Največji llorcniki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za ne leto • • 1 ■E z n $6.00 $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za doI leta • Ne GLAS NARODA » i Lisi; slovenskih.delavcev yAmerfld. TILZ70N: CHelMa S—3878 L The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 228. — ŠTEV. 228 gntsrsd as Second Class Matter September 21, 1903, rt the Fort Office at New York, N. Y., under Act of Ckmffrsts of March 3, 1870 TELETON: OHslssa 3—1878 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 29, 1933. — PETEK, 29. SEPTEMBRA 1933 VOLUME TT.T — LETNIK XLL VSI FORDOVI DELAVCI NAMERAVAJO ZASTAVKAT1 ■ ^ ■ Green zahteva temeljito spremembo NRA ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI H. C. FRICK COKE COMPANY STAVKA 70,000 MAJNERJEV Delavci v Fordovi tovarni v Edgewater, N. J., so »e pridružiti stavkarjem. — V štirih industrijah stavka nad stotisoč oseb. — Senator Wagner bo stop'il v zvezo s Ford Motor Co. ter skušal posredovati. — Petdnevni delovni teden v Detroitu. Včeraj so zastavkali vsi delavci v Fordovi tovarni v Edgewater, N. J. Nekateri domnevaja, da bodo v kratkem zastavkali delavci po vseh Fordovih tovarnah. Stavkarji zahtevajo petdnevni delovni teden, sedem ur dela na dan ter dnevno plačo $5. Unijski uradniki izjavljajo, da stavka v Edgewater 600 mož. 1200 delavcev Fordove tovarne v Chester, Pa., ki jo je dalo vodstvo zaradi neke stavke zapreti, je dospelo v Edgewater. V Cliffside Park so imeli veliko zborovanje. Stavkarje podpira Ameriška Delavska Federacija. WASHINGTON, D. C., 28. septembra. — Sen. Robert F. Wagner je danes sporočil časopisju, da bo stopil v zvezo s Ford Motor Company ter jo skušal pregovoriti, naj zopet odpre svojo tovarno v Chester, Pa. Obema strankama bo predlagal, naj predložita svoje zadeve razsodiščni oblasti, kateri on načeljuje. Wagner je že imenoval posebne posredovalce za uravnavo štrajkov v Pittsburghu, Cincinnati in Cle- velandu. '' ; - V jeklarski, premogovni in avtomobilski industriji ter v svilarnah stavka nad1 stotisoč delavcev. Samo v Pennsylvaniji je zastavkalo sedemdeset tisoč premogarjev, ki skušajo prisiliti Frickovo družbo, naj podpiše pogodbo z NRA. V Pittsburghu se boje izbruha resnih nemirov. V West Virginiji in Ohio stavka deset tisoč jeklarjev. DETROIT, Mich., 28. septembra. — Uradniki Ford Motor Company so danes sporočili, da bodo Fordove tovarne obratovale po pet dni na teden in se bo delalo v njih po osem tir na dan. Vsak mesec bodo dobili delavci par dni počitnic, da bo znašal povprečni delovni teden le 35 ur. Prvotni načrt, da bi se delalo le po štiri dni na teden in da bi znašal delovni teden 32 ur, so opustili. Glede zatvoritve Fordove tovarne v Chester, Pa., nočejo uradniki ničesar izjaviti in o stavki v Edge-water, N. J., nočejo ničesar vedeti. Pettisoč vojnih veteranov je dobilo pri Fordu službo, sedaj jih pa ne sprejemajo več. Uradniki odločno zanikujejo vesti, da je bil kak delavec odpuščen v edinem namenu, da bi napravil veteranu prostor. PATERSON, N. J., 28. septembra. — Tukajšnji SODNIKA V ŠKRIPCIH Dva zakonska para sta se ločila. — Moža sta si zamenjala ženi. — Nobeden ni plačeval podpore. Chicago, IU., 28. septemlbra. — Sodnik Joseph La Buy je v veliki zadregi, irav.no tako t uči rrrdrnik Joseph Sabath. To zadrego so povzročili George Schwartz in njegova žena Gladys ter William L. Schnell in njegova žena Florence. •Ho leta 1931 je bila Gladys WJMiamova žena, Florence pa Georgeva*Tedaj sta .se oba para ločila. Po ločitvi .sta se oba poročila z žcm> drugega. George je bil obsojen, da plačuje svoji ločeni ž on i $25 na teden, William pa svoji ločeni ženi $20. Toda nikdo Tii plačal in v.se je šlo gladko do pred kra.tkim, ko je Florence sklenila, da bo tožila I Georgea. za zaostalo plačilo $1500. Nato se je Gladys odločila, da ♦ toži Williama iza zaostalo plačilo $1700. Schnellovo zadevo je imel pred Rob-! govsbo pogodbo, po kateri bo .Ta-novitev dežel*?. pontiku* preskrbela Rusiji posoji- MED RUSIJO IN JAPONSKO Navzlic veliki napetosti med obema državama se vrše pogajanja za trgovsko pogodbo. — Japonska ponuja Rusiji posojilo. Ko vinarji in sta'vbinski delavci imajo ž« pripravljene resolucija, naperjene proti politikom, ki se hočejo polastiti kontrole nad strokovnimi unijami. liga proti preganjanju Min Ženeva, Švica, 28. septembra. Angleški eunanji minister Sir John Simon je priporočal I/igi narodov, da skuša preipreeiti na-zijsko preganjanja Židov v Nemčiji. "Simon je rekel, da ves svet bojkotira nemško 'blago zaradi preganjanja zidov. Neje trdi. da do sedaj mančukuo Vlada še ni objavila vzroka, zakaj so bili aretirani ruski železniški uradniki. — Te nepostavne aretacije. — [xravi "Pravda", — so del man-Čukuo-japons-kega načrta polastiti se kitajske vzhodne železnice. kelly je priznal krivdo Memphis, Tex., 28. septembra. George Kellv, ki je bil v torek s svojo ženo-KatheO-ine aretiran, je priznal sokrivdo, pri odvedbi milijonarja Charlesa. Ursc-hela. Kelly je* priznal, da stiftrakupaio iz. Bate-som. 'ki je tudi pred sodiščem, od-vedel Urschela. Zvezni detektivi »o na Colema-novi farmi v Colem«*n, Tex., poleg nekega drevesa A7, SEPTEMBER 29, 1933 TWK LARBE8T StOVfiR DAILY 9. ft. A. _ULWI OwMd and PwMI«Tfd by ■L0VKN1C PUBLISHING COMPAM1 (A Oorpontkt) Place of of a bore officer«: Nw lMk City. N. I. -G L A 8 NARODA" o vojaških mon-durah in ki bi hrepeneli po dnevu, ko bodo spet zadonele bojne fanfare, — ne, to -so samo tovariši, ki so preživeli svetovno vojno in so prišli krasit s cvetlicami grobove svojih tovarišev, padlih v 'bitkah. Ko bi hoteli ljudje onkraj meja to razumeti! Ko bi hoteli to francosko realnost razumeti zlasti ljudje iz takih držav, kjer se je razvil napadalni nacionalizem zgolj zaradi strašnega novega duha, nastalega iz bede, nezaposleno-bti in pomanjkanja vere v mirni razvoj njihove domovine. ŽELJA PO ZNANJU Iz starokrajskih listov posnemamo, da se je letos vpisalo v srednje šole v Sloveniji nad deset tisoč študentov, fantov in deklet. V to število niso všteti študentje raznih privatnih šol. Vse hoče v šolo, vsak hoče biti gospod in si zlahka služiti kruh, ki ga v Jugoslaviji bas gospodi tako zelo primanjkuje. Ko dovrši študent srednjo šolo, gre na univerzo. In ko univerzo konča, ima v žepu doktorsko diplomo, vgrizni-ti pa nima v kaj. % Tako nastaja v Sloveniji duševni proletarijat, ki ga v največ primerili čaka dosti bolj žalostna usoda kot je je deležen navaden delavec-proletarec. Kaj mu koristijo vse študije, če se pa ne more uveljaviti ž njimi 1 Kaj mu koristijo lepe manire, če pa ž njimi ne more zadušiti kruljenja v želodcu I Kmalu (bodo^prišli doma tako daleč, da srednjega stanu sploh ne bodo imeli, pač pa samo brezposelno gospode ter brezposelne dninarje in težake. Število študentov bi popolnoma zadoščalo za desetkrat večji narod kot je slovenski narod, ki je že pred petindvajsetimi leti le z veliko težavo redil takrat še razmeroma pičlo število inteligentov. Vpč izobfazfoe v delavske, kmetske in meščanske sloje ter manj vsakovrstnih "doktarjev" in "dohtaric", pa bo neizmerna bolje za vse, Zminec pri Čkofjiioki. Moram vam dati naznanje, da G4as Naroda že pair mesecev dobivam. Poprej ga nisem, ali pa moj brat Anton, ki je v Butte, Mont., ni plačat, ali kaj. Tudi jaz ga rad berem, kakor moji sosedje, ki vedno sprašujejo, če je že prišel ali ne. Tukaj je vse po navadi. Dela je dosti, denarja pa nič. Pa s tistimi soldi, ki sem jih noter vtaknil, imam vedno sitnost, kadar hočem kaj ven dobiti. Tukaj ni talko kot je bilo, ko smo biii v Aimeriki. Pijače je res dovolj, no, saj jo tudi vi zdaj imate, pa če denarja ni. Vedno me skrbi, če bo.m -res vse zgubil, kot me strašijo. Pa se mi zdi, da ko bi drugi moje skrbi imeli, bi jih ne strašilo nič. Tako je danes, da je rpri nas sama zavist. če vidijo, da ima eden, kar drugi nimajo. Ko bi že le tega ne bilo, prav nič bi se ne kesal, da sem prišel iz Amerike. Tam tudi ni bilo za vse. a vendar gledal me pa nih<če ni kaj imam in kaj jem. Bi bilo -res komaj. da bi vse skrival pred Ljudmi in še sami sebe. Zdaj pnavijo, da bodo obresti znižali od 5 na 4 po hranilnicah. Če tudi bi bili po 2, bi bilo do-volj, samo da bi denar bil na varnem in da bi ne bilo tneba iskati ubožnega lista, kadar bi hotel kaj ven imeti. Tisti pa. ki nimajo nič, se pa takim, ki imaj-o do-, »ar. v pest- snvejejo in .pravijo : — Glejte osle hudičeve, nueali bi bili. pa bi ne imeli sedaj sitnosti z denarjem. Sedaj se pa vam moram prav lepo zahvaliti za -moje udobn-o potovanje. Kakor veste, sem karto kupil .pri vas po Francoski progi, kjer sem se dofrro vozil, jedel in tudi pil. Tudi drugače so skrbeli zame. da se nisem za vozil kot so se pri nekem drupem agentu, ki je zaspal na vlaku ali kaj, in so se menda ikar na Dunaj naprej peljali. »Stalo jih ni nič več. ali kdaj so prišli domov, menda čez 3 dni paarwje. kufri .so jih pa že v Ljubljani ca lead i. To je bilo pred 4 leti ^Mislim, da se še spominjajo, kako so se vozili. Pri meni in drugih 5 pa lega ni bilo. Samo da otrok ne bi bili imeli s seboj, ki so nam kričali po vlaku, a smo brli na varnenn pred tatovi. da bi nas okradli. Priporočam vas vsem in tudi mašim Ločanom. da kadar polujejo sem, da tudi oni kupijo kart* pri vaši tvrdki, ki je najbolj poštena;. Pozdravljam vas in vaše ljudi in vse Ločane po Ameriki. Janez Kos. Brooklyn, N. Y. Slovenski Narodni Dom v Rrooklynu se je odločil, za jesensko prireditev, ki se bo vršila dne 8. oktobra ob 3. uri popoldne v Stovftnt^cem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Na programu je koncert in kratka ipra; eno-dejanka. Skoro vsa newyorska prosvetna društva, ki so* bila povabljena oziroma naprošena za. sodelovanje, ho obljubila prostovoljno pomoč Slovenskemu Domu. Na tem mestu se odbor Slovenskega Dobna zahvaljuje za vedikodoišnost vsem, kiarteri bodo sodelovali. Igral bo Slovenski Tamburaški Klub, peH bodo pa: pevsfco društvo "Stfovan", pervsko društvo "Domovina" skupno iz Mladinskim oddelkom ter K upnik Trio. Par solo točk na klavirju bo igrala tnla da pianistka Aimelia Kosernik. Po igri in koncertu bo prost«, zabava m ples v zgodnji m spodnji dvorani. Ta prireditev se vrši v korist Slovenskemu Domu, zatoraj u-Ijndno valbimo vsa cenjena društva in posamezne Slovieta.ce in Slovenke, da. se udeleže te prireditve. Ootovo je vsakemu pri srcu in gotovo vsak zaveden Slovenk v New Yorku želi, da se vam obdrži ta prepotrebna institucija. Podpira jimo na» Dom in obiskuj-movenske prireditve, ker te naon najbolj pozive «ree in le pri teh priproetih zabavah se odkritosrčno in podoma«* poživimo. Nasvklen je v nieideljo popoldne m Slovenskem Domu. Anthony Omanm, ; ; tagsiik; Slov. Doma. Ridgewood, L. I. V nedeljo. 