LITIJA *
DELOVNEGA   LJUDSTVA LITIJA
\JMOVEMBER 1987, ŠTEVILKA 10/11 \
Popraznična razmišljanja
Za nami so prazniki. S streh in drogov so sneli zastave, prazničnemu počitku in brezdelju sledijo spet delovni dnevi. Življenje se utirja v običajne kolesnice in teče, kot pravimo, dalje.
Mar niso prav taki praznični dnevi tista priložnost, ko v miru in zbrano premisliš dogodke preteklih dni, na novo urediš vtise in si dopoveš to in ono?
In zaveš se znova, kot že tolikokrat, da je naše gospodarstvo in z njim vred naše celotno družbeno življenje v globoki krizi. Da se majejo številna še do včeraj trdna spoznanja o življenju. Ljudje smo zdaj pogostokrat kar precej zbegani. Poskočijo cene, kar naenkrat in za toliko in toliko, delavci se odločajo za prekinitve dela (kot da bi se bali besede štrajk), inflacija se veča, protinflacijski ukrepi so v enem delu države razumljeni kot čudežno zdravilo, drugod pa se govori o neučinkovitosti. Pojavljajo se najrazličnejši pritiski, delegati so preglasovani, javlja se tako imenovani slovenski sindrom. In še bi lahko naštevali. Vsak dan se pojavljajo govorci, ki vedo, kako iz krize (morda bo kdo tudi to razmišljanje proglasil za kaj takega), da človek ne ve, komu naj še verjame.
Premišljuješ, analiziraš, primerjaš. V šoli so te učili o dneh najbolj slavne zgodovine, ko je šlo za biti ali ne biti proti tolikokrat močnejšemu sovražniku. Mar takrat ni bilo še huje, situacija toliko težja? Sami, goloroki, proti do zob oboroženemu sovražniku. Kaj je takrat združevalo ljudi? Seveda, skupna usoda, skupna ogroženost! Pa ogromna ljudska sila, ki se je pri nas tako avtentično udejanjala v naši OF. Zakaj popuščamo danes, od kod malo-dušje, premajhna motiviranost, ko vse to vendarle imamo tudi danes?
In prideš do spoznanja, da ključ do vsega prav gotovo držimo v svojih rokah. Samo ljudstvo mora HOTETI, drugače so vsi programi in ukrepi samo kup papirja. Resnično.
Vstaneš, prižgeš radio in slišiš — kot v teh dneh tolikokrat že: A VNOJ. In veš, da je tu tisti vir, kjer se bomo napajali tudi poslej. Trajen in čist. Vse drugo so leporečja in prazne kombinacije.
Vsak čas bo nasulo belega snega. Prihajajo prve snežinke. Za jutrišnji nov dan. Naj bo deloven, optimističen.
Vsem delovnim ljudem
in občanom ISKREmmmTKE ob 29. novembru — dnev
Občinska skupščina Litija Izvršni svet
in družbenopolitične organizacije
Drugačen, saj je že čas!
./. Sevljak
ZA OBČINSKI PRAZNIK
TRADICIONALNI 7. SPOMINSKI PLANINSKI
POHOD NA TIŠJE
BO V NEDELJO, 13. DECEMBRA 1987
— START: MED 7. in 10. URO IZPRED SPOMENIKA NOB V LITIJI
— OB 11. URI BO NA TISJU SLOVESNOST
— IZ V. KOSTREVNICE BODO VOZILI POSEBNI AVTOBUSI V LITIJO UDELEŽENCI PREJMEJO:
ZA L POHOD IZKAZNICO ZA 2. POHOD BRONASTO ZNAČKO ZA 4. POHOD SREBRNO ZNAČKO ZA 7. POHOD ZLATO ZNAČKO ZA 10. POHOD PLAKETO POHOD BO v vsakem vremenu. POKROVITELJ    POHODA:    IZVR*> i SVET SKUPŠČINE OBČINE LI III >
30258223077376
Gospodarska gibanja v obdobju januar—september 1987
V obračunskem obdobju januar — september so vse organizacije združenega dela v občini kljub zaostreni gospodarski situaciji izkazale pozitivne rezultate gospodarjenja.
