65. številka.
V Trstu v sredo 16. avgusta 1893.
Tečaj
„EDINOST"
ithaja dvakrat na teden, vsako trtdfl in loboto oh 8. nri zjutraj.
„Edinost" stane:
«a vse leto gi. 6.— ; izven Av«t. gl. ia polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ la četrt leta , URO; » „ 2.25 „ Z „Noviiarjem" vred:
za vse 1' to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ .1.75 Posamično številke se dobivajo v pro-4ajalnicah tobaka v Trittl po fc nov., * Gorici in ▼ Ajdovščini po • nov. — „Novi čar" pa po 2 nov.
EDINOST
OfflMi ia oina&llt S« račan« po 8 nov
vrvica v potita ; ta SMlovt s dobelimi črkami se plačajo prostor, kolikor bi (» obieglo navadaib vrstic.
Poilani, jsvns zahval*, oamrtalo« itd. ie račao« po pogodbi.
Vsi a opis i-'poiiljaj« aradniAtvu Piazzs CaRerma ft. S. Vsako plevo mora biti frankorana/ker nefrsokovana ae ne spre jeraajj. Rokopisi m ae vračajo.
Naročnino, rok Um unije in ioserste pre jema upravnlitvo P iazia Caaerasa It 8 Odprte reklaianmje o proste pofttniu*
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• v tduoit ]• m i'
Pri čem smo?
m.
(Glej štev. 6L. in 62.)
Uljudnost zahteva uljudnosti : kakor je bil njeg. ekacelenoa g. namestnik sama uljudnost v svojem nagovoru do na novo izvoljenega župana Tržaškega g. Pitterija, tako se je tudi poslednji v laskavih in prisrčnih besedah — pri čemer pa seveda ne vemo, ali je ta prisrčnost izvirala res iz srca, ali pa so je porajala na jeziku — odzval pozdravu g. namestnika. Ali bodi ■i kakor hoče: ako sodimo stvar po nje vnanjosti, priznati moramo, da je bilo dne 25. julija obnebje, spenjajoče se nad od-nošaji mej vlado in mestnim zborom Tržaškim, čisto kakor ribje oko in zlati žarki nekaljenega soglasja sipali so se na odlično gosp6do, zbrano v mestni dvorani: naše „zlovoljno* oko ni moglo zapaziti ni najmanjšega oblačka na horisontu mestnem. Človek je moral nehoto misliti nu muhasto apri-lovo vreme : razpršila se je kar naenkrat nevihta, v trenotku so Be poizgubili črni in gro-zonosni oblaki. Ako bi biH vremenski pro-roki, uganili bi morda, od kater« strani je potegnil veter, ki jo provzročil to nepričakovano in za marsikoga blagodejno iz-premembo ; ker pa nismo proroki, zadovoljiti se moramo s tem, da konsiatujemo to, kar je.
Govor gospoda župana ni bil dolg, a je bil velepomemben, s čemer pa nismo hoteli reči, da nas je presenetil ni najmanje. Iz županovih ust pričakovali smo to z apodiktično gotovostjo in čudom bi se hili čudili, dd : strmeli bi bili, da nismo -čuli tega, kar smo ćuli. In kaj smo slišali P Slišali smo, da ostane vse pri starem, da gosp. župan in žnjim vred naš slavni mestni zbor hočeta nepremično hoditi po istih potih, po katerih je hodil prejšnji, po slavni vladi na senzacijo* nelen način raapuičeni mestni zbor. To je jasen program, ki nam je je povedal na ves glas, pri čem da smo mi Tržaški Slovenci. Zaklicali so nam z Dantejem: Lasciato ogni speranza! Da smo udani fatalizmu, veri v usodo, pometati bi morali orožje v koruzo
PODLISTEK. Pesmi brez imena.
Priobčujo Ivan Fajdiga.
VII.
Povabljen sem na neko veselico, — težk o so odločim, da bi šel, kajti veselico prirejajo tujci, hudi nasprotniki naše narodnosti, našega ljudstva. A iz prijaznosti do gospodarja se odločim in grem.
Dvorana bila je že krasno razsvitljena, — duh cvetja in omamljive vonjave parfuma puhtele so mi nasproti, ko ustopim : zbrano bilo je nebrojno najodličnejšega občinstva, prvi krogi domačo stolice vreli s<>, spojeni od radosti, v električni svitlobi.
Blesk ženskega lišpa, krasota njihovih poluodkritib doprBij in žarni, ljubezen in strast iskreči pogledi, in ob enem toplota, ki je puhtela iz teh teles, vse to omamilo noo je skoro za prvi hip, da bi bil zarudel in sramežlj ivo pobesil očij, da se ne spomnim Bvoje socijalne veljave in one žive resnico, ki pravi : „ne kaži kar psu svoje zadrege,
ter opustiti trdi boj. — brez upa zmage. Ali k sreči, da ne verujemo v usodo, ampak v jednega pravičnega Boga, ki kraljuje nad oblaki, in ki ne dopušča, da bi krivica definitivno zmagala nad pravico. Mi verujemo v onega Boga, ki ne dopušča, da se uko-ronini na svetu „pravica močnejšega", ampak boče jednako pravico — za v s e f!
Oprti na to vero v vočno pravičnoga Boga ne zdvajamo, ampak odganjamo od sebe vsakoršno malodušnost. In zato nas ni poparil prav čisto nič neprijazni in na daljne boje napovedujoči nam odmev iz mestne palače z dne 25. julija.
Pojem kulture no dandanes zlorabi neusmiljeno. Mi bi rekli, da svetovna kultura ne pozna ndrodnosli, da je Bkupna last vseh napredujočih in tekmujočih na rodov, kajti neovržna istina je, da so narodi, odkar svet obstoji, drug druzemu odstopali svojo kulturo, zbok česar vidimo v vsej zgodovini človeštva narede, kako ho vstajali, popenjali se in dosegši vrhunco svoje slave, zopet padali, prepuščajoč odlično svojo uiesto drugim narodom. Iu ker imajo vsi ti narodi delež pri tej „kulturi*, zdi so nam abotnof govoriti o izključno grški, latinski, nemški, in taki tudi — italijanski kulturi. Zlasti Italijanov, to je naroda, ki stoji na odličnem mestu glede števila analfabetov (tjudij, ki ne anajo ni čitati ni pisati), ne moremo razumeti, da imajo vedno polna usta svoje „italijansko kulture"; pomisliti je vender, da glavni znak prave kulture sta pravica in člov o k o-1 ju bje, dočim je ona „kultura", katere vzduh moramo dihati va-se mi Primorski Slovenci dan na dan, nasilna in po takem v strogem protislovju a pravico in človekoljubjem.
In to svojo „kulturo* hočejo tudi v bodoče braniti gospdda v mestni hiši, kakor so nam povedali dne 25. julija. Oni hočejo imeti torej po vsej sili tisto svojo „kulturo", ki pa je v resnici le žalostna karikatura prave kulture t Svobodno jim ! Tem nujnejša je dolžnost nam Slovencem, tem odločneje braniti tisto pravo kulturo, katere glavna znaka sta — pravica in človekoljubje. Oui, ki imajo
moč v svojih rokah, nam kličejo „Laeciate ogni speranza" ! — poživljajoč nas, da so uJhdio brezpogojno „italijanski kulturi", češ, da nas ne rešijo vsi naši napori.