24. septembra je bila v So. Xorwalk, Comm. posebna slavnost. Naš rojak Mr. John Pirnat je namreč obhajal 50-let-nico svojega rojstva in obeaiem 35-letmco svojega tretjega zakonskega jarma. Že v soboto, kmalu popoldne so pridrveli trije avtomobili z njegovimi prijatelji iz Ridgewooda. Sprejem je bil nad vse prisrčen in prijazen. Slavljenec je takoj pri sprejemu k a. zal veliko veselja na svojem obrazu. Spočetka smo se nekoliko boječe ozirali okrog, ker smo se bali, da bomo sami. Pa smo se jako motili. Pozneje se j^ namreč izkazalo, da je bila naša bojazen 'brez »povoda. Tudi njegovih norwalekih prijateljev se je nabralo toliko število. da se tepa nismo nadjali. V pozni uri se j? zbrala družba pod Johnovo jablano in razvila se je najlepša domača', pristno slovenska isabava. Trudi ni manjkalo govornikov, ki so mu vsak po svoji najboljši moči prinašali čestitke k njegovemu slavnostnemu dnevu. Torej še enkrat mu želimo vsi udeleženci njegove proslave še nmo«ro 'let sreče in zadovoljstva, v iskreni zelju da bi na svojem prijaznem domu doživel še mnogo tet in toliko, da bi obhajal kako višjo obletnico. Žel im tudi. da .bi bili tedaj xapet vsi navzoči z istim veselim razpoloženjem in isto iskrenostjo. Bog Te živi, John, še mnogo let, kakor tudi Tvojo soprogo in vso Tvojo družino! Eden navzočih. St. Michael, Pa. Vam naznanim, da smo si vzeli pri Berwite Coal Company praznik in zalitevamo, da bi se družba pridružila NRA. Pomapajo nam majnerji v Fayette, West M orel an d in Indiana okrajih, ki jih j-e po številu kaikih trideset tisoč. Stavka gre mirnim potom naprej. ker mam gredo oblasti na roko. Pozdrav! Naročnik. - "v 8 pota. Prejrovor pravi, da staa-e smrt kosi. mlade pa strelja. To se je tudi zgodilo dne 20. septembra na OhLshohn, Mmn. Moj gospodar je bi! John Smoltz, ki ji? bil rojen 1889 v vasi Breg pri Ribnici ter je dospel v Ameriko leta 1006. Lani je obiskal staro domovino kot bi se hotel zavedno posloviti od svoje matere m dveh sester. Dolgo :Mt je bolehal za srčno hibo. Ko je omenjenega dne prišel z dela, je šel v kuhinjo, se naslonil na steno in prosil, nja mu dajo vode. Par minut kasneje se je zgrudil mrtev na tla. Poleg soproge za-pulšča dva sina in dve hčeri. K po-prebn so prišli tudi vsi njegovi bratje razen onega v Kanadi, katerega ni niašla brzojavka. Koliko prijateljev je imel pokojnik, je pokazal njegov pogreb, ki ^e ga je iKleležilo na stotine društvenih sobratov. S pokojnikom je legel v grob mož poštenjak, ki je bil povsod «plol§no priljtibdjen. Ob mrtvaškem odru ga je obiskala tukajšnja slovenska mladimas ka/te-ri je bil izelo naklonjen. Naj v miru počiva! Sorodnikom izrekam svoje iskreno sožalje. Matija Pogorele. CENA dr. kernovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (IKOUBH 8LOYBNB RB#QM) $2.— NinUto cm prt knjigarni glas naroda; ft« Walaenburg, Colo. Smrt je pretrgala nit življenja sinu Mrs. Vidmar. Dne 15. septembra je šel s svojimi brati in prijatelji a novim čolnom, ki ga je sam napravil, na Martin Lake. Nesreča je hotela, da se je čoln prevrnil in pa je pokril. Po dve-urnem iskanju so ga našli mrtvega. Ker je družina, izgubila maja meseca očeta oziroma moža. je še bolj prizadeta. Zap'tšča anater Matildo Vidmar in tri brate. Družini naše sožalje, tebi dragi Ernest pai večni mir. Spavaj poleg svojega očeta v prosti ameriški zemlji. Pred kratkim si je vzela življenje Mrs. Mary Perk ope c, prej Ur-šič (iCesarica), Kaj je nesrečnico gnalo v smrt, ni znano. Zapušča soproga in tri hčere, žp vse odrasle. Naj sprejmejo naše sožalje vsi skupaj. Rodbina Mr. in Mrs. Anton Skoda se je preselila v Palisades, kjer imajo v prometu premogovnik z Mr. Martinom Kovačem. Ko sva jih obiskala to poletje, so se prav pohvalno izrazili. Želiva jim tudi v tem letu dosti prometa. Več rojakov ima svoje farme, in se največ pečajo s sadjem, ker raste vse kakor v Calif orni ji. Cparn. da bodo letos dobili dobro plačo za sadje, ker je drago. Želim vsem faronerjom in trgovcem dosti napredka, delavcem pa višje plače in dobre čase. TTpaj-mo, da bo Roosevelt napravil za vse najboljše. Listu Olaa Naroda želim obilo napredka. Vsak in-j obnovi naročnino. ker se je list v tej krizi dosti žrtvoval za naročnike. Peter Zsrajra napolnjuje svojo kolono v listu« zanimivim in poučnim čti-vom. Zdravstvujte vsi skupaj! Pozdrav! M_ J. Bavuk. Iz Jugoslavije. • Hišo jim je dal nad glavo podreti. J V Brešakanu blizu Sarajeva so • imeli te dni edinstveno primer de-fožacije. Anton Tomič je bil za- j stavil iza garancijo na menico svo-' jo hišo. Žirant jp smatra morski volk za najnevarnejšo in najpožrešnej-šo ribo. torla v južnoameriških vodah živi riba piranha, ki je še mnogo nevarnejša od morskega volka. Čeljust tp pošasti je obkrožena z fjostimi vrstami trikotnih zob. ki so tako o^tri. da rabijo domačinom v Južni Ameriki namewtu britve. Za britje jih ni treba niti na brusit i! Piranhe nastopajo v tro-piJi, in sicer jih je vedno po vee sto skupaj. Kjer sip'pojavilo.' pomori« v kratkem času v>*e življenje. Lani je stal neki brazilski vojak, ki si ga je bil privoščil nekoliko čez mero. s svojimi tovariši v vodi. Xenadoma pa je tok i z pod nesel. Neki tovariš je planil urno za njim v vodo. da bi »a poteprnil rr. valov. toda ko je potegnil k sebi mre-/o. v kateri se je bil ujel vinjeni tovariš, je bilo truplo že tako razmesarjeno. da ni bilo ve«" mogoče ustaviti krvavitve. ITa je re<" je trajala samo dve minuti. Piranha ima čudovito zmožnost, da želodec, kadar zaide vanj kakšen neprebavljivi predmet, kratkomalo obrne skezi usta ter pa izplakne v vodi. Sa- bina" v čikašiki okolici. Za dr upa 1» imelaokrop 200 družin in ba vila se bo s farmanjenn in nekaterimi obrti. Zadruga bo sama preiz-vaja»!a~-svojo Hektriko. pekla svoj kruh. klala svojo živino in obra-tovala mlekarno. Predsednik organizacije. ki pripravilja to zadrugo. je Lincoln Zave-rtnik iz Clarendon Ilillsa, tajnik pa J. D. Black iz Westmonta. Htv I«k ONK DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO T0CN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $2.60.................... Din. 100 " $4.75_________________ Dia. 200 " $6.90.................. Din. 300 " $11JJ0.................... Din. 500 " $22.—.................... Din. 1000 V ITALIJO Za $8.60 ...................... Lir 100 " $16.85...................... Lir 200 " $41—...................... Lir 500 " $81.75 -i................... Lir 1000 ' '$162.50 ................ LAr 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. ■ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati^— $ 5.75 , »» » $10.00 " n -410J5 " " $15i)0 " "___$10.— »' « $30.00 » '»__$21— " » $40.00 » » _____$41.38 M " $50.00 " " ______$51J0 Prejemnik dobi v starem kraju tspf*«io v dolarjih. Nujna nakazila izvrta jemo po Cable Letter s« pristojbino SL_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlas Naroda" M16 WEST 18*k STREET . NEW YORK, N. T. To. kar vam bom tolajle pore-dal. se je zares zgodilo. Xe samo enkrat, pač pa večkrat. Xe dogaja se samo v enem kraju, temveč vsepovsod. Bilo je takole: Rojak je sedel pri mizi. Mirno je sedel kot more sedeti le skesan človek. Roke so se mu naralilo tresle. Včasi je po vsem telesu vzt re petal. Rad bi govoril, rad bi nekaj povedal, oh. kako rad bi govoril. Pa ni unogel in ni mogel. Xi šle in ni šlo. Park rat je odprl usta. oslinil ustnice, povedati je hotel, kar mu je ležalo na srcu. pa nič in nič. V prtu pa je dušilo. preko ustnic pa ni mopel spraviti niti pol-slišnepa mrmranja. Stirawno mu je bilo pri duši. Najraje bi vstal in otfcOel magari na konec sveta, samo da bi lahko zatulil, pa ni mopel in ni smel. V plavi mu je šumelo, po nogah in ipo hrbtu so mu poma^-eli mravljinci, lasje so mu stopali kvišku — če ni bil plešast — seve-da. toda nič in nič — ni mopel in ni mopel. za nobeno ceno ne. Odkod ta sprememba? Odkod ta nenadna onemelo«t! Saj je zjutraj še povsem lahko povoril. Davi se je bil lepo paslovil od svoje žene. poljubil jo je prvič po desetih letih, ker prvič po desetih 'letih ni imela pripravljenega drobiža in mu je dala petdo-larski bankovec za carfare. Prav dobro se spominja, kako jo je poljubil rekoč: — No. pa z Bogom, drajra -moja'. Potem je na komarju z razločnim frlasom kupil ciprarete. Ker je bilo še malo prezgodaj za šop iu ker v šopu sploh ni bilo dela. je obLskal svojega prijatelja. ki je bil bas s kuho zap«*»len. Tedaj je le lahko govoril. fn kako je povoril! Okrog poldne ž-e nekoliko preveč na pkis. In ko sta šla popoldne s prijateljem na band-komando. >fa oba tako naglas govorila, da so se ljudje kar za njima ozirali. Zvečer je bilo pa že deset prijateljev skupaj in so govorili, da se je kar hiša tresla. Peli so. šalili so .se. zabavljali in se navduševali za prepovedano pijačo in za iajrubljeno mladost. In ves božji dan. ves fantovski večer ni izgubil niti z a trenutek svojega močnepa govora. Pa ne. da bi samo povoril. celo drl se je na vse pretrjre. Sedaj pa kar naenkrat nič in nič. Ni mu šla in ni mu šla be.se-| da preko ustnic. Čutil je. da mu postaja slabo, da se imu megli pred očm:. Toda nekaj mu je reklo, da mora govoriti. Da mora popraviti krivico, če jo j<- kouui storil. Krivice si pa ni dal delati za nič na svetu. Z obema rokama je prijel za mizo. nebroj misli mu je brodilo jx) glavi, jezik njegov pa ni mopel udejstviti nobene btseue. Zbral je skupaj 'vso svojo mogočno voljo, da bi spregovoril, toda glej ga zlodja. niti odkaš-Ijati se ni mogel. Začel se je potiti. Potne srage so mu stopile na čelo. polzele so mu po licih, in mu curkoma tekle od brade. Krč ga je zgrabil v prsih in čeljustih. grlo mu je bilo zrez sline, v ustib je p« čutil namesto jezika velikepa pocukrauepa polža. Niti premaknil .