346
Politični pregled.
Grof Coronini. — Ko so Italijani grofu Francu Go-roniniju obrnili hrbet, skuša Slovence pregovoriti, da bi ga volili, da zopet deželni glavar postane. Ponuja se za kandidata v tolminskem okraji. Slovenci si jako prizadevajo, da njegovo izvolitev preprečijo. Sedaj so v goriškem deželnem zboru imeli Slovenci in Italijani jednako število glasov. Ko bi pa v tolminskem volilnem okraji bil izvoljen grof Coronini, bi Italijani imeli jeden glas večine in to večino bi gotovo naj-brezozirneje izkoristili. Sploh bodo letošnje volitve na Goriškem jako važne. Slovenci hočejo nekatere prijenljivejše može zame-niti z odločnejšimi, kar je tudi želeti Dosedaj je deželni odbor uradoval izključno italijanski, če tudi sta bila v njem dva Slovenca. Tržaško namestništvo pa že porablja ves svoj vpliv aa Italijane, posebno za grofa Coroninija. Upamo, da se Ei-naldiniju ne posreči, da bi Slovence spravil v manjšino
Dunajski Cehi. — Liberalci in protisemitje si jako prizadevajo, da bi pri občinskih volitvah dobili Cehe na svojo stran. Bivši župan jih je vabil na jednem shodu, Schneider na drugem, cehi pa nimajo nobenega zaupanja niti v liberalce niti v protisemite, temveč od obojih zahtevajo, da naj le jasno povedo, kaj bodo storili za cehe. Posebno naj se zavežejo, da mesto osnuje češko šolo na Dunaji. Tega pa nečejo storiti in zatorej cehi ne bodo volili niti liberalcev niti protisemitov, temveč pustili naj le samo pri ožjih volitvah izvojujejo boj. Nemški časopisi se jako čudno zvijajo, danes pojo hvalo Čehom, jutri pa proti njim grozno zabavljajo. Tako je graška „Tagespost" hvalila češko svobodoljubje, a par dnij pozneje, ko je zvedela, da vse hvalenje cehov dunajskih ne omeči, je grozno zabavljala proti njim in poživljala vse dunajske Nemce na boj proti njim.
i
Nova vlada. — Badeni že poprašuje razne osebe, če bi vstopile v njegovo ministerstvo. Levičarji se boje, da bi jih ne prezrl pri sestavi vlade in mu že prete z opozicijo, ako od njih nikogar v vlado ne pokliče. Vendar se Badeni ju levičarjev ni preveč bati Večina levičarskega kluba nima poguma za resno opozicijo, ker se boje razpusta državnega zbora in pa volilne reforme Posebno se pa levičarji boje, da ne bi sekcijski načelnik Witteck postal proaaetni minister. Misli se namreč osnovati novo prometno ministerstvo. Priporočajo zatorej, naj se za prometnega ministra imenuje predsednik državnih železnic Bilinski. Witteck je vs^m zidom trn v peti, ker je za podržavljenje železnic in to zna tako izvesti, da židje pri tem ne obogate. Bilinski je pa bolj naklonjen velikemu kapitalu in bi Židom najbrž ne kratil zaslužka, ter se sploh v tacih vprašanjih tako ne spozna, kakor Witteck.
42. nemški katoliški shod pričel se je minolo nedeljo v Monakovem. Cerkve in glavne ulice mesta so v zastavah. Nad tritisoč tujcev je došlo mej temi skoro vsi voditelji centruma državnega zbora in bavarskega deželnega zbora. Za predsednika so volili pravosodnega svetnika Miillerja iz Koblenca Dosedaj je došlo 7 nadškofov in škofov mej temi nadškof solnograŠki. Došli so tudi misijonarji iz Afrike in Amerike in zastopniki katoliških zavodov iz Pariza. Shod brojeČ nad 3 tisoč udeležencev je otvoril grof Prejsing. Predsednik Mllller je v svojem pozdravu poudarjal, da je namen katoliškega shoda delovati na to, da se odstranijo vse nevarnosti, ki prete cerkveni papeževi prostosti. Shod ima torej pred vsem tudi svetovno-politični značaj. Da pa shod preveva strogo • nemško-državni duh je posneti iz tega, da je govornik Rump se spominjal jubileja zmage Nemčije nad Francijo 1. 1870/71 in je slavil cesarja Viljema kot mirovnega kneza.
Španija. — Ze v normalnih mirovnih časih jako zmedene razmere, ki vladajo zadnji čas v Španiji, so se vsled ustaje na Kubi, za katero vlada toliko žrtvuje, odločno poostrile. Prebivalstvo se je na mnogih krajih uprlo temu, da bi se odposlale nove moči na Kubo. Hujska se k splošnemu uporu Španjska vlada se sicer zanese na zvestobo svoje armade, a je vendar vsled tega storila vse potrebne korake, da v kalu zamori ta nemir. Če je pri Španjcih prišlo do tega, ni nič čudnega. Doma pomankanje in sedaj naj bi še to malce, kar še imajo žrtvovah, za negotovo daljno Kubo.
Armenija. — Znane so homatije v Armeniji. Anglija, Eusija in Francija zahtevajo od Turčije, da se ondi razmere urede. Turčija se tega brani, češ da bi bila potem prikrajšana Po najnovejih poročilih hoče Anglija z vso ostrostjo nastopiti proti Turčiji. Poroča se, da je angleški poslanik cari-grajski dobil povelje, da s pomočjo angleškega b odovja stori vse korake proti Turčiji, katere smatra za potrebne. Francija in Eusija hočeta se pri tem vesti nevtralno, a brezdvomno bi bilo potrebno, da vse tri velevlasti nastopijo odločno proti Turčiji in jo prisilijo zgrda, da dovoli ureditev razmer v Armeniji.   —
Kitajska in Anglija. — Vsled znanih napadov Kitajcev na evropske misijonarje ondu je Anglija možato stopila na noge in zahteva strogo kazen za napadalce. Zahteva celo od Kitajske, da morata pri obravnavah biti navzoča konzula Anglije in Združenih držav amerikanskih, ki bota takorekoč nadzorovala, da napadalci ne odidejo zasluženi kazni. Kitajska se je prvotno temu vpirala, a se vsled energičnega nastopa Anglije udala. Tudi sicer je angleška vlada sklenila vse potrebno vkreniti v varstvo tujcev v Kitajski. Zaselo bo angleško bro-dovje nekatere kitajske luke in če treba bo celo moštvo izkrcalo.  —