IZ KNJIGE OČIVIDCA
»Grozni dnevi potresa v Ljubljani 1895«
Ljubljana se pripravlja na vajo »rušilni potres« pod nazivom Golo-vec 83. Vaja bo 24. septembra.
Naravni dogodki so Ijudi silili k spoznanjem, da je treba biti pri-pravljen na naravne nesreče. Zato poglejmo:
-  ali je objekt, v katerem živimo protipotresno grajen.
-  ali imamo vgrajeno napravoza centralno izklapljanje električnega toka v stanovanju ali hiši,
-  pozanimajo se kako je organi-zirana civilna zaščitav bloku, nase-Iju, soseski, krajevni skupnosti.
Objavljamo   odlomek   iz  knjige
»Grozni dnevi potresa v Ljubljani 1985«:
»Ljubljana, glavno mesto Kranj-ske dežele, ima po zadnji Ijudski štetvi 30.000 prebivalcev in preko 1400 hiš. Množina hiš je stara, po-stavljene so bile že večinoma kon-cem prejšnjega stoletja. Mej temije vsa okolica nemšeke redovne cerk-ve, glavni trg in stari trg. Mesto ima jako slikovito lego okrog hriba, na katerem stoji vetikansko poslopje. v kateremje šedaj moška kaznilni-ca in se po tem imenuje sploh grad.
Mesto se je ravno v poslednjih
desetih pričelo živahno razvijati. Mnogejavne in obče koristne stav-be so se dokončale, tako n. pr. mestna klavnica, otročja bolnišni-ca, deželni muzej Rudeiiinum, kranjska hranilnica, cerkevJezuso-vega Srca, vojašnica za pešce, voj-šanica za domobrance, gledališče, napravil se je tudi vodovod, s karim seje zdravstveno stanje mestajako izboljšalo. Pričete so še večje stav-be, kakor: Narodni dom, dežela bolnica, nameravale so se še v naj-bližjem času stavbe, kakor: poštho poslopje, vladno poslopje, vojaško skladišče, ooleq teh pa še večje
število privatnih hiš, katere naj bi vsaj nekoliko odpomogle pomanj-kanju potrebnih stanovanj. Vse te razmere predugačila in zamotalaje katastrofa velikonočne nedelje, in danes še ni mogoče naznaniti sred-stva, kako se bode rana, katero je prizadel mestu potres zaceliti mo-gla.
Potres. ki je povzročil vLjubljani toliko nesrečo in gorja, spada po izjavi učenjakov mej takozvane tek-tonične ali dislokacijske. Geologi nam pravijo, da je zemlja v svojem notranjem še zmerom ognjevita in se polagoma ohlaja in stiska. Ker se vsled tega zemlja krči prouzro-čuje to zopet poke in sesedanje v notranjem, iz tega nastanejo potem potresi.
Nekateri deli zemlje so imeli še od nekdaj vellko prestati vsled po-tresov. Tudi naša bela Ljubljana ima zabeležene take nevarne tre-nutke delujoče narave. K srečo so bili do sedaj ti potresi večinoma majhni in ne siloviti, tako da jih še vsak čutil ni. Najstarejši potras nam opisuje Valvazor, kijebilleta 792 p Kr. Najhujši je bil leta 1511, prcej močan potres maja 1839 I. Nobe-den pa ni dosegel s svo/o uničujo-čo silo onega, ki smo ga imeli prilo-ko opažati velikonočno nedeljo le-tožnjega lata.-