo pri knjigi/pri projektu/na predstavitvi (Mp/d); (enako še: reševati se). 2.3.2.3.1.5 Ravnanje s premikanjem Nosilna glagola sta deti in vzeti. Prevladujoča je "smernost' , drugotna je "cilj- nost' oz. "namenskost'. Izpostavi se dati v pomenu "napraviti, da pride kaj kam z do- ločenim namenom a) s prislovnim določilom, b) z namenilnikom' z navedenimi ude- leženskimi vlogami in s temeljnimi glagoli: položiti Položi kravam (Pred) seno (Prd), Položil je denar (Prd) za varščino (Cd), odstraniti Odstranil mu (Prd) je odlikovan- ja (Prd), Odstraniti navlako (Prd) Z dvorišča/iz sobe ([Md) ipd.: SamllxPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I+I + Pv/na/k n Sam3_4/Prislk/NamenICMdl; SamllxPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I+I + p n Sam211Mdl; SamllxPvd č+1 + Glag + Sam31zPred/Prd č+1 + Sam41yPrd ž-I (+ p n Sam41Cd ž-I+I); - in v pomenu 'napraviti, da pride kaj na dolo- čeno mesto': SamllxPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I + p n Sam4/PrishlCMdl. Navedene pomenskoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vlo- ge: T = prizadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo, po pretvorbi: R = prizadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo; Tna/v/nad/obllRizlod/dolz/s/lDk/proti = ciljno/iz- hodiščno mesto dejanja (CMdiIMd) - neživo/živo; Tza = cilj dejanja (Cd) - neži- volživo; D = prejemnik dejanja (Pred) - živo; D = prizadeti z dejanjem (Prd) - ži- volneživo; Mpri/v = mesto dejanja (Md) - neživo/živo. 2.3.2.3.1.5.1 Specializirani in višji specializirani glagoli ravnanja/uprav- ljanja s premikanjem vključuje a) spremembo mestnosti - transport (Pv/Vd), b) spremembo položaja (V1Nd), c) spremembo lege (Pd). Sem sodijo tudi skladenjski pomeni specializiranih glagolov "ravnanja/upravljanja s spremembo pripadnosti'. Ude- leženske vloge in pomenskoskladenjske vezljivostne formule pa so iste kot pri temelj- nih glagolih 'ravnanja s premikanjem': SamllxPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I+I + Pv/na/k n Sam3_4/Prislk/NamenICMdl; SamllxPvd č+1 + Glag + Sam41yPrd ž-I + p n Sam211Mdl; SamllxPvd č+1 + Glag + Sam31yPred/Prd/Cd č+1 + Sam41yPrd ž- I (+ p n Sam41Cd ž-I+I). Usmerjeno samopremikanje: SamllxVd/Np/d/dog ž-I+I + GlaglMsop/d/dogl + Prislk/n I p n Sam2_6lyIM/CM/Np/d/dog ž-I+I. 2.3.2.3.1.6 Sprememba lastnosti Nosilni temeljni glagol je spreminjati (se). 'Lastnost' je izražena v pomenu 'biti dejavno udeležen pri nastajanju česa' in omogoča prehod od polnih skladenjskih po- menov v oslabljene oz. pomožniške pomene glagola. Temeljnimi glagoli so: tvoriti Tvori glas (Rd), Vprašanje tvori jedro (Cd), ustvarjati Ustvarja dohodek (Rd)/stike (Cd), oblikovati Oblikuje kip (Prd), Oblikuje s kladivom (Sd), Oblikuje stavke (Cd), Oblikuje posode (Cd)/v posode (Cd), Oblikujejo (mu (Rad)) svetovni nazor (Rd) ipd.: SamllxPvd ž+I-1 + Glag + Sam41yRd/Cd/Prd žt proti: SamllxVd ž+1 + Glagp + Sam4'lwLI. Navedene pomenskoskladenjske vezljivostne formule vključujejo udeleženske vlo- ge: T/v = rezultat dejanja (Rd) - živoineživo (v je ob SE), po pretvorbi: R/Tv = re- zultat dejanja (Rd) - živoineživo (v je ob SE); T/v = cilj dejanja (Cd) - neživo/živo (v je ob SE); T = prizadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo, po pretvorbi: R = pri- A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 85 zadeti predmet dejanja (Prd) - neživo/živo; D = razmerni predmet dejanja (Rad) - živoineživo; Oz/s = sredstvo dejanja (Sd) - živoineživo. 