Počasi, počasi, gospdda 1 Vi precenjujete svojo moč! MoČ, ki jo imate v rokah, nima svojih kali v vas samih, v vaših duševnih čednostih in v večji vaši kulturi, ampak Brečo imate, da že leta sem brije za vas ugodna Bapa, katera vam razganja oblake ter provzroča, da ae vam neprestano smehlja prijazno nebo ter pošilja doli blagodejne žarke svoje na vašo strohnelo in preperčlo „kulturo", dk te more ta pokveka vsdržati na silo. Ali sreča je opo-teča : vreme se zasuče danes ali jutri— to jo tako gotovo, kakor je Bog v nebesih — Bapa si ubere drugo smer, in jasno postane tudi naše nebo ti! In takrat bodete morda obžalovali, da ste nas prezirali in zanikovali, jednostransko bianeč tisti nestvor, kojemu pravite vi „italijanska kultura 1" Številke govorć ! Slovenci v Trstu in okolici sestav Ijajo tretji del vse^a prebivalstva, to je fakt, katerega ne more utajiti g. župan Tržaški in vender ne zine ni besedice o pravicah tega slovenskega življa, d£, niti dobro hotna besedica mu ne zdrsne z jezika. V navdušenju za svojo kulturo, pozabil je v svojem nastopnem govoru na slovensko narodnost jedne tretjine podrejenega mu prebivalstva. Gospod župan je rekel kon cem svojega govora, da mu jo „naš jesik italijanski" najsvetejše pravo in najstarejši zaklad. Proti temu nimamo česa ugovarjati, ali kot pameten in pravičen župan ne bi bil smol pozabiti, da oni trn-tjini prebivalstva, pripadajoči slovenski na-ronnosti, je istotako jezik „najsvetejše pravo in najstarejši zaklad". Kar je ljubo v sijajni mestni hiši, to je drago tudi v borni k6či okoličanski. Ali ni tako, gospod župan P
Gospdda so nam pojasnili, kaj nam je pričakovati za bodočnost, povedali so nam, pri čem smo. Zagotovljeni naj bojo, da smo vzeli na znanje njihovo izpoved. Samo naj se ne udajajo praznim nadam, da so s tem dosegli kaj za svojo „kulturo". Te kulture, ki izključuje naše pravice in ves naš narodni obstanek, ne pripoznamo Slovenci nikdar!
svojo bojeČnoati, ako hočeš, da te ne popade !* . . .
Orkester zaigra komad mazurki in dvorana zagrmi pod težkimi v plesu dirja-jočimi telesi.
Stisnem se v kot—kajti namenil sem ae, ne udeležiti se plesa — ter opazujem pred menoj vrvročo življenje.
Kako je to kipelo! Kako je gorelo od strasti in divjega hrepenenja — dA, iz teh očij je besnela vsa ona brezsrčna, krvoločna pohotnost, ki označuje nasprotnike naše, ki jih dela nasprotnikom našim! V tem trenotji sem zrl poosebljenost one brezsrčnoBti, ki dela sovraga zmožnega najljutejših Činov nad narodom slovanskim, da mu ne branijo zakoni . . .
In ples se kakor ostentarivno pomiče proti meni in kakor nehote odmičem se mu jaz ob steni v skrajni konec dvorane — nekako zlobno in škodoželjno sipljejo se na-mo pogledi plešočih in konočno obr-nono jo slednjega oko lo na — me . . . tedaj pa mi vzltipi pogled v nasprotni konec pl< sišča, uprav nad glavo orkestra
in ondi gori pod stropom zagledam grdo, ostudno pošast.
Krvavo rudeče polti je njeno truplo in črne so njene ostre peroti, katero drži široko, kakor na vzlet, razprostrte, a glava je podobna pasji, le, da jej moli iz grozovitega gobca strašno goreče želo in ostri kremplji blišče se kakor od mokre krvi.
In vsa ta pošast, o kateri se mi dozdeva, da je porojena iz sopara, puh težega iz sovraštva plesalcev do Slovanov, meri doli na-mo: nje srpi pogled obrnen je na moje lice; in že se požene raz svoj sedež, da plane na-me — — ▼ tom hipu pa mi nekdo ob rameni zašepeče: „Ne kaži psu svoje zadrege, svoje bojočnosti, ako hočeš, da to ne popede !* in kakor bi trenil, planem od stene naravnost mod plešoče.
Ondi na rudeČo baržunastem sedalu, vsa kipeča od stoprav izvršenega plosa, sedi prekrasna hči najhujšega na«protnika Slovanov. Njeno svitlo prsi so dvigajo kot bnrno valovjo unorja in jedina šo cvetka med čipkami njenega krila plapoljo nad
Okolica in mesto.
Vsakdo, komur so le kolikor znane razmere po druzih večjih mestih, pripoznal bode, da so v Trstu v primeri z druzimi svetovnimi mesti brana in stanovanja veliko dražji nego drugod. Navzlic okolnosti, da je Trst združen po parnikih in po želemioi z bližnjo vinorodno Istro in Dalmacijo, da je obkrožen z vinorodno okolico ter da uživa vsakorŠnih olajšav po železnicah in parnikih, je tu vino enako drago kakor na Dunaju in po mestih, ki morajo vino od daleč privažati.
Istotako je s stanovanji. V Trstu se mnogo zida ter eo nove stavbe celih deset let oproščene davka, vtu.i»% ao tu sta« novanja mnogo dražja nego v Gradcu in skoraj bolj kot na Dunaju. Nič na boljšem nismo pri živežu, kajti razne jeatvino so tu enako drago ali še dražje kot v večjih notranjih mestih, čeprav je tu skladišče in izkrcevališče živeža za dober del Avstrije.
Kdo je temu vzrok P Časniki aploh in ljudstvo samo toži nad ogromnimi davki in pristojbinami, bodisi državnimi bodisi občinskimi.
Prva nas jo po odpravi proste luke oblagrovala z zaprtim užitninskim mestom ter pobrala v isto mesto dober del skalo-vite in borne okolice, kjer živć okoličani-trpini ne imajoč druzega posestva razun svojih pridnih rok, zakajene koće in pedi zemlje, katero obdelujejo, da si z letnim vinskim pridelkom (v vrednosti od 50 do 100 gld.) nekoliko pomorejo ; mesto je pa vlado še prekosilo zahtevajoč od nje občinskih doklad v istej meri, ali še višjih, nogo je državni davek sam, poleg toga je pa občina pobirala in Se pobira takozvano „toČarino" — najkrivičnejšo mestnq. do« klado, kakoršne ne pobira nobeno drugo mesto v Avstriji. Ti davki in osobito mestne doklade podražele so živež in bivanje v Trstu na nečuven način.
Po prizadevanju našega poslanca Na-bergoja so z novim prihodnjim lotom odpravi toli nov ražena točarina. Tedaj bode vendar enkrat Brnel tržaški krčmar prodajati vino, ne da bi bil pod vednimi kon-
njimi kot osamljeni čolnič v morskem va-lovji, penečem se v viharji . . . ojstro-milo me pogleda in se privije mojemu telesu . . . mazurka zadoni z nova in z nova zagrmi dvorana pod težo vrtečih se teles. — A skoro poneha grom in jaz sam se svojo divno plesalko ostanem sredi dvorane. Toda kot zbesnela vrtiva se midva, — od sten som pa hrumi glasno priznanje in ploskanjo : „Bravo, bravo ! glejte Slovana ! Tako plešo Slovan !" čuje se burni vzklik. Naposled pa obnemore plesalka v mojih rokah in me prosi odmora — — — pre-mnogo je žo ploaala ! — —
Pripeljem jo k njenemu sedalu in iz njenih očij nasproti mi sije mili žarek, ki jo tiha hvala zmagovalcu . . .
A ona pošast P
Izgiriola je in na njenem mesti zrl nem krasno anmreto, ki je smehljajočim licem mi izkazovala tiho ploskajoč priznanje...
„Ne kaži psu svoje zadrege, bvojo bojočnosti, ako hočeš, da te ne popado!"
trolami občinskih dacarjev. Bilo je upati, da pade cena dobremu vinu t Trstu vsled znižanih priklad. Vsi so se že veselili. Ali človek obrača, a mestni magistrat tržaški obrne — po svoje.