<*e mu ni jezik, ki je bil vendar ves dan tako gibčen in zgovoren. Kaj pa je bilo. križ božji, da rojak povoriti ni mogel1 T. kaj je 'bilo? Nič posebnega. Ob dveh zjutraj je prijel domov. k mizi je sedel ter hotel nekaj povedati. Pa je stopila ob dveh zjutraj njegova žena predenj in ji3 ob sedmih zjutraj 6e vedno govorila... -o OD A" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 39, 1988 THE LARGEST SLOVENE D AIL POLOŽAJ V AVSTRIJI Dunaj, 11. septembra. GlaKovi o skorajšnjem odstopu kanclerja Dollfussa, ki se po Dunaju raznaša(jo že nekoliko tednov, so končno prodrli tudi v inozemstvo m zla»ti angleški listi mnogo razpravljajo o EXollflbsho-vtti teža v« Ji. -Razlogi iza take domneve so kaj različni. Zdaj se o-prrajo na fizično in živčno izčrpanost kanclerjem, zdaj na rastoče nesoglasje iv njegovi vladi, nemalo .pa tudi poslabšujejo položaj večne napovedi o hiterjevskem udaru, ki da iona izbruhniti vsak čas, dasi hrtlerjevci sami zanikajo vsako možnost takega podjetja. Vlada je moralni prod kratkim celo xaplenriti številko lodonskega "Daily Maila", ki je prinesel kopico zanimivih podrobnosti o pripravljeni h i tlerjerv.sk i vstaji. Tudi "Daily Express" (je pripovedoval o notranjem razkroju vlade in o trdnem nwnwnu kanclerja. Dollfus-sa. da se odpove onemu programu iza ustvaritev avstrijske patriotske fronte, o katerih je še maja meseca podajal javnosti o-čari j i vo m optimistično sliko. Stati na čelu avstrijske vlade v današnjih časih gotovo ni nikaka prijetnost. Bovo!|j skrbi bi zadajalo "bolj izurjenemu državniku nego je Dollfuss, bivši tajnik trgovske abornice, tudi tedaj ako bi vlada imela tak program, da bi si lahko laskala, da ima za seboj večino prebivalstva. Jasno pa je, da kancler ravno sedaj« ne more odstopiti, ne samo, ker ga ne puste krščanski socijalisti, marveč ker sta na Dunaju dve prireditvi, od katerih si obeta nova diomo-lljubnp, fronta največjega uspeha. Sla vnesti osvofoojenja turške ob-lege Dunaja imajo gotovo dovolj privlačnosti, da ibi se široki stoji avstrijskega prebivalstva zavedli svojega domoljubja in se strnili v m<-eno fiailango «a vlado, ki prarv-i, da je nositeljica in čuvarica teh davnih in slavnih avstrijjakih tradicij. Po čustveni strani se da poraz Kare Mustafe nedvomno dobro izkoristiti in avstrijski tisk si tisi i močno prizadeva, da bi oživil popolnoma ugaslo avstrijsko zavest. Hrbtenico pa naj ojači Vladi tudi kongres nemških katoličanov, ki ibi iz venske solidarnosti podprli avstrijska prizadevanja po samostojnosti. V tem pogledu računa vlada tako na domače prebivalstvo. kakor na katoliške goste iz sosednjih držav. Preko visokih cerkvenih dostojanstvenikov kardinalov Verdierja, La Fontaine a in Seredija na(j (bi se vabudiho zanimam je za avstrijski boj proti Hitlerju v Franciji, Italiji ki Madžarski. Tudi na Poljake so (mnogo računali, ker pa nemško Časopisje tendenc iozno omalovažuje vlogo kralja Jana Sobieskega pri rešitvi Dunaja in celo piše, da je l^oljska vojska prihitela pred Dunaj, «šele po odločitvi in da se je vse njeno dejanje in nehanje izčrpalo v plen i t vi turškega taborišča, »o Poljaki po pravici užaljeni in katoliški shod pri njih ne l* » imel onega odmeva, kakor bi ga na Dunaju radi. Kolrlco si tbo Dollf uss opomogel od teh prireditev, se bo kmaJu pokazalo. Za sedaj je vsakomur jasno, da njegova " vat er land isehe Front" ne vleče več, dasi 'bi morala "biti zbirališče vseh onih, ki nočejo pod vlado kljukastega križa. Pod rdeče-bek>-rd«čt baben-bsiiški prapor so se doklej zatekli le krščanski socijalci in nekoliko brezpo*nnbnih društev z monarh i-nHčnitmi težnjami. ILeimiwiehr se otepa pristopa, tretji einite^j v koaliciji, Liandbud, pa je za svojo nairodno-stamovsko fronto razvil frankfurtarske »barve. Tako imamo tedaj v vladi tri rikupine, obstoječe druga poleg druge in če-irto delujoče druga proti drugi. Neprijetno je za vlado tudi to, da se nas pro tat v o z Nemčijo nikakor noče ugladiti. Politični begunci iz Avstrije se zbirajo ob bavarski meji m tvorijo legijo, ki ima prva udariti preko meje, kadar 'bo damo -znamenje csa napad. Povsod »e vidi, da avstrijske u-pravne oblasti vkljub močnemu prizadevam ju niso kos organ izi-ramomn pritisku iz Nemčije. Cenzura vladi malo pomaga, ako ljudstvo po radiu dan ehota bo v njej igrala vlo-I go nekoč tudi slavnega, a danes j povsem zastarelega orožja — konjenice. Motorizirane čete bodo odločale, pešči. ki jih v mirnem času vežbajo v dolgih pohodih s težkimi bremeni na hrbtu, ne 'bodo za nič drugega pripravni, nego da jih .bodo tanki uničo od-jl-očala več niti na zemlji, niti na vtodi. tenrveč v zraku. Zmagal bo tisti, ki bo v zraku bolje opremljen in ki 'bo tznal svoje zračne sile izkoristiti do konca. Železnice v motorizirani vojni 1 ne bodo imele nobenega -j>om.ena več kot prevozno sredstvo, po drugi strani pa ne ibo mogla nobena, še tako mogočna in artilerijsko še tako -močno opremljena kopna vojska preprečiti N*yvraznim zračnim brodovjein vdora v hranjeno ozemlje. Napadalec se predvidoma za te čete sploh ne bo brigal in bo vršil svoje uničujoče delo v zaledju, nad tovarnami, rudniki, mlini, civilnim prebivalstvom, nad katerim bo segal paniko in s tem pogoje iza kapitulacijo. V boHloči vojni žrtve aie ibodo padale več v takšni meri na fronti, temveč v ozemljih, ki jih do dane« spboh nismo šteli v vojni pas. Švicarska keoničarka dr G. Wo-ker poroča o bakteriološki in kemični vojni. ALI SE NAŠA ZEMLJA SPREMINJA V PUŠČAVO? Po vseh puščavskih in stepnih Igovih" v velikem delit idtoriščali ozemljih se dogajajo pred našimi I z reke izginjajo, studenci po aaiigadme bombe, katerih učinek si o našli v dveh kov-stvo je velike površine izpremenilo čegih na postaji v Bratislavi, od-v pašnike, posebno v bliž ni rek in nosno v Košicah. Dognano je. da studencev. Drevje in drugo krep- je žrtev 23 letna služkinja Otilija ko rastlinje se je zatrlo, zemljo je Vranska iz Brezna na Slovaškem. Turanu in Mezopotamiji leže po j pokrila le trava. Taka tla zadrže | Ko je praška policija objavila puščavah razvaline nekdaj cveto-1 le malo deževnice, dež jih komaj sliko umorjene žrtve v listih, sta čili, gosto obljudenih mest, i« o-! malo oplahne. večina votle pa hi- s- na ravnateljstvu javili med dru-beljcna debla usehlih gozdov strčejtro odteče v reke in po njih v oce-'gimi tudi dve ženski, ki sta izjavi-e iz žarečega peska, ki ga goni pred j an. Voda torej hitreje kroži, ne da | II, da je umorjenka njuna sestra. _ seboj vihar. Visoko planoto Atlasa, b: zemlja dovolj namočila. Tako Policija je vprašala, če je imela oazah usihajo. V Južni Afriki morajo farmarji redno vsako leto poglabljati svoje vodnjake, da ostajajo v zvezi s podtalno vodo. V ta sestra kakšno' posebno znamenje. Sestri sta povedali, da je ime- menijo tanu v ognjišča, kakor da!Je b'la žitnica starega Rima, po-1 zaloge vod" v zemlji hitro pojema-bi zemlja samo gorela. Te bombe kriva danes pusta stepa in revna I jo, ker ne dobe radostnih novih do-bodo zažigale podtalne prostore, pastirska plemena postavljajo svo- j tokov. Vsekakor je v človeški mo- la majhno bradavico na nosu. Sod- I'/wl^viiiw) ruA I—. " ■ — ! Ili Gidom 1* UAT10 1 t'1 ll »»lrl/kl* Iti -1 X _ ___i______t * * — T__1 ____1 1-___! __ pj,^^ J^ j potrdil to je treoa dolgih izjavo, nakar so sestri ob 4. zjutraj sto se v kratkem spremeni v og- j A tudi jk> gosto obljudenih o- J desetletij, da se kako ozemlje zopet J odvedli v patološki institut, kjer njeno morje. Nov tip eksplozivnih zemljih zmernega pasu opažamo u- zaraste. Kjer pa sta vmla in veter j »ta potrdili, da je umorjenka v bomib so tako zvane "berlinske bombe', ki uničujejo na 800 do """" —'--r"" - piuoiwi, , i--------- i---------- i- — j iwiviM . » WRUIMU ji* \ ciovfsKl I11U- ( »a majunu uiaudticv na j vodovodne, električne i-n pli«ns>ke j« šotore v senci visokih zidov in či, da te razmere zopet izpremeni; ni zdravnik un i v. prof napeljave. Nekoliko letal s tak- jtemepeljskih razvalin iz dobe r.'m-| toda če se dajo gozdovi in hoste v je'mrliča preiskal, je šnimi bombami in največje me- fekih cesarjev. malo letih iztrebiti, je treba dolgih izjavo, nakar so sestri o Gen er al Grooves nihanje, pogrezanje i>od*alnih vo-1 odnesla že vso prst. da se vidijo resnici njuna sestra. Otilija Vranska je že v ranih letih zapustila očetov dom na Slovanskem ter je šla iskat službe. La- pravi, da ^ i neiszpremenljivih kozmičnih vpli- da, kar je usodno za poljedelstvo, gola skalnata rebra zemlje, tam je 1000 m okrog mesta eksplozije j Nujno se nam torej vsiljuje vpra-jpod žgočim afriškim solncem vsako vsako živo stvar. j sanje, ali je to usihanje posledica pogo3dovanje prazen trud. Po evropskih pokrajinah irna ni 3. oktobra so jo orožniki v Ky-pojemanje |>od4alnih voda še drug suckem novem mestu prijeli zaradi vzrok: izsuševanje barij in pa u- lahkoživega življenja. Tedaj sO na-wlikih mest odveč, kajti nove 1 ,a* ravnava rek. Na ta način se zaje- pravili tudi prstne odtise, ki se po- bofiube so tako močne, da raztre- ■ ^ čudnem nasprotju s pojema- ; niajo in odvajajo neposredno v polnoma ujemajo s prstnimi od-| ščijo tudi najtrdnejše in najboHj i niem vodnih množin v zemlji jc morje ogromne množine voda, ki so tisi žrtve strašnega umora, bist.rouimio Zgrajene obrambne in i(lejNtvo. da nikjer ni opažati bsto- preje zastajale v zemlji in jo na-j Letos 1. marca se je Vranska od- na^proti zraonim napadom v \xh\o- i vov ali pa in,amo °Praviti s P°Ja-či \^>jni A-sa,ka obramba še tako j V1' kl bl J,m b,la koti ^*loveSka zaščitne naprave. | časnega pojemanja i>adavin, kar bi naravno. maknle. Samo en zgled. Ko so N'em-' jM'Jjala v Prago, kjer je bila 14 dni jih ni niti primerjati s plini zad-!ko drl|jra _ tHko bi,H na d<>. n.je vojne. Danes -poznamo pline, ha pres(,ij(>vanja narodov izrazito kt se jih more čloN^ek zavesti šelo ; Bugna _ a tf) ne Jnnre bif5 zatlr>stno v trenutku pr.klen ga ubijejo.. pojasniIo za knVnje lodne 'Zeleni plin" ima to lastnost, da 1- v^rlodta!ne zaloge j< zapustila 8. avgusta. Lastnik revi hI » velemestni vodovodi in indu- stavracije pravi, da je kazala Vran-strije. j ska šele proti koncu služlmvanja Tako roparsko izkoriščanje vod- naklon k lahkoživosti. Bila je zelo n ill zalog je prav taisto, kar nesmo- dostopna nagovarjanju moških. Po treno iztrebljanje gozdov. Tako si tej službi se je nastanila na Vino-kulturni narodi sajui žagajo vejo hradski ulici, in sicer dekletom, na kateri sede. Tudi tega se vi- ki se je z njim seznanila v Kade- vom vso Nokrvico vase, tako da „ , * . , « - , . .. , , , v , ' . . .nastala posredno: Sušna leta so se človek dobes*Hlno utopi m za- , , , , , - . ,, , , , . - , • ,, prnala nomadske narode iz cele Sred- ausi v lastni krvi. Lrrowes ome- ....... , ,, nja nadalje, da imamo danes že tako umno pobarvana letala, da nje Azije dalje proti za padu. Kakor povoden j so se vsi pal i po vla- "u - - . žnih zapadnih ixikrajinah in oa,^ah jih ni mogoče (xlkriti niti z naj- ,,..