2.3.2.3.1.6.1 Specializirani in višji specializirani glagoli s splošnim pome- nom spremembe v nasprotju s 'spremembami v okviru ravnanja/upravljanja' vklju- čujejo poleg pomenske sestavine 'lastnost' tudi 'samopremikanje Vd/dog/p' in 'ciljnost'. Z istimi udeleženskimi vlogami kot temeljni glagoli 'spremembe' združujejo pomenskoskladenjske vezljivostne formule temeljnih glagolov 'omogočanja nastajan- ja/nastanka česa' in 'ravnanja': SamllxVd č+1 + Glag + Sam41yPrd/Cd ž+I-1 (+ p n Sam41Cd ž+I-I); SamllxVd č+1 + Glag(se)MOza/na/v/k + (Sam3lyPred/Cd č+l) + Sam4(2.3) lyCd/Rd ž+I-I; SamllxVd č+1 + GlagMov/pri!lz/s + Sam5_6IyMd-SdlVsdl; SamllxVd č+1 + Glag + Sam41yRd ž-I (+ Piz n Sam21yPrd ž-I); + 'samopremikanje': SamllxVd/Np/d/dog ž-I+I + GlaglMsop/d/dogl + Prish I p n Sam2_61yM/IM/CM/Rap/d/dOg ž-I+I. 2.3.2.3.2 Faznost tvornega glagolskega dejanja Desna neudeleženska vezljivost oz. povedkovodoločilna vezljivost: SamllxPvd č+1 + GlagpF + Sam4'/NedollwLI: Začne/Nadaljuje/Konča/Ustavi/Preneha/Prekine/Uniču­ je/Izničuje/Pusti razpravo/rast. 2.3.2.4 G1agoli premikanja Osnovni merili pri delitvi glagolov premikanja pa sta a) samostojnost premikan- ja edinega udeleženca in b) nesamostojnost premikanja enega izmed udeležencev. Elementarna glagola premikanja sta premikati se in gibati se, temeljna glago- la premikanja pa iti in hoditi. 1) Pri procesnih glagolih je poudarjen potek premikanja: - nevezljivo: neprekinje- no premikanje (iti, bežati> hod, bežanje ... ); - neobveznovezljivo: ponavljajoče pre- mikanje v poljubne smeri (letati, begati, voziti se > letanje, beganje, vožnja ... ); - obveznovezljivo: Inelaktualno mnogokratno premikanje iti/hoditi v šolo/iz šole > ho- ja v šolo/iz šole. 2) Pri ciljno usmerjenih glagolih je poudarjena ciljnost premikanja oz. namen- skost (namen izraža izglag. samostalnik ali namenilnik), ki je vedno obveznovezljiva: - neprekinjeno enosmerno premikanje (teči nakupovat> tek po nakupih); ponavlja- joče premikanje z namenom (hoditi na vaje> hoja na vaje); hkratno (enkratno/po- navljajoče) premikanjeisopremikanje dveh bitij (Pvd/Vd n Nd: Janez žene Toneta na delo, Janez goni kolo v popravilo, Pes podi kokoši spat > Janezovo gnanje Toneta na delo, Janezovo potiskanje kolesa v popravilo, pasje podenje kokoši spat). 3) Pri dogodkovnih glagolih, ki so pretežno glagolske sestavljenke, je poudarjena je vsebina dogodka: - nevezljivo: sprememba sonahajanja (vzajemno delovanje dveh živih bitij: srečati se, sestati se > srečanje, sestanek); - obveznovezljivo: izraženo iz- hodišče (iziti pri založbi> izid pri založbI), izražen cilj (vrniti se domov, priti v so- bo > vrnitev domov, prihod v sobo), izražen kraj/mesto dejanja (preiti cesto> pre- hod čez cesto), sprememba mesta/položaja/smeri (pasti z drevesa, sukati se okoli, vstati s postelje, sesti na stol> padec z drevesa, sukanje okoli). 2.3.2.4.1 Najtipičnejši višji specializirani glagoli z najpogostejšimi temeljnimi in specializiranimi glagoli v pomenski podstavi: HODITI - ITI s čustvenostno ozna- čeno rabo: korakati, hlačati, paradirati, patruljirati, romati - korakanje, hlačanje, paradiranje, patruljiranje, romanje); pomenskopodstavni PLUTI v križariti - križar- jenje; pomenskopodstavni PASTI v kapniti. 86 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) 2.3.3 Prevladujoče obveznovezljive udeleženske vloge po glagolskih skupi- nah Čeprav glagolske pomenske skupine, določene na podlagi glagolske vezljivosti, vključujejo vse udeleženske vloge, so nekatere udeleženske vloge pogostejše. Tudi po posamostaljenju glagolov v jedrne izglagolske samostalnike z besedotvornim pomen dejanja (De) se ohranijo vse udeleženske vloge (večinoma tudi popridevljene v različ­ ne vrstne pridevnike) in ista pomenskohierarhična razvrstitev (podeljevanje in izra- žanje udeleženskih vlog v smeri vršilec/povzročitelj/izvor dejanja > prejemnik > pri- zadeto z dejanjem > okoliščine