Zajedno z odpravo proste luke, a tembolj po odločeni odpravi toćarine jeli so se na magistratu jeziti, cviliti in javkati, da s sedanjimi dokladami ne morejo izhajati ler so v par letih prigospodarili celega pol milijona zgube misleč, kedar vlada uvidi, da se bližamo prepadu z nafto mestno upravo, morala bode odmekniti ter nam dovoliti novih doklad. Dokazali so na tak način, da tiči mestna občina v ogromnih dolgovih, iz katorih jej ni po-močka, ako jej vlada ne pomore. Kaj poreče plačujoče ljudstvo — to Lahonom ni mar, da le glasuje za nje ob volitvah: za upravo z občinskim denarjem namreč, za njega porabo v poitalijančevalne namene, za nagrade dvom ljivih zaslug, za plačevanje nepotrebnih uradnikov, kapovil, komisarjev, biričev itd. — za to skrbč že sami! V tej slepoti, ne da bi poslušali glas skrbnih in za deželo vnetih mož — okoličanskih poslancev, koji so jih svarili, naj vendar no nalagajo novih doklad, temveč gledajo naj, da pokrijejo sedanjo zgubo z dobrim gospodarstvom in Štedljivostjo — na enake modre nasvete bo niso niti ozirali ter kakor jedna duša obravnavali in brez premisleka določili nove doklade na naj-pot-obiiejse stvari. Namesto prejšnje toča-rine, vdobimo — ako se ta zaključek potrdi — po novem letu povišanje na vino za 2 gl. 40 kr. na vsak hektoliter ter povišanje davka na pivo in m e a o.
Takozvani „konservativni" poslanci, ki so ob Času volilnpga boja obečali volilcem, da jim bode pred vsem skrb za ubozega občana in torej ia znižanje doklad, glasovali so a progressovoi navzlic okolnosti, da je celo vladni komisar oporekal novim dokladam ter nasvetoval druge pravičnejše!
Najbolj bode po novih dokladah prizadet itak siromašni slovenski okoličan v področju užitninske črte. Spodnjega okoličana edini pridelek je par vedrov vina na leto. Od tega moral je dosedaj plačevati, ako ga je sam povžil, 7 gl. 40 kr.; če ga je pa nastavil ter na drobno razpe-čal, moral je polog tega plačati še 15% od prodajne cene. Plačeval je torej za razprodajo okolu 10 gld. od hektolitra, a 7 gld. 40 kr., ako ga je porabil za-se. Odsihdob bode pa od vsega svojega pridelka moral plačevati 10 gld. 40 kr., torej v zadnjem slučaju, t. j. ako ga sam porabi, treba mu bode odrajtovati 10 gl. 40 kr., torej 3 gld. več nego dosedaj. Ako cenimo pridelek v obaežju užitninske črto na 1500 htl., vidimo, da bode vdobival mestni magistrat vsako leto 96.000 gold. od okolice samo doklad na vinu ali za 45.000 gld. več nego dosedaj brez točarine. Če pomislimo na razne druge doklade, takse in pristojbine, katere pobira občina od nas, ter presodimo troške, koje ima ista na leto z nami, lehko pridemo sami do za-ključka, da polni spodnja okolica magistratu blagajne ter mu daje sredstva, da lažje polaftčuje. Okoličani, mi dajemo šibo našim narodnim nasprotaikom, da nas tepejo! Za zahvalo nas nazivaju s „Sčavi" ter slepe, da morajo vsako leto dolagati za naše potrebe, dočim jim je okolicu dtbra shramba, iz koje zajemajo, da trosijo v svoje potujčevalne namene. — Ako ide tako dalje, pride za sedanjo zgubo pol milijona Jše druzega pol, a skladati bode moral tudi okoličan, ne da bi se mu privoščilo niti najpotrebnejših 'stvari. Š» je čas, da se ganemo: okolica naj zahteva lastno samoupravo, od katere se nam j« edino nadejati, da bodemo napredovali v gmotnem in duševnem obziru. Zganite se Ae za časa, okoličani! kajti:
Kdor zaničuje so sam, Podlaga je tujčevi peti!
Politični pregled.
Notranje delale.
Dunajski socijalisti imeli so dne 13. t. m. shod. Njih vodja Hofer izjavil je, da prihodnje jeseni o razpravljanju splošne volilne pravice odpravijo deputacijo k zastopnikom v državno zbornico, med tem ko bode demonstrovalo pred palačo do 100.000 delavcev, energično zahtevajoč splošno volilno pravo.
Praški anarhisti sklenili so napraviti proteut proti sklepom socijalistiškega shoda v Zurigu.
V	Lincu odprli so v nedeljo, 13. t. m. obrtno rastavo.
V	Brnu bila je dnć 12. t. m. deputacija čeških meščanov pri deželnem namestniku ter zahtevala, da se odpravijo nemški ulični nadpisi, kajti nemški na-dpisi izzivljajo prebivalstvo češke narodnosti. Namestnik je odgovoril, da pričakuje v tej zadevi menenje mestnega zastopa.
Vnanje države.
Prigodom godri srbskega kralja Aleksandra, čestital mu je v ime diplomatov francoski odposlanec. Diplomat}«* bili so povabljeni na dvorni obed. Isteg* dne bilo je promaknjenih mnogo častnikov; odlikovanja ao dobili vojni ministar Gruič, razni višj i častniki in poslanci in arhi- J mandrit Dučič. Mnogim obsojenim je bila popuščena kazen.
Srbski ministerski predsednik Dokičje zopet nevarno obolel.
Srbska zbornica odobrila je v drugem čitanju zakon o uvedenju mono pola na petrolej, ž u p 1 en k e in na špirit. — Srbija hoče torej po vaej sili napolniti prazne državne blagajne; ako nadaljuje poslanska zbornica srbska tem potem, upelje slednjič še le državni monopol na — zdravi človeški razum !
„Niirnberger Anzeiger" javlja službeno, da se je princ regent Bavarski odpovedal regentstvu. Vlado prevzame kot novi regent princ Ljudevit.
V	Indiji so nastali verski nemiri. Dne 11. t. m. (petek) obhajali so Indijci v Bombaju praznik „Dudara". Mohome-danci pa se bili zbrani v svojih mo&ejah, kakor vsaki petek. Svetkovanje Indijcev pa je motilo Muzulmane; razkačeni pla nejo iz moiej ter se vržejo na Indijce. Mohomedancev bilo je okolu 2008. Ni jim bilo pa zadosti, da so razguali in ranili več domačinov, vrgli so se tudi na Evropejce. — Verski nered širil se je iz mesta po deželi in izgredi so sedaj na dnevnem redu.
Različne vesti.
Odbor pol. drufttva „Edinost" bode imel avojo sejo prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu bode posvetovanje radi peticije v zadevi užitninske črte, oziroma znižanja vinskega davka. K posvetovanju se povab-Ijeni gg. odborniki njih namestniki, zaupni možje društva in tudi drugi, ki se zanimajo za to zadevo.
Imenovanje. Začasni jiadutftclj na učiteljišču v Kopru, gosp. Kožuh, imenovan je stalnim glavnim učiteljem na istem učiteljišču.
Premeščanje Kancelist pri okrajnem v Pulju, g. Ivan Sorman premeščen je k deželnemu sodišču v Trstu.
Umrla sta dne 14. t. m. nadškof dr. Zwerger v Gradcu in škof msgr. Bmder v Št. Poeltnu.
V proslavo rojstvenega dne Nj. Veličanstva poziva prvo .Vojaško-Veteransko društvo" v Trstu svoje ude, da se snidejo k slovesnem obhodu dnč 17. t. m. ob 7. uri zvečer na dvorišču velike vojašnice. Tega alovesnoga obhoda udeleže hh na predvečer rojstvenega dne Njog. Vel. tudi druga patriotična društva z godbo iu pla-menicami.
Dnč 18. t. m. snidejo so udje „Vejte ran skega društva" ob 7. uri Zjutraj na
dvoru velike vojašnice, od koder odidejo z godbo in zastavo v cerkev sv. Antona novega k slovesni sv. maši. Po končani sv. uiaši bode defiliranje in oddaja zastave v veliko vojašnico. — K sv. maši vabijo se zastopstva drugih patrijotičnih društev.