• V zunanjetrgovinsko menjavo seje v tem obdobju vključilo devet organizacij združenega dela, ki so v poprečju izvozile za 47,7% več blaga kot v enakem obdobju preteklega leta. Uvoz je bil manjši od primerjalnega obdobja za 3,5%, stopnja pokritja uvoza z izvozom pa seje povečala od 66,3% v prvih devetih mesecih leta 1986 na 101,4% v letošnjem letu, kar je v precejšnji meri posledica dejstva, da niso bila izvršena vsa plačila v tujino.
• Rezultati obsežnejših investicijskih vlaganj v letu 1986 se odražajo letos v stalnem naraščanju fizičnega obsega proizvodnje, kije bil konec septembra
PRIREDITVE
OB PRAZNIKU OBČINE LITIJA, 24. 12. 1987
H. december ob 19. uri: koncert MPZ Lipa Litija in MPZ Polšnik v dvorani na Stavbah v Litiji
12. in 13. december od 9. do 15. ure: strelsko tekmovanje z zračno puško za člane, mladince in pionirje v strelskem domu Šmartno
13. december od 7. do 10. ure: tradicionalni sedmi spominski planinski pohod na Tišje od spomenika NOB v Litiji do spomenika NOB na Tisju; proslava na Tisju ob 11. uri
16. december ob 17. uri: otvoritev razstave mladih likovnih ustvarjalcev v avli Skupščine občine Litija
18. december od 16. do 20. ure: občinsko tekmovanje radiotelegrafistov
19. december ob 8. uri: tradicionalni XV. orientacijski pohod po poteh II. štajerskega bataljona na Tišje za enote TO, ZRVS, mladinskih in drugih organizacij
19. decembra ob 11. uri: otvoritev mehaniziranega skladišča lesa in lupilne linije (ob 30-letnici Lesne industrije Litija)
20. december ob 9. uri: tradicionalni šahovski turir v restavraciji Pošta v Litiji
21. december: zaključek odprtega prvenstva Litije v kegljanju na Kegljišču v Litiji
22. december ob 17. uri: proslava dneva JLA v avli Osnovne šole Franc Rozman-Stane Šmartno
24. december ob 18. uri: osrednja proslava ob prazniku občine Litija na gradu Bogenšperku
25. december: zaključek izgradnje čistilne naprave Usnjarne Šmartno
26. december od 9.30 do 24. ure: »Enajsta šola« v dvorani na Stavbah v organizaciji Centra interesnih dejavnosti mladih
že za 5,3% večji kot v enakem obdobju lani. Zaloge v gospodarstvu pa so se zmanjšale v poprečju za 3,9%.
• Investicijska dejavnost organizacij združenega dela s področja gospodarstva je v pretežni meri usmerjena v zamenjavo zastarele in iztrošene opreme, deloma pa tudi v posodobitev proizvodnih procesov.
• Največja investicija v letošnjem letu v naši občini je gradnja čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak v IUV TOZD Usnjarna Šmartno, ki bo predvidoma zaključena pred koncem ler ta. V Lesni industriji Litija so nadaljevali z montažo lupilnega stroja Meles. V SCT TOZD Industrija apna Kresnice so zgradili odplakovalni bazen ter montirali primarni drobilec v kamnolomu Ušenišče.
• Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občineje v tem obdob-
ju znašal 207.168 din in je bil za 120% višji kot v enakem obdobju lani. Najvišji poprečni mesečni osebni dohodki so bili izplačani v Mizarstvu Gabrovka 297.730 din), najnižji pa v delovni organizaciji Transportne naprave Dole (162.658 din).
• Na področju družbenih dejavnosti je bila izkazana izguba le v občinski zdravstveni skupnosti Litija, in sicer v višini 210.915.936 din.
• Masa sredstev za bruto osebni dohodek zaposlenih v negospodarstvu občine se v letošnjem letu usklajuje z rastjo teh sredstev v občinskem gospodarstvu. V devetih mesecih leta 1987 so najvišje povprečne mesečne osebne dohodke izplačali v Zdravstvenem domu Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija (313.255 din), najnižje pa v Vzgojnovarstveni organizaciji Litija (221.743 din).
Pogovor s tovarišem Jožetom Mirtičem, predsednikom odbora za izgradnjo večnamenske dvorane v Litiji
Večnamenska dvorana v Litiji bo!