dejanja; najprej t. i. enovlogovni skloni in nato še večvlogovni skloni), le v različnih obsegih - glede na izhodiščni jedrni besedotvorni pomen so nekatere udeleženske vloge izpuščene. Zadostnost oz. pravilnost obsega vezljivostnih glagolskih pomenskih skupin z vidika strukturnoskladenjske vezljivosti potrjuje tudi tožilniško določilo (T), ki pri glagolih stanja, poteka in dejanja zajame vse osnovne udeleženske vloge. V sloven- ščini se mi je potrdila pogostnostna sklonska razvrstitev TRIMOD (sklonska razvrsti- tev besed, ki so hkrati besednozvezno jedrne je TIM ROD , uporaba glagolskih pred- ložnih morfemov - najpogostejši so za, zis, o, v, pri, na - pa da sklonsko razmerje TMROD). Mestnik (M) je po pogostnosti tako visoko, ker sta predložna morfema o in pri samomestniška, zis pa samoorodniški, medtem ko so drugi trije predložni morfemi večsklonski). Imenovalniško določilo je s pomensko- in strukturnoskladenj- skega vidika nekaj posebnega, dajalniško določilo pa se vezljivostno razvršča pred predložnosklonska določila. Za slovenščino ločujem pet osnovnih skupin določil, ki jih glede na oblikoslov- noskladenjske lastnosti še naprej delim v deset razredov (DIt-IO): a) Ob polnopomenskih glagolih kot nosilcih vezljivosti (zaradi vezljivostnih last- nosti so mednarodno označeni kot funktorji, ob katerih določila označujejo ustrez- nega udeleženca oz. njegovo udeležensko vlogo na skladenjski ravnini): - sklonska določila (DIt-4): imenovalniška, tožilniška, rodilniška in dajalniška (besednovrstno so to samostalniške besede); - (predložno)sklonska določila (DIs- 7): mestniška in orod- niška (besednovrstno so samostalniške besede, ki jih sklonsko določa glagolski pred- ložni morfem); isto velja tudi za tožilniška, rodilniška in dajalniška določila ob pred- ložnomorfemskih glagolih; - prislovna določila (DIg): besednovrstno so prislovi - sta- tični prislovi stavčnofunkcijsko obsegajo vsa osnovna prislovna določila kraja/časa/na­ čina/vzroka, dinamični prislovi pa vsa prislovna določila smeri in cilja. b) Ob nepolnopomenskih glagolih kot samo veznih oz. slovničnofunkcijskih no- silcih neprave/neudeleženske vezljivosti (mednarodno so označeni kot prafunktorji, ki skupaj z neudeleženskimi povedkovimi določili lastnost no opredeljujejo določenega udeleženca): - sklonska/prislovna povedkovniška določila (DI9): besednovrstno so sa- mostalniške in pridevniške besede, glagoli in prislovi; - nedoločniška/namenilniška določila (Dita): besednovrstno so glagoli. 2.4 Tipologija obvezne vezljivosti je podlaga za tipologijo slovenskih stavč­ nih vzorcev Z upoštevanjem glagolskopomenske usmerjenosti vseh glagolskih pomenskih skupin je izoblikovana je tipologija stavčnih vzorcev v slovenščini. Z vidika stavko- tvornosti je prvotna delitev na a) enodelne in dvodelne stavčne povedi, drugotna pa A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 87 je delitev glede na b) pomenskoskladenjsko vezljivost glagolov v povedku, ki so lah- ko nevezljivi, eno-, dvo-, tro- ali večvezljivi. Glagolska vezljivost je v okviru eno- stavčne povedi ujeta v povedkovo vezljivost, ki oblikuje dvo-, tro- in štiristavčnočlen­ ske stavčne povedi in upošteva c) merilo slovnične pravilnosti in sporočilne popolnos- ti, ki povedi deli na glavne stavčne vzorce in podvzorce. Stavčne podvzorce tvorita posebni pomenskoskladenjsko predvidljivi, vendar strukturnoskladenjsko neobvezni določili: a) splošni osebek (Misli se, Človek mislI) in b) notranji predmet (istorečni: Pleše ples, neistorečni: Češe lase, Govori besede) ali notranje prislovno določilo, ka- terih pomenske lastnosti so že vključene v glagolu. (Določili sta označeni z okrogli- mi oklepaji.) Število stavčnih vzorcev (V) in podvzorcev (PV) razkriva tudi najpo- gostejšo in hkrati najbolj navadno pomenskoskladenjsko uporabo glagolov tudi z vi- dika tvorbe stavčnih povedi: a) enodelni stavki: prvotno brezosebni nevezljivi Glag (1 V) in drugotno brezosebni eno-/dvovezljivi Glag (8V, 1PV); b) dvodelni stavki: eno- vezljivi Glag (2V, 1PV), dvovezljivi Glag (lOV, 9PV), trovezljivi Glag (27V, 7PV), štirivezljivi Glag (4V), petvezljivi Glag (IV, 1PV). Literatura Apresjan, J. D. 1967. Eksperimental'noe issledovanie semantiki russkogo glagola. Moskva. Bohorič, A. 1584, prev. izd. 1987. Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Wittenberg. Prevedel in spremno študijo napisal J. Toporišič. Maribor. Breznik, A. 1916. Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec. 3. izd. Prevalje 1924. 4., pomnožena izd. Celje 1934. - 1982. lezikoslovne razprave. Besedni red v govoru. Izbral in uredil J. Toporišič. Ljubljana. Brinker , K. 1977. Modelle und Methoden der strukturalistischen Syntax. Stuttgart - Berlin - KOln - Mainz. Chomsky, N. 1957. Syntactic structures. The Hague. Dajnko, P. 1824. Lehrbuch der Windischen Sprache. II. del: Von der WortfUgung. Gratz. Daneš, F. 1957. Intonace a veta ve spisovne češtine. Praha. - 1968. Semanticka struktura vetneho vzorce. Otazky slovanske syntaxe II. Brno. Daneš, F. idr. 1987. Verne vzorce v češtine. Praha. Dobrovsky , J. 1940. Podrobna mluvnice jazyka českeho. (V redakcich z roku 1809 a 1819.) Praha. Dular, J .. 1982. Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja). Di- sertacija. Ljubljana. Engel, U. 1970. »Die deutschen SatzbaupHine«, Wirkendes Wort XX: 361-392. Berlin Fillmore, C. J., 1968. »The Case for Case«, Universals in Linguistic Theory. Ur. E. Bach in R. T. Harms. Grepi, M., idr. 1987. Mluvnice češtiny (3, Skladba). Praha. 88 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Gutsman, O. 1777. Windische Sprachlehre verfasset von Oswald Gutsmann. Gratz. Hajičova, E., idr. 1983. Vetna stavba a aktualni členeni ve slovanskych jazycich z porovnavaciho hlediska. Českos1ovenska slavistika. Halliday, M. A. K. 19942 . An Introduction to Functional Grammar. London. Helbig, G., J. Buscha, 1984. Deutsche Grammatik: Ein Handbuch fur den Auslan- derunterricht. Helbig, G. 1992. Probleme der Valenz- und Kasustheorie. Tiibingen. Helbig, G., W. Schenke1, 1969. Worterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Leipzig. Heringer, H. J. 1967. »Wertigkeiten und nullwertige Verben im Deutschen«, Zeit- schrift fur deutsche Sprache XXIII: 13-34. Janežič, A. 1854. Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva. 2. izd. 1863, 5. izd. 1876, 6. izd. 1889, 7. izd. 1894, 8. izd. Celovec 1900. Kopitar, J. 1808. Grammatik Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark. Laibach. Korošec, T. 1977. »Slovenski dajalnik in nominalizacija dajalniških zvez«, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 13: 59-67. Ljubljana. Križaj Ortar, M. 1989. >>vez1jivost: iz pomena v izraz«, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 25: 129-140. Ljubljana. Kunst Gnamuš, O. 1981. Pomenska sestava povedi. Ljubljana. Levstik, F. 1858a, cit. po izd. 1956. »Jezikovni spisi in odlomki. Odlomek slovenske slovnice - G1ago1«. Zbrano delo 10: 153-161. Ljubljana 1978. Metelko, F. 1825. Lehrgebaude der Slowenischen Sprache im Konigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach. Miklošič, F. 1868-1874. Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. Wien. Mikuš, R. F. 1945. Što je ustvari rečenica? Fragment iz teorije jezika i mišljenja. Ljubljana. Orešnik, J. 1992. Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana. Panevova, J. 1975. »Rozviti pfedmetova a pffs1ovečna, dop1nujfd a určujfck Naša reč LVIII: 61-66. Praha. Pohlin, M. 1768. Kraynska grammatika. Ljubljana. Sgall, P. 1976. »K obecnym otazkam semantiky vety«. Slovo aslovesnost XXXVIII3, 184-194. Sgall , P., idr. 1986a. Uvod do syntaxe a semantiky. Nektere nove smery v teoreticke lingvistice. Praha. - 1986b. The Meaning of the Sentence in Its Semantic and Pragmatic Aspects. Praha. Šuman, J. 1881. Slovenska slovnica. Ljubljana. Tesniere, L. 19652 • Elements de syntaxe structurale. Paris. Toporišič, J. 1965-1970. Slovenski knjižni jezik I-IV. Maribor. A. Žele, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 89 - 1976. Slovenska slovnica. Maribor. - 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana. - 2000. Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor. Vidovič Muha, A. 1981. »Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov«, Slavistična revija XXIX/1: 19-42. Ljubljana. - 1984. »Nova slovenska skladnja J. Toporišiča«, Slavistična revija XXXIII2: 142-155. Ljubljana. - 1988. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana. - 1993. »Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne last- nosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom)«, Slavistična revija XLIII: 161-192. Ljubljana. Vincenot, c. 1975. Essai de grammaire slovene. Ljubljana. Vodnik, V. 1811. PiJmenoJt ali Grammatika sa Perve Shole. V Lublani. Prispelo februarja 2001, sprejeto marca 2001 Received February 2001, accepted March 2001 Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju Predstavitev razvoja slovenske vezljivostne teorije kaže, kako se je od 16. stoletja naprej počasi tipizirala oz. izoblikovala tudi slovenska skladnja s svojimi lastnostmi in problemi. Kar pomeni, da se je obravnava od začetnih vsesplošnojezikovnih pri- merjalnih skladenjskih pojavov začela oživiti in hkrati kvalitetno poglabljati. Obenem pa razmerja med pomensko, skladenjskofunkcijsko in izrazno ravnino jezika skozi stoletja zelo jasno pokažejo postopno uzaveščanje slovenskega jezika, od začetnih zgolj površinskih opisov skladnje (primerjalni opisi skladenjskih pojavov v latinščini, nemščini in slovenščini) do problemskih obravnav. Tako se začetno predstavljanje osnovne rabe posameznih sklonov v slovenščini - izhodišče obravnave je izrazna ravnina - osredotoči na obravnavo predvsem slovenskih skladenjskih posebnosti, ki jih izpostavlja skladenjskofunkcijska oz. stavčnočlenska ravnina v vzročno- posledični povezavi s pomensko ravnino jezika. Valency theory in Slovenian linguistics Presenting the development of Slovenian valency theory (with special reference to verbal valency) shows how from the sixteenth century onwards Slovenian syntax with its own characteristics and problems was gradually typified or formulated. This means that treatment from the initial general-linguistic comparative syntactic phen- omena began to narrow and at the same time deepen in quality. The relations be- tween the semantic, syntacic function and expressive levels of language through the centuries very cleady show the gradual perception of the Slovenian language from 90 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) the initial merely surface-level comparative descriptions of the syntax (comparative descriptions of syntactic phenomena in Latin, German and Slovenian) to treatments dealing with problems. Thus the early presentation of the basic use of the individual cases in Slovenian - the starting -point of the treatment is the expressive level - centres on the treatment of primarily Slovenian syntactic particularities represented by the syntactic-function or clause element level in a clause-effect link with the semantic level of the language.