Poziv. Predsodniatvo „Delavskega podpornega društva* vabi tem potem vse odbornike, nameatni!:e in nadzornike, kakor tudi druge društvene člane, da se za goto?o udeleže današnje odborove seje, ki bode ob navadni uri zvečer, zaradi posvetovanja ob jutrnjem večernem obhodu v proslavo rojstnega dne Njeg. Veličanstva.
Gospodarsko društvo in Velesila napravita v četrtek zvečer v Skednju slav-nost v proslavo rojst. dne presv. cesarja, in to z godbo, petjem in umeteljnimi ognji. Začetkom bode sprevod po vasi, potem veselica v gostilni g. Gašperja Sancina.
Iz Sežane so nam piše : Javili ste že v Vašem cenjenem listu premeščanje bi. g. Aleksandra dr. Zenkovič-a, c. kr. okrajnega zdravnika iz Sežane v Gorico. Povodom tega pranaeščenja in zaradi mnogih zaslug, koje ima ta človekoljubni gospod za Sežano posebe in za ves Kras v obče, je občinsko starešinstvo Sežansko dalo gospodu doktorju v 9. dan t. m. odhodnico, pri kateri mu je g. župan A. Mahorčič, uvaževaje njegove zasluge za ubrgo ljudstvo in otroke - šolarje, katere je vedno brezplačno zdravil v 26let-nem službovanji v Sežani, onemu gospod doktorju, ki se ni strašil ne slabega ne hudega vremena, ne v letu ne v najhujši zimi, ne po dnevi ne po noči prihiteti bolniku na pomoč, napil na zdravje in zado-voljuost v novem kraji, v solnčni Gorici. BI. gospod doktor zahvaljeval se jo na tej zanj nepozabni ovaciji in zatrjeval, da Sežane in celega Krasa ne pozabi ni-kedar. Vsega priporočila vredni gospod doktor naj živi še mnogo let!
Z Reke pišejo „Slovencu" : „Nedavno sem omenjal v Vašem dnevniku, da je izšel nov „glagolski misal" za Črnogoro, Dalmacijo, hrvatsko Primorje in bližnje otoke. Sedaj mi je ta omeniti, da se tiska v Rimu v propagandini tiskarni tudi nov „rimski ritual" sa dalmatinske škofije v hrvatskem jeziku. Kakor javljajo iz Rima, stal bode nevezan 5 kron (2 gld. 50 kr.) Ta novi ritual dobi tudi senjska škofija. Sicer ima ona že od leta 1859 hrvatski ritual, a ta ritual ni popoten. Vsled tega uvede naš vladika Juraj Posiiovič sedanji popolni ritual. Tako bode imela naša vla-dikovina nov glagolski misal i u hrvatski obrednik v sedanjem jeziku. To je lep napredek! Hrvatje morajo res biti hvaležni »lavno vladajočemu Leoou XIII., kateri jim je dal ti krasni knjigi. Mej tem, ko nas neusmiljeno stiskajo Madjari in naši prodani bratje, nam je toliko dober sv. oče v Rimu. — Naš vladika J. Posiiovič se jo jel precej gibati. Letos bodo na njegovo prizadevanje v Senju duhovno vaje za svečenstvo iz Krajine (Granice). Dalje se bodo od sedaj opravljali po škofiji ljudski miaijoni. O teh ni bilo dosedaj ni duha, ni sluha. Vodili jih bodo dalmatinski jezuitje. Slednjič je uvel tudi kanoniono vizitaoijo v Granici." Takih vladik pošlji nam blago nebo !
Le zvijajte se 1 Vt.trio, ki je pripihal iz Puija ter nam donesel vest o ustanovitvi družbe sv. Cirila in Motoda za I a t r o, vznemiril je seveda vse italijansko časopisje. To je gola resnica, katero ne morejo nikakor prikriti. Vedejo se pa ta laška glasila povsem različno: nekateri hočejo smešiti in bagatelizovati našo novo družbo, osobito pa gosp. dra. Lagin jn, drugi pa upijejo: Hanibal ante portas ! Mej tema dvema ekstremoma pa ba-lancira Poreška „L' Istria" : zdaj se sineje zdaj joče. Zlasti članek v poslednji številki omenjenega lista ni druzega nego kopica protislovij : kar je sezidala „L' Istria" v jednem odstavku, podrla je do tal v naslednjem. Po nekaterih mestih pravi namreč, da Italijanom so ni bati za Istro, da {ho ni bati, da bi slovansko gibanje itali-
janstvu odtrgalo le še jeden sam milimeter zemlje : kar so storili Slovani v zadnjih 20 letih, so storili, sicer pa ne dosežejo nič več. Dela so cjIo, kakor da jo veseli delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, češ, ljudstvo se vsaj nauči čitati, čemur bode - posledica, da se ne bode dalo zavajati po brezmiselnih uplivih. — Tako po nekaterih mestih. Na drugem mestu pa slika zopet črnimi barvami, kako zvito in preračunjeno postopajo Slovani, kako jim gre baje 'v Avstriji vse na roko, kako se uradiiiki slobodno upisujejo v družbo sv. Cirila in Metoda, dočim je cesarskim uradnikom zabranjeno biti članom „Lege Na-zionale" itd. Čitajoč to jeremijado misliti bi si morali, da za vsakim Italijanom stoji vsaj jeden orožnik z nasajenim bodalom, prežeč nanj, da ga odvede v zapor, ako se le gane.
Sicer pa treba pribiti izpoved „ L' Istrie", da jej delovanje družbe sv. Cirila in Metoda utegne še koristiti s tem, da se bode ljudstvo vsaj naučilo čitati. Italijani torej ljudstvu niso priučli neobhodno potrebno vednosti čitanja — to je priznala „L' Istria" na vsa usta — in s tem je obsodila najstrožje nadvladje nje lastne stranke, ki je po vzgledu od doli ia italijanskega kraljestva izgojila narod aual-fabetov, narod nevodnožev. Hvala vam prisrčna na tej odkritosrčnosti, hvala vam na izpovedbi, da ste pustili narod v te-moti ! Mi vam nočemo kvariti veselja in vam nočemo podirati vere, da 09tane intaktan „italijanski značaj* dežele Isterske J a mi ostanemo istotako trdni v svoji veri, da v najkrajši dobi prodero z nepremagljivo silo na površje slovanski značaj dežele; da se Istra pokaže svetu kot taka kakoršna je bila od nekdaj: kot zemlja slo* v a n s k a.
Tako je prav! Kakor javlja italijanski časopis „II Dalmata", prepovedala je policija v Zadru prepevati in javno igrati pesem „Nella Pa-tria do Rosetti". Mi od naše strani pričakujemo, da bode ta vzgled sledila tudi trža&ka oblastnija, kajti to, kar bo a> to pesmijo v Trstu počenja, presega že vso meje. V vseh javnih lokalih, kakor n. pr. „Cervo d* Oro", „Ponte dela fabra" itd. ne slišimo drugega kakor: Nella patria de Rosetti", kateri postni freuetiško ploska navzoče občinstvo zahtevajoč ponavljanjer kateri zahtevi navadno in radi ugodijo slavni „umetniki" po pet do šestkrat. V interesu javnega miru bi bilo, ako bi tudi c. kr. oblastnija v Trstu prepovedala to pesem igrati in prepevati vsaj po javnib shajališčih, kajti ta izzivajoča pesem ne žali samo nas Slovencev, temveč tudi druge narodnosti, ki stanujejo v Trstu. Pričakujemo torej, da se to uvaži, tembolj, ker bi sicer utegnilo priti do energične reakaije.