Ker se v zadnjem času širijo v Litiji v zvezi z izgradnjo večnamenske dvorane vsemogoče govorice — med drugim tudi ta, da se zbrana sredstva uporabljajo za druge namene — smo obiskali predsednika odbora za izgradnjo večnamenske dvorane tovariša Jožeta Mirtiča in mu s tem v zvezi zastavili nekaj vprašanj.
Tovariš predsednik, kako daleč smo v prizadevanjih za izgradnjo večnamenske telovadnice v Litiji?
Samoprispevek normalno teče. Sredstva se zbirajo na računu Predilnice Litija, ki se obrestujejo po obrestnih merah, določenih z zakonom.
Menili smo, da se mora dvorana vključiti v projekt ureditve
enotnega jedra stare Litije. Zato dela na konkretnem projektu še niso bila razpisana, pač pa so bila razpisana dela za zazidalni načrt ureditve starega jedra Litije. V to naj se vključi tudi večnamenska dvorana. V tej fazi se sproži upravni postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, pridobitev razpolagalne pravice uporabe potrebnih funkcionalnih zemljišč,
treba je poskrbeti za možnosti preselitve ljudi, ki živijo na bodočem gradbenem območju.
Dana je naloga, da se za ta objekt pripravi investicijsko tehnična dokumentacija v smislu določil zakona o gradnji objektov, na podlagi vseh potrebnih dokumentov bo izdelana kasneje tudi sama projektna naloga. Izdela se finančna konstrukcija, izvedejo se
7. srečanje PDMG Slovenije
Jeseni, ko se v gozdovih začno prelivati barve od zelenih, rumenih in rdečih do rjavih, je tu mesec oktober. Če zamišljen opazuješ gozdove, se ti zazdi, da je gozdno pobočje kot paleta ognjenih zubljev. Tedaj se zaveš, da je pred nami mesec požarne varnosti.
V tem času se mladi gasilci (MG) iz vse Slovenije srečujejo, spoznavajo in predstavljajo s svojim znanjem, veščinami in izdelki. Letos je bilo že 7. SREČANJE PDMG Slovenije, tokrat v Sežani. Zakaj ravno tam, ni težko uganiti. Kraševci so v večnem strahu pred ognjem, posebno v naravi. Z njim se bojujejo leto za letom, včasih manj, drugič bolj uspešno. Da bi požarno varnostno kulturo dojeli bolje tudi vsi mladi na Krasu — v Sežani, so MG iz vse Slovenije ravno tu dokazovali, kaj znajo o požarni zaščiti, kako rokujejo z določenimi gasilnimi pripomočki, ter likovno, literarno in tehnično pokazali, kaj vse se lahko zgodi, kjer zagospodari ogenj in sploh malomaren (celo uničujoč) odnos do okolja, v katerem živimo.
Na 7. SREČANJE PDMG Slovenije je prišlo 62 ekip. Občino Litija so zastopala PDMG z Dol, iz Jevnice, Kresnic, z Vač in iz Zavrstnika (OŠ Šmartno). Vsaka skupina je nesla s seboj 3 likovna dela, literarne sestavke in tehnične izdelke na temo Preprečujmo požare. Pri tem so MG pomagali učitelji OŠ in posamezniki. Pionirji MG so ves september in del oktobra marljivo vadili posamezne gasilske veščine in se učili, da bi bili testni odgovori čim boljši.
V petek, 16. 10. 1987, so od 12. — 13. ure v Sežano prihajali MG z mentorji. Takoj so se prijavili, oddali svoje izdelke in denar od 200 prodanih srečk (500 din) igre PLAMEN. Denarje namenjen za ureditev doma na Travni gori, kjer naj bi bilo rekreacijsko letovanje in zimovanje MG.
Povedati moram še, da je le 23 PDMG prodalo vse srečke, za kar so jih nagradili s praktičnimi nagradami na zaključni prireditvi (pri žrebanju). Nato so vsi odšli na kosilo. Po njem je bil zbor vseh MG in mentorjev pred gasilskim domom Sežana. Zbrane so pozdravili predstavniki GZ Slovenije in domačini. Sledilo je tekmovanje: pisanje testov v OS na temo Preprečujmo požare, izvedba gasilskih športnih disciplin pred gasilskim domom v trojkah, pionirji likovniki pa so v avli OŠ izdelovali likovna dela na temo Ohranimo naše okolje. Zadnje je nagovorila
predstavnica šole in inšpektorica za likovni pouk iz Zavoda za šolstvo Slovenije tov. Bercetova.