„ . , , ,, ,. ____-______,J>liznj<»ga \ zlunla. Podjarmili so prejšnje poljedelsko pn#rival>frvo in po preje skrbno otxlHani zemlji močnejšimi zaronurti. Francoski profenor I/angevin pravi. izatVostuje 100 letal po- nagnali svoje črede. T:mk-c let sta-pol.noma za uničenje tako veJike-' skrbno organizirano in na daleč ga mesta, kakršno je Pariz, v razpredeno umetno namakanje polj I kratkem času. Nemški general Al- je propadlo, zemlja se je sušila, iz-(t.no<'k je isteiga minemja in dodaja,' preminjala v puščavo. Rč jmenov 'bodoče vojne, dočim bo leti, t»xla danes se njune vode brez prava fronta uživala precejšen koristi izlivajo v morje, dočim so {niir. j jih davni prebivalci ob njunih brc. d i. kako kratkovidno smo gospodarili vse doslej. Zaročite se na " GLAS NA RODA", največji sJ-nvcnski dnevnik v Združenih državah. Znak fine tobakov v Luckies Vsakdo ve, da dol?, trd, bel pepel izvira od popolnega izgorenja finih tobakov. Opazi pepel na Lucky Strike. Glej, kako raven, kako bel, kako trd. Tale dolg, bel pepel je očividno znamenje fine vrste tobakov ▼ Lucky Strike, napolnjena—in brez rahlih krajev. Vedno najfinejši tobak Vedno najfinejša izdelava Vedno Luckies ugajajo l it's toasted " ZA ZAŠČITO GRLA — ZA BOLJŠI OKUS rabkovi restavraciji. Zvečer pred smrtjo, t. j. 31. avgusta, jc videla neka |>rijateljiea Vransko še ob 20. zvečer na Vae-lavskem namesti v pasaži palače "Komna'4. Na sebi je imela tem-nozeleno obleko z ovratnikom iz peščene barve, v roki pa je nosila veliko dainsko torbico. Pozneje so jo videli še enkrat, in sicer ob 11. zvečer na Karlovem namesti, okrog polnr>či pa je Vranska obiskovala gostilno "Pri političnem mrtvecu" kjer je po izjavi prič pojedla veliko jabolko. Preiskava želodea u-morjenke je res pokarala, da je užila jabolko eno, največ pa dve uri pred smrtjo. Tako sklepajo izvedenci, da je Vranska postala žrtev zločina v času od 1. do 2. ure ponoči. Toda ob 1. ponoči je bila te živa, ker so jo videli nekateri pred neko gostilno v Melantrichovi ulici. Policija je aretirala več mošk h ki so bili z Vransko v usodni noči, med drugim tudi nekega moškega, ki je brez pravega zanimanja in ki je tajil, da je bil z Vransko. Tega moškega policija še zaslišuje in prav od njega pričakujejo važn:h odkritij. Poleg tega moškega je policija aretirala ciganskega kapelni k a C'zonko, tretjega sumljivega mo-Tk^ga pa išče. To je neki natakar z več zlatimi zobmi, o katerim ni po umoru Vranske ne duha ne sluha. Več prič je videlo žrtev v noči pred umorom v njegovi družbi. Neki prfKlajalec časnikov je izjavil na policiji, da je prodal na Vaclavskem namesti v noči pred umorom list "Proud", v katerem je bilo zavito truplo žrtve. Krog okoli neznanega morilca se zmerom bolj zožuje in ni dvoma, da bodo kriminalni uradniki, ki so dognali. kdo je umorjena ženska, prišli tudi na sled pravemu morilcu. Pidicija ima doslej pod ključem 27 moških, ne ve se pa, če je med njimi že morilec. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Ksta ne pošiljamo. _____________ .____ __ _£__ ___:_:__ v «v . i- ig : • ' : ■ f ? :r X ^ ■ - HX.48 lUODi" HJBWTQBg. fMHf, BgPTBMBBt 9>, 1983 M ? za vec THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. M. ML KAZNI PE8M1 SflriDIUITA' NJEM: V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE- SLlCNE VSEBINE 2 i POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS 21 6 West 1 8tK Street. New York SLOVENIC PUBLISHING COMPANY m ZEMLJEVIDI MOLTTVENIKI : IGRE : MOUTVENIKT 8VETA URA v platno ves................«... .Si v fino usnje vez ...........1.50 ▼ najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejie usnje trda vez ..............-..........13© 9IRB1 ZA DUŠO v platno vez._______39 v fino usnje vez ............138 t najfinejše usnje vez 136 RAJSKI GLASOVI v platno vez..............Wt ▼ usnje ▼ez........i j., .... .138 v fino usnje vez.........1.56 » najfinejše usnje vez. 1.66 KVIŠKU SRCA v imltlrano usnje vez. .66 ▼ usnje vez. ..._______38 v fkio usnje vez........JI*— v najfinejše usnje vez. 138 v najfinejše usnje trda vez ................................I36 v bel celluloid vez._____lil NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................-............1.8« MARIJA VARH1NJA fino vez ............................"JSt v fino usnje ------------------LSI v najfinejše usnje trda /ez ------------—................161 Hrvatski molitveniki: (Ttjehm Jstarost«, fina ve«............L— Slava Borii. a mir ljudem, fin« vez 1.50 najfinejši vez ........................1-6« ZroMee nebeški, v platno......-..........36 fin. vez ......................L—| Vtenac. najfinejša ve*------—.„1.66 Angleški molitveniki: (za mladino) Child'« Prayerbook* v lwr»aff€ platnt'*e veisno .....S« v belo kost vezano __________1.16 Come Unto Me.............................-SO Ono vezano ..........-........—...35 IUr of Heaven: fino vezano ...............................35 v usnje mano .........—.......—....76 ' v najfinejše nsnje vezano -------1.28 (ZA OPRASLB, liey of Heaven: v celold vezano .,.......-....... v celold najfinejši vez ..— v fino usnje vezano ......... Catholic Pocket ManuaM v fino usnje vezano .......... Ave Maria: v fino Maje veaaoo ■—— POUČNE KNJIGE .1.28 .1.58 .1.56 .1.S8 .1.88 AagicAke slovensko aerlle .....— Amerika in Amerikanci (Trunk) Anpel j*a služba ali naiik kako oe naj itreie k av. bi4I-------- boj nalezljivim boleznim-------- Cerkniško jezero „--------------------------- zdravnik p vezano .................... broširano................... H—»ali šivinozdravnik broKrano Domači vrt ----------------------- (iovcdorcjz ............... Hitri racunar ................. Gospodinjstvo __________________ (Mellk) L zvezek 2. zvezek. 1—S snopič _____ ....18 .1.28 1.58 135 138 .136 .75 L58 TL sv Ojačen beton ____________________ Obrtno knjigovodstvo..............„336 Praktični računar.................75 Peretninarstva, broSrano ---------136 Pravila za oliko _____________________82 Psihične motnje na alkoholakt pon* lagl ...................................75 Predhodniki in idejni utemelji reškega idejalizma _______________138 Radio, osnovni pojmi la Radio tehnike, vezano ........................t.— broširano .....................„..........1.73 Slovenska narodna mladina (obaegn 452 strani) ................138 Spretna kuhanem, trdo vezana ....1.41 Sveto Pismo stare in nove zareze, lepo trilo vesana......................3.— Sadno vino .....—___________________48 Sadje v gospodinjstvu „.___...„.75 Učna knjiga in berilo laškega jezika „.............. ...........„........„. ..68 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez. ...............................„.1.58 broširano ____..-.-_________1____ Uvod v filozofijo \ Veber) 138 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlof za za* sebnike in trgovce —.......1.25 Veliki vsevedež ...........................—86 Vodilna knjižica .............................-56 Zbirka domačih zdravil ...................08 Zdravilna zeliftča ___________________________„48 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva .........................138 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ...........1.88 Zdravje mladine ...............................1-25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zvezka ...........................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek ______,--,.. ..„...-. Prorokovalne kart«___/ . -1 .38 POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) brofi. ................88 Andrej Hofer ......................................36 Beneška vrdcževalka .........................35 Bel grajski biser ................................35 Bell meeesen ,_______________________________40 Bele noči. mali junak.............-.........60 Božično darovi ..................................35 lloija pot na Bledn ...........................28 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik I*nard. brofl. ................70 Mimo življenja...........................88 Moje življenje ......................—75 Romantične duše ..".----------------38 Balkansko-Turšk* vojska ...............38 Balkanska vojaka, a slikami .......-25 Boj in zmaga, povest ...................JI Blagajna Velikega vojvode .............68 Burska vojska -------------------------...88 Beat in dnevnik -----------—----------68 Čarovnica ................—............JS Cvetina Borograjska —................45 Cvetke -----------------------------------------25 Čebelica ________,„______________________________2» Črtice Iz življenja na ksaetlh----35 Drobiž, in razne povesti — Spi«al Mllčlnnld ____________-______38 Dekle Eliza ____________________________48 Dalmatinske povesti —..........—„„35 Dolga roka.................................58 Do Ohrida'in Bltolja___________78 DoU r orožjem ...........................58 Dve sliki: — Njiva; Starka _______(Mefiko) _______________________—-86 Devica Orleanska ----------------------.'.38 Duhovni boj ___________________________58 Dedek je pravil; Marinka ta ikre-teljeki ......... „„.