Ljudskega shoda, ki se je vršil minolo nedeljo v vrtu gostilne „AH' Operaio", udeležilo se je kaoih 200 oseb. Zborovanju je predsepoval g. K r e j č i Č, a namestnik mu je bit g. Poljšak. Prvi je govoril g. Zadnik o položenju delavskega stanu in pa o splošnem volilnem pravu. V svojem govoru je silno napadal (mej burnim pritrjevanjem občinstva)' vladino postopanje nasproti delavskemu stanu. Na onem mestu pa, kjer se je govornik bavil a predlogom Mladočehov za premembo volilnega reda, napadajoč Mlado-čehe iu očitajoč jim sebičnost, nastal je velik hrup mej navzočimi delavci. Sledivfti govornik, g. Ipavic, je toplo zagovarjal1 predlog Mladočehov, naglašujoč, da jim moramo {biti hvaležni tako kot Slovani, kakor kot socijalistična stranka. (Izvajanjem g. Ipavca je burno pritrjevala velika večina poslušalcev). Na ugovor g. Zadnika, da nikakor nismo dolžni hvale Mladočehom, ker to bi bili morali že pred 30 leti storiti, kar so zdaj storili, poprijel je g. Ipavic zopet za besedo, izjavljajoč, da mladočei-kih poslancev pred 30 leti niti ni bilo in da je vender bolje, da so storili zduj ta-
korak, nego da bi ga ne bili nikoli. Zato ostaje govornik pri tem, da moramo biti hvaležni Mladočehom.
K sklepu je Zadnik slikal, kako krivično se dandanes v Avstriji postopa z delavsko stranko, osobito kar bo tiče volilnega reda, na kar se je vsprejela približno nastopna resolucija :
Uvažujoč, da se delavsko ljudstvo zbok kapitalistiškega gospodarstvenoga reda in predpravic posestnikov pogreza vedno bolj v gospodarsko in politiško odvisnost, izreka denašnji shod, da je no-obhodno potrebna revizija ustavo na podlagi občne in jednake volilne pravioe z ji vse državljane od 21. leta naprej, brez razločka spola. Neobhodno potrebno jo nadalje, da ljudstvo zadobi priložnost zastopati svoje interese tor so izobraževati politički, da so usposobi za boj proti vodno rastočemu iz kori i j u v a n j u si) strani posodo-valnih stanov.
Iz oficijelnoga poročila o VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
(Daljo.) Goste, dof.le z Ljubljanskim vlakom, pozdravila je odbornioa žensko podružnice Sežanske, gospodična M i c i k a Mahorčičeva nastopno :
„Čestita gospoda ! Velespoštovani gospod predsednik ! Pripeljal Vas jo vlak na kršni slovenski Kras v prijazno Suzano. Prišli ste z namenom, da so posvetujete v prid slovensko deoe in slovenske šole, da ohranite našo deco starodavnemu slovenskemu narodu, zvestemu veri, d« mu, cesarju. Blagoslovi naj Večni Vas trud, in Vaše delo naj donese najlepši in najplo-dovitejši sad v prid in blagor slovenske mladine, ljubega nam sloveskega naroda. Radovaje s« Vašega prihoda Vam kličem v imonu sežanske podružnico in v imenu slovenskih rojakov na Krasu : Bog Vas sprimi J"
Dežalni poslanec in župan g. Raj ko Mahoreič pa sledeče :
„Slavna gospoda! Čestiti gospod predsednik ! V imenu občine Sežana, katero imam Čast kot župan zastopati in v imenu gospodov kraških županov, za&topnjočih prebivalstvo sivega Krasa, zahvaljujem se Vam prav srčno, da ste si Sežano ali tako zvano kraško metropolo izbrali zu glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Z radostnim srcem smo Vas pričakovali in ravno s tem radostnim srcem Vas sprejmemo. Mi Sežanci in z nami vsi Kra-sevoi se veselimo današnji dan v tej če stiti družbi veselo provesti, in zato Vam izrečem svoj bratski pozdrav in Bog Vas živi 1"
Prvoiuestuik družbe, veleč. g. Tomo Z u p a u , pa je ob sprejemu na sežanskem kolodvoru odzdravil prilično tako-le :
„Preblagorodna gospa prvumostnica — Preblagorodni gospod deželni poslanec-župan — Blagorodne gospice !
„Pred mano je steza moj ljubljeni svet: Vsa lepa dolina, ki Krasu je ovet" poje Vaš pesnik-rojak to najlepše ozemlje, kar pa ima Kras — Vašo ožje domovje oslavljajoč.
Prečuden je kraški ljubljeni in lepi svet, ki reke požira in je razliva zopet na dan, veličasten je ta kraški svet, ki potniku odpira prostorje pod zemljo, kot da bi ga hotel voditi v bajeslovna bival š>a starodavnih pravljic.
Čudno in veličastno vso to. — A voda, ki je izginila in se prikazala zopet, utegne vnovič premeniti svoj tek, če tudi jo je za enkrat omejil sam večni zidar. In Vasi podzemeljski hramovi, akopram obokani še tako trdno, uteguejo vender le razpasli pod silo časovnih zgodeb. Kedaj, kako — temu je Bog vladar.
Ncrazrusljiva skoraj so nam »icor zdi sedanja podoba Vašega kraškega svem — toda nerazrušljiveja jo Vaša domovinska vnema, nerazrušljiveja jo Vaša ljubezen
do vseh teh teženj, koje zedinjuje v sebi družba sv. Cirila in Metoda.
In prav ta VaSa neizpremenljiva ljubav do domovja, prav ta Vaša neizpre-monljiva ljubav do slovenskega šolstva je, ki je privedla danes toliko Slovenk in Slovencev iz vseh naših pokrajin sem v Solnčno Sežano. Strmeč ob čudih kraškega sveta se hočemo še bolj nadiviti uzornemu domoljubju čast. bivalk in bivalcev, osobito še Vašega prelepega sežanskega okraja, imenovanega „Kraški raj".
Zahvaljujoč so imenom družbe sv. Cirila in Metoda na tem Bijajnem sprejemu naših čast. skupščiuarjov odzdravljam Vam Preblagorodna, kot načelnioi naše ženske podružnice, ki je prva na Slovenskem sprejela pod svoje okrilje veliko našo skupščino — ozdravljam Vam, preblagorodni gospod poslanec-župan in Vam, častite gospice, na VaŠem tako milem nam pozdravu; zahvaljujem se Vam, Čast. gospice za duh-teče darove Vuših rok, vsem Vam in vsem nazočim iz dna duše kličoč: Bog živi Se-žauo!"	(Dal jo prih.)
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so mladi Škedenjski krokarji v „italijanskem* gnezdu pri Buiiich-u v Škednju 72 novč. — Hrvatje in Slovenci pri sv. Ivanu 2 gld. 20 kr.
Pri banketu na čast odhajajočemu g. Križu za svetoivansko podružnioo nabrali 13 kron 62 stotink, da postane pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda, Lepa hvala, živeli!