Po opravljenem delu so MG sprejeli njihovi sovrstniki in jih pospremili na svoje domove v Sežani. Mentorji smo se odpeljali v Lipico, kjer je bilo posvetovanje o delu z MG, organizirala ga je republiška GZ. Na njem so nas predstavniki gasilcev in Zavoda za šolstvo seznanili z novostmi, pripomočki, nasveti in o NOVOSTI, da z letošnjim šol. letom uvajajo v 8. r. OS 11 ur dela iz gasilskega znanja (teoretično in praktično) kot redni obvezni letni program. Dejali so: »Če nočemo izboljšati požarno varnost, moramo že učence OŠ seznaniti, KAKO ravnati, da ne bo prišlo do požara, in KAJ storiti, če nastane.« In res je tako. Besedo so imeli tudi mentorji. Povedali so svoje težave in tudi uspehov niso skrivali. Čas je zares hitro mineval, še bi razpravljali, a v drugem prostoru je že čakala večerja in nato družabno srečanje mentorjev.
Drugi dan smo se vrnili v Sežano, kjer so nas pozdravljali zadovoljni obrazi MG in njihovih gostiteljev. Skupaj smo odšli na otvoritev razstave likovnih, literarnih in tehničnih del. Bilo je kaj videti in prebrati. Komaj smo se odtrgali od zanimivih risb, plakatov... že smo hiteli v športno dvorano, kjer so svoje znanje merile še 3 prvouvrščene ekipe iz skupine A in 3 iz skupine čb. Med njimi so bili tudi MG z Vač. Prireditev KVIZ so popestrili domači pevci, recitatorji, plesalci in oblikovalci prostora. Odgovore so ocenjevali sodniki in obiskovalci so s ploskanjem nagradili najboljše. Tu so bili razglašeni nekateri rezultati, izvedeno je bilo žrebanje in še kaj. Pionirji MGZ Vače so dosegli 2. mesto na KVIZU.
Po končanem KVIZU smo se skupaj odpeljali v Lipico, kjer smo gledali program dresurnega jahanja, si ogledali kobilarno in galerijo in se ob 12.30 zbrali v jedilnici hotela, kjer nas je čakalo kosilo. Tu so bile razdeljene palete za likovna in plakete za tehnična dela. Tudi teh smo bili deležni, zlato plaketo sta prejela za maketo gasilski dom PDMG Dole in Kresnice za lutko GASILEC. Vsa naša društva so bila nagrajena, ker so prodala vse srečke.
Tako je minilo srečanje in po 14. uri so drug za drugim zabrneli motorji avtomobilov, ki so odpeljali v vse smeri. Pozdravi, klici in mahanje rok so se izgubljali v daljavi, le v sebi je vsak nosil prijetne in koristne vtise s 7. SREČANJA PDMG v Sežani.
Eva Kovic
Jože Mirtii, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo večnamenske dvorane
pripravljalna dela, izda razpis, izbere ponudnika in preda gradbišče izvajalcu.
S pravnega vidika je treba še razčistiti vprašanje o nosilcu investicije. Ali bo investitor Predilnica ali krajevna skupnost.
Odbor za izgradnjo je pregledal program dela izvajanja. Menimo, daje treba glede na vložena sredstva pripraviti ponudbo za inženiring za to usposobljeni delovni organizaciji, ki bo v celoti vodila vse strokovne zadeve. Odločitev o dvorani bo sprejeta na podlagi strokovnih priprav. Zaenkrat o tem, kakšna bo dvorana, odločitve še ni.
Tovariš predsednik, mnoge občane zanima, kje bo stala večnamenska dvorana. Bi nam lahko vsaj približno opisali lokacijo?
Lokacija je v podaljšku nove občine v smeri proti Zasavju. Pravzaprav v trikotniku med občino, šolo in nekdanjo (zdaj že porušeno) Kraljevo hišo. Lahko pa bi se reklo tudi na lokaciji, kjer je bila nekoč predvidena kinogle-dališka dvorana s knjižnico.
In kdaj naj bi se predvidoma začela dela?
Takoj ko se bo zbralo toliko sredstev, da se investicija lahko prične. Pridobitev vseh soglasij in izdelava projektov bo predvidoma tekla skozi vse leto 1988. Računamo, da bi se dela za izvajanje oddala ob koncu leta 1988 oziroma v začetku leta 1989.