„„.„.„„—.^6 Elizabeta .......................................35 Fabijola ali eskev v Kataksmbah___45 Pran Baron Trenfc....................-95 Filozofska zgodba „„.„.„...................-99 Pre Diavolo _____......... ', , ... ,. , Goispodarica sveta______________48 Gostilne v stari Ljubljani_________88 Grška MyteiogIJa_____________1.—. Gusar ^ v obhdrfh ________________ZjM Hadži Moral (TolsUj) ___* Hči papeža, ven. „„ Hektarjev meč Hedvika ____________________________-46 Hodi čast. Blage Me, veieloigra .78 (Kmetova) _________________88 (11. sv.) ...._____88 Igračke, brofi!rano -------------------------88 Igralec .................................—7J Jagnje.............................*------38 Janko in Metka (za otroke) ............98 Jernač Zmagovač, Med plazovi ______50 Jutri (Strug) trdo vez_______________75 broft. .........................................60 Jurčičevi spisi: t Po|K>ina izdaja vseh 10 oezkov, lepo vezanlli ...........................16.— 6. zvezek: Dr. Zober — Togomer broširano .................................1% Jnan iMseriJa (Povesti la Španskega življenja_________________58 Kako se sem jaz likal (AleSovec) I. zvezek____________38 Kako sem se jas H kal (AleSovec) IZ. zv. _____________88 Kako sem se laz H kal (AleSovec( II). zvezek ______38 Korejska brata, povest is misijonov v Koreji ________________________38 Krvna o3veta --------------------------SC Kmečki punt (šenoa) ....................„..68 Kuhinja pri kraljici gosji nožlcl „30 Kaj se je Mark aru sanjalo __________35 Kazaki ..........................................—66 Križev pot patra Kopljenika ________78 Kaj ne je izmMll dr. Oks _____________48 Levstikovi zbrani spisi ..................88 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Letstik _______76 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ________________76 Ljubljanske slike, HlSni Ustnik, Trgovec, Kupčijakl stražnik, Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd........—....-------88 Ix»v na ženo (roman) ................„..„38 Lndfer .............................—..........L— Materina žrtev_____________________„...38 Moje življenje .................;___________75 Mali Ijord „...„__________________________30 Miijonar brez denarja............-..„.„.75 Maron, krččanski deček iz Libanona ...................................„25 Mladib zanikeraežov lastni živo- topls .....................................75 Mlinarjev Janes ....................„„„„...50 Musol ino ...-........................................, Mrtvi GosUč ............................35. Mali Klatež ____________________________________78 Mesija .......................-.......................38 Malenkosti (Ivan Albrecbt) ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ............—------.25 Misterlja, roman.......................... 1.— Možje.......................................138 Na različnih potih ____________________48 Notarjev nos, humoreska ................35 Narod, ki izmlra _________________________46 NaSa vas. II. del, 8 povesti_________96 Nova Erotika, trdo ves___i-----------7« Naša leta. trda vez --------------------78 broširana ............................ B> Na Indijskih otokih_________________M NaSi ljudje..................................46 Nekaj Iz rnske zgodovina------------.38 Na krvavih poljanah. Trpljenje ta strahote z bojnih pohodov blvBe- ga slovenskega polka--------------130 Ob 58 letniei Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda ... -----------------„38 Odkritje Amerike, trdo vezano -------86 mehko vezana______________________ ...88 Praprečanove zgodbe ......„...„„„M——58 Pasti in zanki __________________________ Pater Kajetan.....................L— Plngvinskl otok______________«8 Povest o sedmih obešenih------Ji Pravica kladiva --------------- Pablrki is Roža (Albrecht) Pariški zlatar Prihajač, povest »ožigaiee_______________» Pravljice in pripovedke (KoSotnik) 1. zve*k ..............................48 ii. zvezek ____________________________48 Prvi« med Indijanci________________________38 Preganjanje indijanskih mJfjonar-j«v --------------------------------38 Robinzon ......________________________ Robinzon Crusoe ______________________ Revolucija na Portugalskem__ Rdeča in bela vrtnica, povest .. Rdeča megla _____________________ Rdeča kokarda____________________________ Seržant Diavolo. vez. Slovenski fialjivec ....................... Slovenski Robinzon, trd. vez. ...... Stric Tomova koča................ Ssettri invalid_____________________ Skozi širno Indijo _________________ Sanjska knjig«, mala ................ Sanjska knjiga, velika _______ Sanjska knjiga, (Arabska) _____ ----5« _____60 —56 .....58 —76 „135 1.66 _____40 .„..75 „..38 .....38 „„36 .....68 .„.36 ..136 Spomini Jngoslsvanshegn dobro-voljca. 1814—1918 ________________135 Sredozhncl, trd. vez. -____________________36 bro8.------------------.46 Stranote vojne ______ Štiri smrti. 4. zv___ Smrt pred hig« _______ Stanley v Afriki ____ ...35 ___________________35 ..................86 Spomin znanega potovalen ..„„.„.„138 Stritarjeva Astrologija, broi _______88 Si sta Šesta, povest lz Abrncev _______38 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...i---------------- ------------------58 Student naj bo. V. zv. ________ Sveta Notberga Splaje. male pove*ti_________ Stezosledec ..„____ Šopek Samotarke Sveta noč ........... Svetlobe in sence Slike (Mefiko) Spake, humoreska, trda ves. SHAKESPEAREVA DELA; Machbct, trdo vez. _____ broSirano ....„„..„„ Othelo........................ Sen Kresne mti ........ .30 ...76 ...78 .78 Splošna Knjižnica: Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani ..................................30 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broSirano......................... Povesil, pesmi v proa* (Baudelaire) trdo vezano .............................. Po strani klobuk Plat zvena Prt strica Prst božji________________98 Patrla, povest ta Inka junaAce dobo ___________________L38 Prva ljubezen Po gorah In dolinah Pol Utre vipnven ____ Poslednji Mehikanec Pravljica H. Majar Predtriaal alU v Jš8 JM -98 Prigadbe čebelice Ma}«^ trda vos Ptice selivke, trda vos......................78 Pred Popotniki Poznava Boga---M Pevedsaj PraOri judek D ..29 Št. 6. (Novak) Ljoobsomnost „. »8 Št. 7. Andersonovo pripovedke. Za alovenako mladino priredila Utva, 111 strani, broi.___________85 Št. & Akt itev. 119_______75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne PJ«^ zoflje, 347 strani, broi.------,76 Št. 10. (Iran Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefna karikatura In minulosti, 55 str. broi._____28 Št. 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božiCna povest Št. 14. (Dr. Kari EnglU) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., • Št. 15. Edmond ta Jtdes de Gon-court, Benee Msuperin ------------.46 Št. 16. (Janka Ba^ec) Življenje, pesmi. 312 str- broi._________48 Št- 17. (Prosper Msrlmee) Verne duže v vieah, povest, prevei Mir-Ko Pretnar, 80 stra. _____________98 Št. 18. (Gerhart Hsuptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stran L broi. - Št. 20. (Jul. Zejer) Gnmpači In Ksmurasakl, japonski roman, la CeSSne prevei dr. Fran Bradač, 154 strani, broi.__45 Št. 21. (FrUolIn 2otaa) kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str. broi. _______________ Št. 22. (Toistoj) Krentzerjeva Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broft.__„„..„35 Št 29. Tarzan sin opic. trdo vez„„13« Št. 81. Roka roko ............................35 ŠL 32. Živeti _____________________95 Št 35. (Gsj Solustlj Krlsp) Vojna z Jngurta, poslov. An t. Dokler, 123 shrani, broft. _____________58 ŠL 3d. ( K saver 144 strani ...... Mefiko) Listki, .......—......................65 Št. 37. Domačo živali ...a_____________38 Št. 38. Tarzan in svet ..............L— Štev. 39. La Bebeane ________________88 Št. 47. Misterij dušo _____________L— Štev. 48. Tarzanove iivali ...........38 Štev. 49. Tarzanov do, trd vez .„.130 Št. 50. Sdka De Graye _______________136 Št. 51. Slov. balaue ta romance—88 Št 54. V meteža -......................L— Št. 55. Namišljeni bolnik ____________36 Št 56. To in onkraj Sotle..............-96 Št 58. Glad (Hamsun) .................30 Št. 59. (Dostojevski) Zapiski lz mrtvega dama, L del —------L— Št 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del ______________L— Št 01. (Golar) Bratje In sestro—75 Št 62. Idi jot, 1. del (Dostojevkt 36 Št. 02. Idijot, II del __________________88 Št 64. Idijot. IIL del ------------38 St 65. Idijot, IV. del-------------30 Vsi 4 deli _____________---335 Št. 66. Kaasela, skozi uho sivan- ke. veseloigra --------------——......-45 Slovenski pisatelji Hn.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr- Tigrov! zobje .—.........................7...., Tfk za ironto ...........——------- Tati«, (Bevk), trd. ve*.------- Trt indijanske povesti--------- Tunel, soc. roman —-------------- TrenaUU oddiha-------------- Turki pred Dunajem ------------- Tri legende o razpeta, trd. ves. 338 .L- .„.75 „-M .1.28 ...38 „-38 .65 Tisoč in ena ooč: I. zvezek ................................1J> 1L zvezek_________________L46 III. zvezek___________________138 3 KNJIGE SKUPAJ_____3.75 Tisoč in ena noč (Rape) ve«, mala izdaja..................1.— L grabi jeni milijonar _________ 1.28 V krempljih inkvizicije___138 V robstvu (Matiač) .........Z-------135 V gorskem zakotju----------35 V oklopnjakn okrog sveta: 1. del .— 2. del_____________ OBA SKUPAJ Veliki inkvizitor .............-...... Vera (Waldova), broa. .. Vojska na Salkann, s slikami Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano broilrano-------------—...— Volk spokornlk ta druge povesti.. trdo vesano .38 .36 ...1.60 ..35 Št 23. (Sopbokies) ^allgano, talna igra. podov. C. Golar, 00 str. broilrano ............................. „„«„— Bt 24. (ILL. Bol ver) P«itolnJI dnevi Pompejev, I. del, 386 str^ broft. ---------98 broft. št 28. II. di Št. 26. (U Andrejev) črae maske, podov. Josip Vidmar, 82 str. Ml - ___ -88 .....35 .75 ..