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela nastopno darov«: Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" je izročilo 2868 kron, nabranih od dne 29. maja do 12. julija in izkazanih v 121.—157. številki. Na posamezne kraje, odnosno posamezne darovalce se imenovano prve krone razdeli tako-le : Stari trg 28, Trst 2, Ljubljana 3, Mt>lly 20, Zagorjan 10, Žalec 18, Št. Jernej 21, Ljubljuna a, Trst 1, itd. Vrhnika 60. Zagorje 31, Krško 24, itd. gostilna Loyd, Žužomperk i. dr. 74, Za-gorjan-Auer, desetorica i. dr, 44, Brežice 46, posameznik 11, Črnomelj 36, Zatičina 35, Iv. Božič 10, Urek 25, posamezniki 12, gospa Vršeč v Sevnici 50, Št. Jurij 24-30, Loški Potok 6, posamezniki 6 30, Ptuj 43, Ribnica 40, Sava 8, Postojna 100, Ljubljana 101, Litija 68, Kamnik 25 30, itd. Borovnica 35, Cerklje 18, posamezniki 8, Kranj 101, Novo Mesto 51, Dunaj 20, Selce 10, Vrbnika 50, Kranj 10, posamezniki 4, Železniki 26, Lož 15, Šmartno 10, Kranjska Gora 22, Kostanjevica 6, Novo Mesto 109, Ljubljana 10, Šmarje 38, Torte (Nordpol) 55, drugolet-niki 10 itd. Litija 29, dva tujca 10, itd. Celje 20, Ploj 16 itd. I. V. 20, Postojna 8, Celje 100, Metlika 30, Krispar 20, Kar-lovee 15, Celovec 40, Brežice 8, Slovenija 20 26, Narodna gostilna 14, Loka 207, Kamnik 27, Št. Pavel 40, itd. — Sentjabsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani nam je poslala 350 gld. 89 kr., t. j. znesek veselice due 18. rožnika in darovane prve krune z željo, da se vpiše trikrat kot pokroviteljica. Lep vzgled po-žrtovalnega domoljubja, v katerem so odlikujejo tudi Postojtibke, Tržaške in vedno delavne Litijsko Slovenke ! Za Postojnsko žensko podružnioo nam je poslala g. Jo-sipina Kraigher 214 gld. in sicer 100 gld. pokroviteljine iu 114 udniue, za Tržaško žensko nam je izročila g.dična Ljudmila Maukoč 170 gld. in sicer 100 gld. pokroviteljine in 70 gld. uduino in že četrto pokroviteljico so poslale Litijske in Šmar-tinske Slovenke, katere zastopa kot četrta pokroviteljica g. Ivana Knaflič. Iu tudi Sentpeterske domoljubkinje v Ljubljani ne zaostajajo za Šentjakobskimi: poslale so 100 gld., da bo vpiše njih podružuica za pokroviteljico. — Pokrovitelji z zneskom 200 kron so postali : Čč. gg. bogo-alovoi 1. 1892(93, g. Fran Jurca, veletržec v Postojni iu „Novomeški samci". — Predsednik podružnice Zatičina-Višnja-Gora-Št. Vid, g. notar Pirnat, nam jo poslal kot podružničen donesek 100 gld. — Za Se-
žansko podružnico nam je poslala g. Mici i Mahorčičeva 97 gld. ; prve krone pa so darovali v Sežani : Franjo GuliČ, Nežika Stolfa, Nežika Pitanic, Zinka Sirca, Mici Mahorčičeva, Kosovel, Kante, Rajmund Mahorčič, Kanobl, Dettoni, Hren, Mankoč, dr Ribaf, Gerbec, Batistig, Leban, rodoljub, idealist, narodna žena po 1 kr., Marija Pregl, Pavlina ReBman, Hrašovec, dr. Ostertag po 2 kr., puščica v gostilni Jožefa Štolfa 3 gld. 40 kr., v kavarni Dolenčevi 7 gld. 65 kr., pri družini Mahor-čičevi 6 gld. 17 kr., vesela družba v Divači 14 kr., vesela družba v Sežani 12 kr. — Prvomestnik Litijske podružnice, č. g. Jernej Zupančič nam je poslal 90 gld. Društvo učiteljev v Kamniškem okraji jo pristopila družbi kot pokrovitelj ; doplačalo jo namreč 66 gld. k lani v ta namen poslanim 34 gld. — Sežanska podružnica nam je izročila kronin dar 130 kr. dot dohodek veselico na Koslerjevem vrtu. — Uredništvo „Mira" nam je izročilo 115 kron, izkazanih v 15.—19. št. (Vsega vkup je dosedaj nabral „Mir" 365 kron !) — Uredništvo „Primorskega lista" nam je poslalo 33 gld., nubranih za našo družbo in izkazanih v listu. V Trnovem in Ilirski Bistrici so darovali prve krone: vč. g. dekan I. Vesel, čč. gg. Mo-žina, Ferjančič, Rudolf, Bile, goapa Ivana Valenčič, R. Kovač, Tomšič, M. Hodnik, Josipina Kranjec, Josip Tomšič, Ličan, Lamao, Barbier, nadučitelj Zamik, učiteljica, Bizjak, Terezija Benigar, Fr. Valenčič, Fr. Benigar, Stibil, Trnovski, H. Per-kan, Zagorje, Fischer po 1 krono, g. Marija Suovan, učiteljioa, Prosen in drugi neimonovaui po 2 kroni, Brinšekova hiša 2 kroni ; gospa Bachmann 4 kr. : vsega vkup 45 kron, katere je nabrala in družbi poslala g. Franjica Brinšek. — G. Fran Šetiua v Črnomlji je poslal 33 kron, poleg zadnjič imenovanih so darovali po 1 krono : Fr. ŠuSteršič, Avg. Kune, M. Pavlin. Vč. g. Fr. Šernicolj, komendator na Reberci, je daroval 20 kr., vč. g. Šimen Muden, župnik v Železni Kaplji 11 kron skupaj 31 kr. G. Fr. Hrosovec, blagajnik Graške izvanakademiške podružnice, nam je poslal 24 kron ; darovali gg. dr. Kla-sime, B. Kozbek iz Lipnice, Jerovšek po 2 kr., g. Gale, g. Dolžan, gdč. S. Prus, gdč. R. Prus, Grozd ni k, Razlag, Neimene-vana, gg. Ljubtc, Hauptman, Lezezinger, LupŠa, Volkovič, Zoiiar, Resman, F. H. Neimenovan, drd. Majer, Rojnik po 1 kr.
—	V Mariboru so darovali prve krone : drd. Medved 10 kr., gg. M. Gizel, prof. Jerovšek, prof. Matek, prof. Koprivnik, nadučitelj Nerat, ravnatelj Sohraineo po 1 kr., č. g. Jožef Sigi, kapelan Kanmioi, 1 gld., vesela družba 70 kr., druga vesela družba 30 kr.: vsega vkup 10 (?) gld., ki nam jih je poslal g. nadučitelj Nerat.
—	Obrtno pomočno druStvo nam je dovolilo pri občnem zboru 10 gld. darila.
(Konec prih.) .Delalsko podporno društvo" priredi
dne 20. avgusta t. I. obletnico blagoslov-Ijonja društvene zastave v lepo okinčanem vrtu „Mondo nuovo" z veliko veselico, katera začno ob 6>/i uri zvečer in traja do polunoči. Pri veselici sodelujejo; „Slovansko pevsko društvo", telovadci društva „Tržaški Sokol" iu godba ; palili 8e bodo lepi umeteljni ognji in se bode igralo na kegljišču za premije. — Spored veselice : 1. D. Jenko: „Naprej", godbs. 2. Corri-dori: „Simfonija", godba. 3. Ilajdrih: „Na boj", moški zbor. 4. Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola". 5. Nagovor predseduika, po katerem bode svirala godba „Cesarsko pesem". 6. Gj. Eisenhut: „Na Saviu, valček, godba. 7. Umeteljni ognji. 8. Zeller: „Polka", po motivih opereto „Prodajalec ptičev", godba. 9. Vilhar: „Domovini", mešani zbor. 10. Zitta: „Me ljubi", polka, godba. 11. „Slovan", plesni sestavek, godba. 12. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tonor-aamospovom, poje g. Josip p|. Masnec. 13. Verdi : Scena in arija iz opero „Attila", godba. 14. Zaje: Finale i« oporo „Nikola Subič-Zrinski",
godba. 15. Umeteljni ognji. 16. Ploner : „Santarelina" kvadrilja, godba. 17. Win-ter: „Ciac", brzopolka, godba. Ustopr.ina sa osebo 20 nvč. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 nvč. ustopnine). — NB. Odprto je tudi kegljišč", kder se igra na dobitke. — V slučaji slabega vremena prenese se veselica na dan 3. septembra ob isti uri zvečer.
Pevsko društvo „Slava" od sv. Marije Magdalene spodnje, priredi v petek dne 18. t. m. na večer rojstuege dne Nj. Velič. cesarja, svoj pevski večer, z domačo godbo, v krčmi g. Jožefa Prankovič, pri s v. Ani. Omenjeno družtvo budi skrbelo za rasvetljavo vrta.
Pevsko društvo „Nabrežlna" priredi
na nedeljo 27. t. m. veliko veselico s plesom na prostem ; za to veselico delajo se velike priprave in obljubili so svoj prihod gostje iz vse slovensko okolice. „Nabrežina* pokazala bo ta dan zopet svoje slo« vensko lica, zlasti, onim, ki bi najraje zatrli vsak pojav slovenskega življa ob adrijan-skom morju. Smelo pa tudi pričakujemo izrednega užitka od slavnozimnih pevcev Nabrežinskih, saj so dobili vse-itransko pohvalo že ob prvem Bvojcm nastopu ; in da so se napredovali, pokazali bodo pri tej veselici. Opozarjamo torej slovensko in Slovencem prijazne okoličane, da ne zamudo prihi eti 27. t. m. na Nabr<*žino, kajti prepričani smo, da bo društvo „Nabrežina" pod spretnim vodstvom pevovodje svojega, gosp. Jos. Čerin a, smelo zapisati z zlatimi črkami ta dan v svojo zgodovino. Obširneji program priobčimo v prihodnji številki.
Obrtno nadaljevalna šola zaklesarjev Nabrežini. >S 1. septembrom t. I. začne novo šolsko leto 1893/94 na obrtno-nadaljevalni šoli zaklesarje (kamenoseke). Učenci se sprejemajo vsak dan predpoludne od 15. do 31. avgusta. Ker jo ta šola za klcsnrsko obrtnike zelo važna, zato naj stariši nikakor ne zamude vpisati svojih rokodelskih učencev v to Šolo ; sprejemajo so tudi klesarski pomočniki (delavci).
Učno pripomočke dobe vsi brezplačno. Zvonik cerkve v Katinari bodo popravljali. Mostno občina jo pooblaetila eksekutivo, da izplača v naprej proraču-njene stroške v znesku 700 gld.
Nov parnlk. v ladijetesalnici spustili so dne 12. t. m. v morje parnik ruske zastave „Elena Kupa". Parnik je bil naročen za tvrdko Kurkumelijevo v Berdi-jarukeui (Krim) tur jo namenjon sosebno prevažanju žita. Drži 500 tonelat. — „Elena Kupa* ju 283. parnik, kateri je bil iztesan v ladijetesalnici pri av. Roku in že četrti, ki je šel leto« v morje.
Veselica na dirkališču privabila jo ▼ nedeljo okolu 17 tisoč oseb na Montebello. Sodelovale so polog tržaške mestno in ubožniško glasbo mestne glasbe iz Kopra, červinjana, Gorice in Tržiča. Vsled ogromne udeložitve imelo bodo „društvo prijateljev detiustva" izvestuo lep dobiček. To je zavedlo odbor, da je priredil včoraj slično veselico. Namesto dobitkov uvralili so umetaljno ognje. Tudi včeraj bila je udoležitev ogromna.
Samoubojstvo kneginje V Rimu je skočila dne 13. t. m. raz okno 4. nadstropja palače v ulici Castelfidardo 28 letna udova kueginja Ana Rozanova iz Moskve, Obležala je na mah mrtva. Povod samoubojstvu leži menda v morfij o man i j i, kajti mlada nervozna kneginja navadila so je na morfij, kateri ji je bržkone omračil možgane.
Nov ženski zdravnik. Na vseučilišču v Napolju napravila je z odliko stroge izpite iz občnega zdravništva iu ranocolstva 22 letna gčna. Zofija Bakuninova, hši ruskega prognanoa Bakunina. Izpraševalna komisija bila jo polna občudovanja in pohvale ter je sklenila tiskati izpitno delo nove doktrice na stroške vseučiliščne.
Dopisnice po eden novčič dobimo skoraj. A to ni si. c. kr. erar, kateri zniža dopisnico na polovico dosedanje cene, mar-
▼eč je neko privatno podjetje, katero bode kupovalo od poštnega ravnateljstva dopis niče po 2 kr. ter jih prodajalo po toba-kernah po jeden krajcar (dve stotinki). Ni treba pa misliti, da so to bogsigavedi kakšni človekoljubi ; dotični podvzetniki so modri špekulantje. Isti dajo namreč tiskati na dopisnice ob robu razne oglase ter po-krijo z dohrdki teh oglasev diferenco, in vtaknejo bržkone tudi lep dobiček v žep. Poleg tabakarn, pa se bodo dobivale po mestih to dopisnice tudi pri raznih avtomatičnih strojih, v katere se vrže krajcar in »e prikaže dopisnica. Na teh strojih bode tudi plošča in svinčnik, da se bodo mogle dopisnice napisati takoj na licu metla. — Na Ogrskem obstoji taka družba že leto dni j ter je s svojim delovanjem jako zado voljna,
m
▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Tratu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnlkom, koji prvi so deležni letnega Čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od meata, z obširnim senčnatim ▼rtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, teran, pivo y
Steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Novi člani
sele vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—13
Gostilna „Stoka", ZSTjSSS^S,
poleg kavarne „Fabri-«u, priporoča so Slovencem t mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iatotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
Hfl^rn' T u'ici 1 8 0 r m glavni shaja-UDtfVU lissi tržaških Slovencev vseh stanov. N» razpolago časopisi v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Gostilna Jlla cM di Graz"»
poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem
KUMAR
ti
jakob
Unpfln Kl*7A Piazza S. Giovanni, št. 1 IVI a I lili |\|	trgovina z mnogoviatnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
brivec v
_ _ via .Sfo-
dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
B. Modic in Grebene, "Sn£*5
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krČraarje in č. duhovščino na svojo zalogo poroelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov ▼ okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna s prenočišči „AUa Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg ob <>kov Chiozza najosrednija legu v Trstu.)
Prostori ~o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. IzvrHtna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=97	p, jjavero.
Prodajalnica
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cevne Piazza della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
Antnn Pnrlioi nu Voglu ulice Gliega rilllUII ruuiidj, in CVcllia, toči izvrstno domače žganje; v tabnkiirni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
»Andemo de Franz" v ulici Ireneo sc priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Pivarna Lavrenčič tiJ^TlJS:^
priporočuje svoja izborna istorskn vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov »u ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo j. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter
obra isterskn kapljica, d . . ■ i
Gostilna „Alla Vittoria"
Pttra Muacheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba BrunneTja št. 5 (Piaiza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia fit 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
urar, Corso štv. 39. 71-104
Prodaja In popravlja uro.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (G8rz) ulica Morelli 17
so priporoča p r e č. duhovščini za napravo cerkvenih posnd in orodij iz čistega srebra, alpnka in medenine, kot: mon-Stranc, kolihov, Itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi raenj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečantitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro sprav\jeno in poštnine franko!	10-24
ALGOFON
je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po 20 nvč. jedino le v odlikovani	Cl.
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trg v Trstu.
Čuvati se ponarejanj.	Telefon it. 207.
Posestvo na prodaj
ob cesti mej Koranom in Trstom. To posestvo obstoji iz 35.000 sežnjev zemljišč (čista zemlja brez kamenja, njive, travniki ia gozdič) in jedne velike hiše. Prodajna cena je 4500 gld. Oglasiti se je pri upravništvu „Edinosti*	2—2
LA FILIAL®
della
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a)	Accetta versamenti in conto corrente ab-buonando 1' interesa«* nnnuo
per banconote 27/,0 0 con preavviso di 5 iriorni
3, % „	n	12	„
S'/* n » 4 mesi finso
sy, s . „
II nuovo taHso d'interesne entrera. in vigore sulle lettere di versamento in circolazion« a da-tare dal 23, rispettivamente dal 30 corr., a seconda del relntivo preavviso.
per Napoleoni 2 °/0 con preavviso di 20 giorni
2'/. » , , „ 40 „
- U n n	»	»3 meBi
b)	In banco glro abbuonando il 2"/,% inle-resse nnnuo sino a qualunque somma; preleva-zioni sino a fior. 20.000 - a vista verso ch&que; importi inaggiori prnavviso avanti la Borsa.
c)	Contnggia per tutti i versamenti fatti in qualsia*i ora d' ulticio la valuta del medesimo giorno.