-88 .138 Vojni, mir aU poganstvo, 1. sv. —35 V pustiv jo šla. ILL sv. ---------------95 Valentin VodnBca izbrani spisi —36 Vodnik svojemu narodu------------25 Vodnikova pretika L 1927 ______58 Vodnikova pretika L 1928 ___58 Vodniki In preporokl Zmisel smrti Zadnje dnevi nesrečnega kralja---88 Za kruhom, povest ..........................35 Zadnja kmečka vojska -75 Zadnja pravda, vea.-----78 Zgodovina o nevidnem človeka-98 Zmaj la Pisne .................78 Življenje stav. teptan. Izbrani spisi JLM Aleiovec, 8. sv. rtcupe j Zlatokopi Ženini Zmote Ja 38 -45 gdč. Pavla Zbirka narodnih pripevi I. del II. del Znsmrnje štirih (D<^le) -86 In Zločin in L ta n. SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vecsno. Vsebuje 12 povesti ...„....................................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...................—......—..........3« 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........3« 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- .......................................— .-58 IGRE Beneški trgovec. Igroksz v 5. dejanj 38 Cjran de Bergerae. Herična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .......................................1.78 Edela, drama v 4. dej......................88 Gospo z morja, 5. dej. ....................75 Lokalna železnica, 3. dej.................38 Alarta, Semenj t Richmondn, 4. dejanja ......................................38 Ob vojski. Igrokaz v fttirib slikah ..„30 Tončkove saj ne na Miklavžev večer, Mladlnaka Igra s petjem v 3. dejanjih ---------------------------------86 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez. .„„...„.._____45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana ..„—75 Za križ in svobodo, IgrokaS v 5. dejanjih --------------------------------------35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60 5. zv. P« 12 letih. 4. dejanja.........-68 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. MHn pod zendjo. Sv. Neža, Sanje ...............................68 13. snopič. VestalIca, Smrt Marije Device. Marijin otrok................-36 14. snopič. Sv. Boštjan, Jnnaška deklica, Materin blagoslov ..........38 15. snopič. Turki pr»d Dunajem. Fabjola In Neža.............-..............-98 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka-----------------38 PESMI in POEZIJE Akropoiis in Piramide ....................36 broširano _______________________________.80 Azazel. trdo vez. —___________________1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ........„„„40 Kraguljčki (Utva)............................65 trdo vezano...............................80 ZBKKA SLOVENSKIH L sv. Vajnomir aH 9. sv. Hode 3. zv. ▼ 4. sv. ______ . 5. sv. Student naj be. — Nal Moje obzorje. (Gangl) _______________135 Narcis (Gruden). broS. ..................„30 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....35 Slutne (Albreht), brofi. ...............—30 Psborske pot« (Glaser). broi. .........-38 Oton Zr^-udč: . Sto ugank__________________________________38 Vijolica. Pesmi za mladost ___________.60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ____——30 Zlatorog, pravljice, trda ves ------68 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska končnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po „—...30 B mladinskih pesmi (Adamič) 36 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelovec) 38 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič); L zvezek__________________75 11- zvesek ...........................75 n. sv........45 lira(Holmar) L— (Vodoplvec)___L23 MO&KI ZBGR . . Trije moikl zbori (Pavfič) h- Iadala Glasbena Matica____40 nagrobni ca (Pavčlč) ^—35 Gorski odmevi (Lahamar 2. av. _43 DVOQLASNO: Domovini, (Foester)_________ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (I^barnar) četvero in petero raznih glasov___ Jaz bi rad redečih rož, moikl sbor s bariton aolom in priredbo aa dvoepev..................................— -24 V pepelnični noti (Sattner), kan-tatata za soli. sbor la orkester Izdala Glasbena Matica___73 Dve pesmi (Prelovec), aa moAJ »bor ln bariton volo ................M PESMARICA GLASBENI MATICKi 1. Pesmarica, uredil Hubad „„2J| 2. Koroške slovenske narodne pesmi. (Svikaršič), 2. zv.......36 MALE PESMARICE: St 1. Srbske narodne himne .—II Št la. Sto čutiš, Srbine talni ____II St 10. Na planine Št 11. Zvečer ...... Št 12. Vasovalec . Št. 13. P od okni ca Starček, zbirka šolskih peni — (Medved) -------------------------------—21 Lira, srednješolska, 1. Ln 2. avezek po 3« Troglasni mladinski zbor primeren za trogiasen ženski all moikl zbor. 15 pesmic. (Pregel) ...... Mešani in moški zbori (Aljai) <=i 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na don; Dlvna noč —____—.48 6. rvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hi ali te Go-sjKxla; Občutki; Geslo___________-41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; I)omoro jo gledale. Belo jesen ko solnee je sijalo na široke ceste, na gosposke hiše", na zlato listje v drevoredu. Srečaval je fante, oblečene napol kmečko, napol mestno, ki so prav tako počasi hodili ter prav tako strmeli kakor on sam. bilo. da so bežali. Marko se jim je umaknil v vežo; gledal je in ugibal. pa si ni mogel razbistriti, pred kom da beže in čemu. Ker je bil truden in lačen, se je namenil domov. "Kod si hodil?" ga je vprašala teta liana. "Po mtstu!" je rekel Marko. "Doma ostani! Dovolj se boš mesta še nagledal, presedalo ti bo! Doma ostani, celo se pod večer. Ker zdi se mi. da niso varni dnevi." "Zakaj da niso varni dnevi?" se je začudil Marko. "Ne vem, pa tudi vedeti ne maram ! Najbolje je. da se človek po-. križa ter gre po svoji poti, drugi I pa naj se pobijajo, kakor jih je volja. Le toliko vem. da eeste niso varne ob teli časih; k zidu se stisni. če že moraš iz hiše in ne oziraj se preveč! Ko sem šla davi iz cerkve, so gnali nekoga vklenjenega ; ves krvav je bil!" "Kaj pa je storil?' "Kaj jaz vem, kaj da je storil' Le toliko vem, da niso varni dnevi!" Marko je strmel ter se čudil. "Ali, teta Hana. kako da bi ja»T ne smel na eeato. če so gnali tatu in razbojnika ? Jaz nisem ne tat in ne razbojnik, nikomur nisem zalega storil — čemu, da bi ne smel na cesto?" "Saj nisem rekla in tudi mu ni bilo zapisano, da je bil tat in razbojnik tisti, ki m> ga gnali vklenjeni ga. Doma ostani, ne hodi na cesto!" Marko >e je najedel jabolk, ki jih je bil prinesel z doma. nato pa se je na)H>ti]. Ob ovinku se je ozrl in je videl teto liano, ki je stala Zdelo se mu je. da ga z očmi po- ! pra*u *ledala 2,1 n*lm ~ rdravljajo in Marko jim je od-zdravljal. Čutil je globoko, da je ves svet lep in blag in da ni zlega v nobenem srcu. Nenadoma so se ljndje razbegni-li, kakor da je bič udaril mednje: nekateri so planili v vežo, drugi &o se stisnili ob zid; tudi Marko je skočil s ceste. V viharnem diru J "Kam. fant?" prav tako. kakor je stala mati. ko he je bil poslovil od nje. Mračilo se je; hiše so bile sive in »rprašene; Marku se je zdelo, da ulice niso več tako široke kakor so bile pod .svetlim solncem. "Prišel mu je naproti gospod s košato brado ter ga ustavil. Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI fr ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri . "GLAS NARODA" 216 W. Mtfa Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN "Sam ne vem!" je odgovoril Marko. "t'c ti ne veš, ja« pa vem: lepo se okreni ter se vrni domov! Ce-,te niso varne, |x>sebno še ne pod večer!'' Marko se je začudil. "Tudi teta Hana je rekla, da ce-• te niso varne! Jaz pa bi le rad vedel, čemu da niso varne — čemu da ne zame, ki nikomur nisem zalega storil!" Gospod ga je potrepljal po rami. "Blagor ti, da še nikomur nisi žalega storil in š? bolj ti blagor, da ne veš, čemu da ceste niso varne! Zatorej nič ne izprašuj ter o stani doma!" Marko pa se ni vrnil, temveč se je z urinimi koraki nameril mesto. Prej je hodil križem po ulicah brez cilja in smeri, zdaj pa je videl smer in cilj. "Izpraševal bom, dokler mi ne povedo, zakaj da oeste niso varne!" Pač je vedel, da iza tatove, razbojnike in mnogotere druge grešnike ni varna očitna cesta in da jim je bolje, če se skrivajo po brlogih. Ali on. Marko, ni storil nikomur žalega. Tudi je vedel, da se ob vojnem času ljudje ne iz-prehajajo po takih krajih, koder frče sovražnikove krogle. Ali je vojska v deželi? "Povprašam!" je rekel Marko ter je stopil do gospoda, ki je prišel mimo. "Ali je vojaka v deželi, gospod ? " "Molči in domov se poberi!" mu jo odgovoril gospod. "Vojske ni!" je pomislil Marko. "Fn če vojske ni, je cesta varna zame. ki nittem nikomur žalega storil.y' Sel je dalje in prišel do ovinka ; tam je stal stražnik, zgrabil je Marka za ovratnik ter ga je stresel in zalučil v stran, da je butil ob zid. "Čemu?" je vzkliknil ves osu-pel. "Cesta je zaprta!" je rekel stražnik. Marko je gledal od daleč, da bi videl in spoznal, čemu da je cesta •uiprta. Nič se ni razlikovala od drugih cest; hiše so bile kakor vse I druge hiše, ne bolj gosposke pa tudi ne boij siromašne, le da ni bilo nol>enega človeka razen stražnikov. Kakor kamen je legla skrivnost na Markovo srce. Tako bi stal v gluhi noči sredi pustinje. Nekaj je med ljudmi, nekaj hudega.... pa skrivajo pred menoj in mi nikoli ne bodo povedali!" Občutil je žalost in sram. "Ze mnogo sem grenkega skusil. že mnogo butar sem nosil. Zakaj mi ne razodenejo še te hude skrivnosti? Ne bi umrl! Majhen sem. pa sodijo, da sem slab!" Napotil se je, da bi sam razodel skrivnost ljudi. "Ne vrnem se domov, dokler ne vidim!" je rekel. Začul je od daleč t ruše in vik, pa je planil tja. Vedel je: * :'Tam je razodetje!" / Zmračilo se je bilo že popolnoma, svetilke so gorele. Marko je hitel najprej naravnost, nato pa je za-okrenil v drugo stran; zakaj trušč se je nenadoma oglasil drugod. "Beže!" je izpreletelo Marka. "Kam beže in čemu?" Tekel je, da je bil ves zasopljen; potil pa se ni, temveč mraz mu je bilo, da so mu ^obje skepetali. Komaj je dospel do visoke cerkve, je butil naravnost v gručo ljudi, ki so hiteli kakor brez cilja. "Kam?" je vzkliknil Marko. Spotaknil se je in se zvrnil, toda vstal je takoj in je hotel, kamor so drugi hiteli. Okrenil se je v teku, da bi videl sovražnika; tedaj pa ga je nenadoma udariLa močna pest na prsi. Ozrl se j« osupel, p ni videl nikogar. Stal je pred cerkvenimi vrati, vsi drugi so bežali v noč. Tedaj pa se je visoka temna cerkev zamajala. Marko je obe dv« dlani pritisnil na usta in se egradiL "Streljali so!" je vzkliknil iz daljavo hripav glas. Pod dremotno svetilo je ležal Marko. Vzdignil je mokre dlani in je pogledal. V silni grozi je planil na kolena. "Kaj sem storil, o Gospodi" Nato pa mu je bilo blago in sladko pri srcu, kakor da ga je prijazna roka pogladila po laseh. "Blagor ti, Marko!" Legel je na kameniti prag in je zaspal.... tajna štirih mrlio Te dni se je odigrada v Kloeter-neubuiigu groana tragedija. Bivši vojak, zdaj trgovski zastopnik Kari Neubauer, je umoril v svoji podstrešni sobici svojo 23-letno ljubico brezposeLno učiteljico Ano Matzalikovo in njeno 15-letno sestro gimnaizistiko Guato Miatiaali-kovo. Noč je prebil ob truplih svojih žrtev. Drugi dam potetm je pa napadel svojo gospodinjo Ano M.e id linger je vo in streLjal tnai .njo z revolverjem. Po tretjem zločinu je odšel v svojo sdbico, polil svoji žrtvi in pohištvo z benzinom ter vse skupaj za žgal. Ko so zaželi prvi -plaonemi Jizati okna, ai je pognal kroglo v glavo. Stanovwdci s««ed-nje hiše o-pazili ogenj in brž poklicali gasilce. V pritličnem stanovanju so našli v milaiki -krvi »na tleh težko ranjeno Meidlingerjevo. Skozi streho so morali prodreti v podstrešno sobioo. kjer je ležal v o-krarvfljeni postelji Neubauer med dvema že močno obžgamma truploma umorjenih deklet, ki sta hneJi tzzvetzani roke in no^ei. Neubauer je še držal v roki revolver. Gasilci .so odnesli trupla m poga-sili ogenj. Težko ranjena1 gospodinja se je v bolnici zavedla in povedala, da je streljal na njo Neubauer. Ni pa vedela, da si je v podstrešni solbici končal življenje. Vzrok strašne tragedije še ni pojasnjen. Neubauer je stanoval v podstrešni sobi že dolgo, toda gospodinja je hotela imeti podstrešno sobico zase in mu je stanovanje odpovedala. Ker se. pa Neubauer za odpovedani zmenil, se je obrnila Meidlingerjeva na sodišče in te dni bi -'moral bfti Neubauer deložiran. Medtem pa je prišla ik oijeimu s svojo sestro n« nfbisk Ana Matzalikova. ki je imel z njo ljubavno razmerje že dve leti. Že ponoči so slišali sosedi iz Neubauerjeve sobice »aa.rool-kle .krilce, ki se pa za ne niso zmenili. Sestri sta hoteli v gledališče in v ročni torbici ene so res na&li gledališki vstopnici. Ana Matzolikova »ma skoraj do kože na tilniku raar^zan vrat. poleg tega jo je pa morilec z nožem obdelal tudi i>o vseu telesu. Pred umorom ji je zvezal roke na hrb-tu. Tudi vrat ji je zadrgnil -z vrvico tako cmoeno. da se je zajedla v m«»o. Usta je imela zamaše-na z .robcem. Mlajša sestra ima globoke rane ma vr*tu in prsih. Ker je kmalu umrla tudi gospodinja. ostane grozna smrt štirih nepojasnjena. Neubauer je »bil znan kot slepar, ki je imel opravka z mnogimi ženskami in je od njih izvabil mnogo dnearja, pod pretvezo, da jim preskrbi ženine. hagenbeckov živalski vrt Vsi veiiki živakki vrtovi sveta ga prijatelja živadi vojvode Bed-so menda preskrbljeni iz. Ha gen- fowkega, ki je bil naročit pri Ha-beekovega zverinjaka. Sam maro-' genbecku divjega konja za vsako ški eesaa- je naročil pri Hag*n- j ceno. 2000 -mongolskih jezdecev beeku svoje leve in leoparde. Ha- je iskalo celih 16 mesecev po ste-genbeck je znal svojo trgovino z pah napajališea, kamor so hodile zvermi monopolizirati. Dresura zveri je v Hagenbeekovih živalskih vrtovih postranska stvar. Ustanovitelj je skrbel v prvi vrsti za lov divjih živali v daijni tujini, za pre'voz v Hamburg in zala »ranije živalskih vrtov vsega s ve-ta O razpredenem aparatu Ha-geribeokoveka podjetja si navaden človek težko ustvari pravo sliko. V Aziji je vzdrževal šest agentov, ki so mu preskrbovali na Pamiru, Kavkazu m Altaju kozoroge, divje ovee in večje zveri, vse žive, mlade. In ti ljudje so imeli pod seboj okrog 1500 Azi-jatov in »njihova naloga je bila loviti žive živali ter skrbeti za varen prevoz in preskrbo do prve postaje civilizacije. Posebno izkušeni lovec se je mudil vso zimo -na Japonskem in Koreji, kamor je odpeljal velik transport -zveri z*pi-škem morju, kjer sta lovila naj- prt velike črede divjih konj. Ha-genbeekovi ljudje so na'li solna ležišča, kamor so hodili divji konji lizat sol. Končno so spomladi leta 1901 ujeJi 25 divjih žrebet, njih matere so bile pa postreljene. Žrebeta so prepustili potem doma&m kobilam. Transport je trajal dolgo, divja žrebeta so morala prehoditi 3000 km dolgo pot po stepi. Pravi čudež je bil. da je prišlo 18 zdravih žrebet v Hamburg. Hagenbeekovo delo se pa ne o-mejuje samo na rejo divjih živali. temveč tudi na raehom rabijo. S križanjem domače crvee 7. azijsko divjo ovco je dobil imesniatejšo vrsto ovac za evropski mesni trg. Hagenbeekovo podjetje je preskrbelo že 1000 levov, 1000 medvedov. 700 leopardov. 800 hijen, 400 tigrov. 300 slonov. 600 antilop m mnogo drugih manjših živa'!i. Posebnost Ha-genbečikovega živalskega vrta je, da se je kolikor mogoče izognil reji živali v kletkah in da je ločil živali od ijudi samo z jarki tako. da ima gledalec ugodnejši vtis KAVA IN SPORT Vt Da bi zvišali svoje vrline, pijejo nekateri športniki pred javnimi nastopi kavo. To delajo v domnevi, da jih bo kava oj&čila. Toda kaj pravijo o tem zdravniške preiskave? I Prof. dr. Grober, ki deluje kot | športni zdravnik na univerzi v Jeni, pravi da ni mogel do&lej v nobenem primeru ugotoviti povolj-nega vpliva kave na športno udej-stvovanje. Ne poona primera, da bi se izaradi pitja kave izboljša! kakšen rekord, pointensivilo delovanje organizma itd. Pač pa pozna že mnogo primerov, ko je telo pod vplivom kofeina odpovedalo pokorščino, ker se je prezgodaj izčrpalo. Kavo ovira tudi krvni ob- • tok in povzroča hitrejšo obrabo sil organizma. Kava je škodljiva vsake- jmu občanu, športniku pa še prav • posebno. VA2NO ZA NAROČNIKE ! raizličnejše vodne ptice, a poma-iterse mu zdi, da vidi žival nepo-gali so jima kozaki. Štirje Ha-; sntxtaio pred seboj, kakor v nara-genbeckovi Jovci so zasledovali v j vi. Hage*»beckov žival«ki vrt po-AvstnaJiji klokane. V Braziliji «o i rabi vsako leto 85.000 kg konj-se mudili štirje Ilagenbeekovi lov- skega mesa, 26,000 kg govejega ci že več let, da celo v najjuž- mewa. 80,000 k? rib. 72.000 kg nejšein delu Južne Amerike, na Ognjenih otokih, je imel Hagen-beekov aparat svoje ipostojartke. Hagenbeck je prodrl v divjo Afriko, ki je veljala takrat še za ne, znano deželo, in njegove ekspe-dicije so že davno prežale v Sudanu, ko so se Angleži še prepirali zaradi izvirov Nila. V vzhodni Afrki se je ustano- ovsa, 46,000 kg otrobov, 120,000 kg repe, 368,000 kg t»ena. premoga in koksa pa. 200.000 kg. DRAGOCENA ZEMLJEPISNA KNJIGA Profesor Jordan Ivanov, član so- Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, drxt~ ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-rocn-:no pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. 'i * -.. _ , j -u i • • i i : finske univerze, ki je nedavno od-vtla potem družba, ki je zaslovela . , J po izvozu ZM?ber, levov. Je«par-|kri1 7. *nu drobni- dov in človeških opic po vsem sve- farf£I. našel tu. Hagenbeekovo podjetja je po-j* dn' v vzh<*lm Bolgariji Potrebovalo .tvoj .sistem, da bi bil Prafsko llC'no arabskega u-dovoz živali dubiekanosen. Za Srnjaka ldrizija. Original te dra- vsako vrsto živali je bil določen ^ocene kn^e ^ bl1 'na*>is*n lf*ta poseben .ni-s Balkanskega polotoka ter očrt prišle živali na določeni kraj ci-1 prvotne lnilgarske domovine v pod-le in zdrave in na prvi postaji ci-1 ročju Volge. Prepis je skrbel Ara-vilizaeije. bodisi na železnici ali bee Ahmed Ali Kudžuhiri V 18. ladji, so vedno čakali izšolani stoletju je kupil ta rokopis šumen-I»azniki. ki so transporte sprem-J ski guverner Šerif paša ter ga iz- Ijali do Hamburga.. Lov nekaterih živali je združen a velikimi težavami. Cesto so potrebne temeljite priprave, preden so doeteže uspeh. Zelo je Hagenbeck proslavil *voje ime. ko s? je njegova ek«»pedieija vrnila a lova na divje konje iz azijskih step. Cela deaotletja so verjeli, da je divji konj že izumrl. Toda Hagen beekovi J j ml je, ki so |>ot ovali po mongolskih stepah, so često stili od domačinov o divjih konjih in začeli so jih skrbno zasledovati. Njilwvo prizadevanje je pod- ročil svoji džamiji Tumbul. Rokopis se zdaj prevaja ier vsebuje dragocene podatke glede na položaj Bolgarije pod bizantinskem gospod-stvom. Vi Poziv! Izdajanje lista je ▼ ivoil i velikimi stroikl Mno go Jih Je, ki go radi sim-blh razmer tako prizadeti, da so naa naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. V pijanosti ubil prijatelja. Iz Banja Luke poročajo o uboju ribiča Iva Zagondjije. V gostilni je pil s svojim prijateljem Tomanom Janjičem. Ko sta se ga prijatelja malo nalezla, sta se sprla m steplia. Med ruvanjem je Tomaaa potegnil nož in zabodel P prijatelja naravnost v &roe. tako piralo naročilo .znanega angleške- da je obležal na tmetftu mrtev. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam tumoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se saupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Hi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila «n zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU .216 W«*t 18th Street • New York, N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob La us bio COLORADO: Pueblo. Peter Collg, A. SaftiC Walsenburg, M. 4. Bayok INDIANA: v . Indianapolis, Loafs Danicb ILLINOIS: Aurora, Mary Butehar Chicago. J. Bevčič, J. Luknnicb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Joliet. Mary Bambicli. Joseph Hr» vat La Salle, J. Speilch Mascoutab. Frank Angusttn ■> North Cliicii'go, Jože Zelene KANSAS: ' /. O i runi. Agnes Močnik *y Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: » > Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Stoyer. J. Černe (za Penna_ W. Va. in Md.) ■MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cliisliolm, Frank Oonie Kly. Jos. J. Peshel, Fr. Seknit, Eveleth, Loins ftonže Gilbert. Ivonis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. pHnian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderiek NEW TORK: Oowanda. Karl Stmisba Little Falls. Frank Maslo OHIO: Barberton. John Balant, Joe Hii| Frank Troha Cleveland. Anton Bohek, Chas. Kar-linger, Jacob Resnlk. John Slspnlk Euclid, F. Bajt Girad. Anton Nagode Lorain, Louis Balanf Warren. Mrs. F. Rachar Younisstown. Anton KlkelJ OREGON: - Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe Braddock. J. A. Germ Broaghton. Anton Iporec Claridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezove« Export, J. Previt, Lords flwpongtf Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kfin Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Pol ants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoch Manor, Fr. Demabar Meadow Lands, J. Kopriviek Midway, John Z ust Moon Run, Frank PodmilBek Pittsburgh in vso okolico. VlD/4at Arfa Pittsburgh, J. Poga Car Presto, F. B. Demshar Readng. J. Pezdirc . Steelton, A. Hren Turtle Creek, J. SkerlJ, Fr. Schttre« West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs, Sheboygan, Lea Majeaa WYOMING: Rock Springs, Loots DlamoodvlUe, Joe Rolicb Vsak zastopnik izA« to, katero Je pn|cL toplo prlpwf—o. UPRAVA "GLAS NARO&A" • « r —... m**. -.....-- M - V I- »X- j"- dr ■•y^gpjSi*'.- - K*W YORK, TBIDiT, SEPTEMBER 20, 1988 ~ ^eREGINA Roman iz : življenja: ZA '* O L A 8 NARODA** PRIREDIL I. H 43 Kot bi bilo sami« ob sebi razumljivo, je v tej uri Tom Valterja tikal. , Valter mu Mtisne roko. ^ — AJi jm> delarvci mirni T — Popolnoma* rmirni. Spravil «i jih k pameti. Oba boljaevika, ki »ta aate »tnHjala. sta »vklenjena. Izročili ju bomo policiia ali pa vojakom. Zopet mu V^Iter stisne roko. Nato pa vzdihne zaielj sem usodi hvaležna za to. Ti bomo že stregle, da ozdraviš. Povej, ali te hudo boli T Z ljubeznjivimi očmi jo pogleda. — Xe, ne! Oh. Reci. da nisem mogel za tebe in za Uršiko boljše skrbeti, da morate biti tufcarj v tuji deželi! Todai Tom je pri vama; Tom vaju ne zapusti, to -mi je obljubil. RegLna skrije svoj bolezni obraz. v odejo. Uršika poklekne poleg matere, kp je oklene m boža očetovo roko. — Oče, irtoj dragi, moj ljubi, saj boš zopet zdrav, kaj.r-* Milo jo pogleda. — Kakor Bog hoče, moja t Vsrka. Bodi pogumna, kajti pomagati moraš ma.t~ri. Uršika vstai*« in se vrže Tomu na prsi. Tom jo tesno stisne k sebi, jo gleda poln ljubezni in se nežno dotakne s svojimi ustnica-ci njenih las. Valter to opazi. In naenkrat mu zažare oči. Umirajoči ljudje vidijo včasih prikazni — in Valter je umiral. Čez njegov bledi o-hra-z *e radije Wp. zadovoljen nasmeh. Vedel je, da bo njegova hči vedno v dobrem varstvu — in tudi njena (mati. Gatfpa Iteginai gleda z boječimi očmi možu v obraz m 'vedel je samo nekaj, da jo mora potolažiti. z — 'Moja Regi, »bilo je veadarle lepo, ti in jaz — vedno sva bila oba eno. In moj** deh> — »mogel sem ga ustvariti — nisem živei zastonj. Ne Mmcš biti žalostna, če je temu konec — saj bom vseeno pri tebi, »nič naju ne more ločiti — nikdar t*e ne bova izgubila, m naj prid« karkoli, kajti mkl>ra sva postala mo v nmlih in čustvih. Tako si bila vedno pogumna, moja sladka žeoia! Bodi tufd.' /^Uaj — olajšaj mi rree! V divji bolesti se dvigne; hotela je glacmo m obupno zakriča-ti, toda vgrizne se v ustnice, da pokrvave — in tedaj se nasmeje, — Moj Vaher! T&lrko ljubeinti. toliko požrtvovalnosti brio v teh besedah, da je moral Tom stisniti aobe, da ni izgubil ravnotežja svojih občutkov. Se vf^rkno dtrži 1'ivrko, ki se je v grenki potrebi zatekla k njemu, kot ne bi moglo biti i. — Kaj me hciVS vprašati? — jo vpraša nežno. — Povej mi Tom. ali mora očeti umreti? V njenem glasu je bila bolečna, ki je trgala srce. Ljubem hro jo poboža> preko oči. — Dai Bog. Uršika, da nam £e ostane. Toda — moramo biti pogumni, že zaradi tvoje matere. Mater bi še najbolj zatMo. Uršika ga žalostno pogleda. — Mi brez Očeta, stric Tom. saj to ne more biti! Tam ji pogladi lase s čela. — X«ai pride, karkoli. IVSika. vaju ne zapustim, kajti to sem obljubil tvojemu očetu. Bodi hrabra! Hudo mi je, ko vaju vidim trpeti, pa ne mwrtm pomagati. Uršika prime nje*gow> roko in jo stisne z obema' rokama. — Stric TV>m, kako si dober; rada bom pogumna — toda — '•časih to ne gre. „ Njen g'» h v« zlomi. Tom ji boža obe roki. — 'Moja uboga Uršika ! Tedai pa Uršika aaih-ti. toda hrabro zadržuje solze. — Oč-? rvr< sme vkleti. da sem jokala. — pravi tiho. Tom mora stiskati nobe. • — Pojdi zopet k oiVtu m rrfjitw, Uršika. gostokrat govorica in se je posebno mož, kaa začne tem bolj spo- Zdnalvnika dr. Peeek in dir. Hu-1 kovati in ceniti starce, itčitelje in dalirst sta popoldne obducirala trupli. Ivanšek iima na gJ*ari pet silovitih udarcev, šestega pa na hrbtu .Vsak od njih je bil sam za s™be .smrten. Glava je dobesedno razbita. Vrh temena zija lobanja !in •obožujejo navadno le "triavire več centimetrov široko po vsej ši- ljm,i- filmske igralee, raz.n znance. Spoštovanje se včasih .spremeni v občudovanje, občudovanje v oboževanje. Starši in učitelji si pa redko predmet teh plemenitih čustev. Otroci občudujejo po vsej rini glave. Stari mož se je nedvomno žc jx) prvem udarcu zrušil mrtev, vendar mu je zrverln-ski morilec še večkrat s silovitimi zamahi s seikiro razklal glavo. Dolgo to porine sekire je dalo' veliko moč udarcem. Zena ima udaree na. gla vi, vratu in poki. Z enim samim zamahom ji je morilec na vratu presekal vse glavne žile, »apnilč, požiral ni h in hrbtni mozeg. Po vsem izgledu, je roparski mori'ec dobro poznal razmere v hi Ji. Brzk-one pc^ jc po umoru zaman stikal za večjim denarjem. bolj sama zase. čeprav sta bi'a z vsemi sosedi v dobrih odnošajdh. Bržkone sta imela proti 'ljudem nezaupanje in sosedje prip<>«\-e,lu- . . ». v „ jejo. da se jc žena vsakega tujca , ^ "^i^iajbrz se spe- mo»čno prestrašila. Doma sta re- se je ta v naglici za silo opravil ill ?el oJtlpirat s toporiš tziločinu premctal vse ]x> It-isi. P.ri Počkovih. kamor je umorjena rada zahajali*, jc večkrat pripovedovala, da hodi v mraku nekdo xkozi Okno -v hišo opremit. Tako je tudi 8. septembra že v temi mrlc.te1 n. pri h i "i pod jablano na visokega moškega k čepico na glavi, ki se je stiskal k deblu. Meri«". da je Poč kov. ga je vprašala: "Kdo pa sr? Ali si Franček V Oni je odgo\xnril: "O ne. sem (rodlarjev!" kar je pa izmišljeno razne športne rekorderje itd. Starši se večkrat pritožujejo, da jih doraščajoči otroci ne spoštujejo dovolj. Te lastnosti jm *ie smejo jemati pretragično. Če so sami 'vsaj normalni starši z nor tev ali (krivica se težko odpusti, j skoraj nikoli se pa doraščajoča mladina ne |>oritožuje. Pritožiti s.» učiteljem ali .staršem velja- za slabost. Užaljeni poskrbi navadno za (zadoščenje sam. Mladina se na-giblje k .načelu oko za oko, zob za zob. Odpustiti je pripravljen fant v gla vnem samo takrat, če mu j-? bila prizadejana žalitev pomotoma. Stalrši imajo tu izo}>et dober nauk — varovati čut časti, tenia trdo. čeprav v. laskavo roko. Fant mora -čutiti, da. ima v .starših za-i 2- oktobra: ščito toda samo takrat, če je pra- 1-eso,ute vica na njegovi strani. I^epa poteza mladosti je njena plemenitost. idealizem, podcenjevanja gmotnih dobrin, malo razvit čut za dobiček in izgubo. Mladina še ne porma vrednosti denarja, ons še ne koprni po zlatu, kakor od-11 rasli. Mladina ni lakomna in ode-- i riuška-. O03. zna deliti 7. bližnjim SHIPPING NEWS malnim ra\-nanjem in zgledom. se.]jube?' n. p'-e»'.ira bogastvo, ideal jim ni treba bati, da bi se jim o- ni eilji si ji več, pa čeprav gre troci popolnoma odtujilL Ce si samo za «.portnp reVorde. Prime-hoče;o ohraniti spoštovanje otrok,, ■port 1 iskrenega pri jat'-ljrst va 30. septembra: Cunte di Kavola r G%do« V Hamburg 4. oktobra: New York v Hamburg Biemen v Bremen l:eicnsaria v Cherbourg 6. oktobra: Majestic v Cherbourg 7. oktobra: Milwaukee v Hamburg Voll«-ndam v Boulogne Augustus v Trst Laiayette v Havre 11. oktobra: Albert HaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg med 1 12- oktobra: na.1 Jim resnic.no innponirajo. nag j bogatim in siroma, nim dečkom ni-v ph vaj o na nje z dobrim zgledom, | so K<) si izbere fant znanjem, humorjem, trdno voljo ijuh^en. ne misli na denar. Smrt- in ljubeznivostjo. Nekakšna oouls v Hamburg Vultania v Trat 23. oktobra: Uerengaria v Cherbourg 25. oktobra: Deutschland v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra: Majestic v Cherbourg 28. oktobra: Kuiopa v Bremen Volendam v Boulogne Con le di Savoia v Genua 1. novembra: New Y«.rk x Hamburg Aquilania v Cherbourg 4. nevembra: Volendam v Boulogne baturnia v Trst lie de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v il<-vre 10. novembra: K.-tterdam v Boulogne 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Champlain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hnmburg Pj-e«. Roosevelt v Havre berengaria v Cherbourg 17. novembra: St.-.lendam v Boulogne Paris v Havre 18. novembra: Augustus v Genoa 22. nevembra: l>«-u(schland v Hamburg Washington v Havre 5. novembra: Ku ropa v Bremen Veendam v Boulogne ' Con le dl Savoia v Genoa lie de Franre v Havre 29. novembra: New York v Hamburg Pres. Harding v Havre 2. decembra: Volendam v- Boulogne Vulcanla v Trst Champlain v Havre 5. decembra: Bremen v Bremen Albert BalJIn v Hamburg Manhattan v Havre Berengarla v Cherbourg 9. decembra: Rex v Genoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre Aquitania v Cherbourg 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra: Euro pa v Bremen Conte d| Savola v Genoa 20. decembra: Deutsrhland v Hamburg Washington v Havre 27. decembra: New York v Hamburg Bremen v Bremen Pres. Harding v Havre Berengarla v Cherbourg 31. decembra: Pen n land v Havre O V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EK8PRE8NEM PARNIKU ILE DE FRANCE 14. OKTOBRA 4. Novembra — 25. Novembra PARIS 20. Oktobra — 17. Novembra LAFAYETTE 7. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list« vpra* iajt« naie pooblai£en« €reiteh JQae 19 STATE STBEET, NEW YORK