Aasnnie pei propri correntisti V incasso de* conti di pazza, di cambiali per Trietse, Vienna, Dudapeat cd altri principali citth ; rilasaa loro astegni per tjue.ite piazze, ed accorda loro la facoltU di domiciliare ejfetti presno la sua cassa franco d' ogni spesa per esai.
d)	S'incarica dalI'acqnisto e della rendita di effetti publici, valute e diviae nottehi del incasso d' assegni, cambiali e coupom, verso modica prov-viffione.
d) Vende le obbligazioni communali 47,% della Prima Asaoclazione pati-iottica della Cassa di Risparmlo dl Bndapest,
le lettere di pe^no 4°/0 con l<>tt"ria e le obbligazioni comunali 4% con -100/0 di premio dolin Banca ipotecaHa nngherese,
le prioritA 4"/„ in nrgento della i. r. pravil, ferrovia Carlo Lodovico nI corso d i Klornatn.
La Filiale della Danca Union accetta in custodia verso una tenulsaima tassa effetti di qunlgiasi specie, procura 1' inoasso del coiipons alla soadonza o la verific.i dei titoli sor-teggiati.
Tiieste, 12 gennai.» 1893.	12 8
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodrtja in vsak dan s prvo pošto razpoiilja
Marijaceljske kapljice
Zdi želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo h 6vr-stilnim in krepilnira vplivom pri motenem prebavljenju, pri krču v želodcu in zaba-Sanju. — 1 steklen, velja 20kr ,1/* tucata f gld , 1 tucat 2 gld. 5 tucatov fflmi) 8 gld.
Assicnrazioni generali.
v Trstu
(drnitvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in roserva
dne 31. decembra 1H92. f 48,162 470*81 Premije za poterjati ▼ nasled-njih letih	f. 25,791 131 00
Glavnica zn zavarovanje ži-vrnja do Bi. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila:
a)	v letu 1892	f. 8.851 456 69
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1893	f. 253.099.377-58
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od« škodvanj, tarife in pogoje za zavorovnnja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lautnej hiši.	8—12
&
V A
V najem se da
liiSa št. 96, stoječa ob cesti proti Lonjeru nasproti hiše ranj. F r. T a I i a t a. HiSa ima 4 prostore. Polog hiše je 800 sežnjev zemljišča, nasajenega g trtami in dobro obdelanega. Natančni pogoji se izvedo pri lastniku Ivanu Gregoriču v S k o r k I j i h. št. 132. 1—3
Dražbeno oznanilo.
Preložitev okrajne ceete v Žužemberku bode se potem zmanjševalno dražbe oddajala dne 3. septembra 1893 pri okraj-nocestnemu odboru v Žužemberku od 2.—4. ure popoludne.
Po načrtu znaša preložitvi odmerjena proga 620 metrov ali 327 sežnjev ; troški za to preložitev pa so odmerjeni na 4936 gld. 9 kr.
K tej dražbi vabijo se podjetniki s tem prietevkom, da so jim dotični načrti preudarski troSki in drugi stavbineki pogoji na razpolago v pisarni okrajnocest-nega odbora v Žužemberku hišna 6tev. 91 vsak dan ob navadnih uradnih urah.
Kd or želi, udeležiti se dražbe, ima položiti pred njeniiu pričetkom 5% (246 gld.) varščine, katero bode moral prejemnik povišati po končani dražbi in zaključku zapisnika na 10%; vsem drugim udelež-nikoiu vrnila so bode pa takoj po končani dražbi.
Pravilno sestavljene, zapečatene pismene ponudbe (orerte), kolekovane s ko-lekom 50 kr., katorim je priložiti 10% varščina, polagati je pri podpisanem odboru najkasneje do 3. septembra 1893 pred pričetkom ustne zuianjševalno dražbe. Žuže mberk dne 8. avgusta 1893.
Okrajnocestni odbor
Fran Walland,
prvomestnik
V &
V &
©
V &
'V
v v
M ©j narodna popotna.
OARLO
TRST
via dell'Arsenale St. 2
noija
FIHELL1
via del Lido št, 537
nasproti
pomolu Adamich.
Prnrllia vnvnill liatl^rnr Slt vsakovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor x lUUrtjct VU/.IIUI llfelftUV po morju (listki III. razreda po jako znižanih cnali.) Odlaje listke, veljavno leto dnlj, za tja in naa»j z 20"/n odbitka po tarifu za katerikulo evropsko in ame- ArlHai^ 1 iciiza Ameriko: via Havre, via Anversa, via rikanMko družbo. vUUdJt) llOHVt? Bremen, via Hamburg, via Liverpol, via Gla^gov, via Southampton. Za JK.fa*llco : via Genova, via Marsilja, via Lion, via London, via Dartmoutli. Za JHLvatvaalljo: via Genova, via Bremen, via Anversa in via Hamburg. Za progo	(itd.) via Genov.i, Montevideo, via Hamburg po niornki ožini Ma-
gelh<tn ter Hitmburg-Colon (Col.n, Pan>nna po železnici) iz 1'unamu, Iquique itd. p«» morju po znižanih cenah. — Popotniki no trpe nikakoršneca motenja v prenkrbljenju navedenih listkov tor zagotoviti si dotičnt prostore. Tudi ni potrnba prodplačo ali druzoga. Zadostuje priti v Trst ali na Koko k agenciji, kupiti (proti pla6ilu v gotovem denarju) vožni listek ter osrati v tem mestu, od koder odpotuje parni k o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi z vsomi krajevi in z vsemi društvi, nastojala bode prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroAkov za eckanjo ter jih odpoBlje v dotične kraje in mesta, od koder odpotuje prvi pamik, preporoftivfti jih najboljšim družb .ni, katoro dajo dobro hrano na parniku. — .Jnnići za odpotovanje istega dn6, kateri je označen na listku ter povrno stroške, ako bi ga zamudili vsled krivnje agonoije, iu to : ako ne bi dospoli o pravem 5asu v določeno mesto vslod te^a, ker jo ngenrija slabo ra£unila potrebni čas. katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa čo ne bi našli vefi prostora na parniku, — Ker ima ista agencija tudi v Novem Jorku agencijo za poiiljatve po vsej severni Ameriki, dajo tudi listke za katerikoli kraj severne Ameriko po jako znižanih cenah. Konečno izdajo navedena agencija tudi lislko za katerikoli kraj. — Informacije o oenali in dnovih
odpotovanja daje brez- GnrpipiTin ArlnnaUiatvA 1» * * 1J * ® plačno omenjena agencija.	<_j (3IIltl OUpOSllJdlV6 £ 1» tf a /.u kateri-
koli kraj toliko po morju kolikor po stihom tor prevzima povzdignonje in poiskanjo slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prfljnže o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. OnH7k'l ASonoijR za popotovanja Katac»lflfc Plrelli ju ne bavi so z izsoljenci, v r"1 * »iti so ne peča ž njimi, istim n- daje nikakoršnih pojasnil, temveč bavi bo izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico od politiSke oblasti, katera mora naznanjevati deželo in kraj, kamor žel6 podati se. 12—4
^
&
V
V A
V
^
&
V
Permanentno razpečevanj e. Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trg.ivin»ke in nautično akademije izjavlja s tem, dajo podvrgel mikroskopiji preiskavi papir za cigarete tvrdke 8. D. Modiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju so jo prepričal tudi, da ^e popolnoma brez glioerine in da jeden kvndrotni motor tehta le 9'284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigarete tvrdke S. D. Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij.	24 — 8 Trst, 19. aprila 1893. Avg. Viertlialev. Je na prodaj po vseli tabakarnah iu papirnicah.
l^ra]
L*stnik pol. društvo .Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urodnik Maka Cotlft.
Tiakarna Dolenr v Tratu.