Tovariš Mirtii, za vaše odgovore najlepša hvala!
Pogovor zapisal: J. S., foto: GO
NOVICE V SLIKI
• V Litiji so se pred dnevi sestali naš domačin narodni heroj Franc Poglajen-Kranjc, predsednik OO ZZB NO V Litija tovariš Ivan Belec-Beli in predsednik SO Litija tovariš Mirko Kaplja in se pogovorili o problematiki asfaltiranja partizanske magistrale v naši občini. (Foto: M. Sušaršič)
• V oktobru so v Litiji ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Litija.
• 19. novembra so se na Bogenšperku zbrali predstavniki TO ljubljanske pokrajine in svečano proslavili obletnico svojega delovanja. Ob tej priliki so najbolj zaslužnim podelili tudi spominske plakete. (Foto: M. Sušaršič)
• Da akcija Dajmo industriji odpadne surovine dobro teče, kaže tudi tale posnetek pred trgovino na Graški Dobravi. Škoda je le, da se zabojnik ne prazni pogosteje, pogled na sicer lično embalažo bi bil znatno lepši. (Foto: Zofka) (Novice zbral: J. S.)
• Zakonca Karel in Marija Virant z Grbinske ceste sta imela letos res dobro letino. Na svoji njivi sta pridelala tudi dve buči — velikanki, ena je tehtala 62 kg, druga pa 55 kg. Nenavadno, kaj! (Foto: Zofka)
• Člani OO ZK iz Litije so se skupaj z delegacijo DPO pred tedni spustili v jaške zagorskega rudnika, da bi si od blizu ogledali, kako se pridobiva črno zlato. Vsi so bili enotnega mnenja, da je trdo rudarjevo delo še premalo ovrednoteno. (Foto: B. V.)
N BESEDI
• V Litiji so v času od 19. do 23. oktobra organizirali I. leden upokojencev občine Litija. V sredo, 21. oktobra, so v avli SO odprli razstavo ročnih in likovnih del, v petek, 23. oktobra, pa je bila v dvorani na Stavbah zaključna prireditev, na koterije sodeloval tudi njihov pevski zbor pod vodstvom dirigenta Ivana Kolarja. (Foto: Zofka)
• 13. novembra so imeli v Predilnici volitve v samoupravne organe. Delavci so volili člane novega delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije.
• Oh prazniku mesta Litija, IS. oktobru, so na svečani akademiji v avli SO Litija podelili letošnja krajevna priznanja. Prijeli so jih: Zvone llla-nec, I onka Pungerčar, Vera llauptmun. Medved, Zdravstveni dom Litija, gradbeni odbor iz Gradca in uredništvo Glasila občanov. V kulturnem programu so sodelovali sindikalni pihalni orkester, pevski zbor društva upokojencev iz Litije in učenci OS Litija. (Foto: M. Šušaršič)
• Ob dnevu mrtvih so zagorele svečke ob vseh spominskih obeležjih in grobiščih podlih v občini. Posnetek je z grobišča na Vačah. (Foto: GO)
Ocena onesnaženosti okolja v občini Litija
IZ KMETIJSTVA
OBNOVA TRAVNE RUŠE
Zaradi nepravilne rabe ali slabega oskrbovanja travna ruša pogosto opeša. Zato se odločimo za obnovo travne ruše, kar je še posebej nujno, če so se razbohotili razni trdoživi pleveli in manjvredne trave.
Preoravanje travne ruše
Najprimernejši čas za preoravanje travne ruše je jesen. Preorano ledino nato zgodaj spomladi obdelamo s krožno brano in predsetvenikom do mrvičastc strukture, kije primerna za setev. Potrosimo 80 - 100 kg čistega fosforja, 120- 160 kg kalija in 50 kg dušika. Setev opravimo z žitno sejalnico v vrste 15 20 cm narazen. Seje-mo ločeno najprej mešanico semena trav in nato mešanico semena detelj. Setev moramo opraviti v marcu ali aprilu. Za preoravanje travne ruše in setev pa se lahko odločimo tudi v avgustu. Pri spomladanski setvi moramo obvezno sejati travno de-teljno mešanico v varovalni posevek jari ječmen (90 kg semena na hektar) ali mnogocvetno ljuljko (5— 10 kg na hektar).
Kemična priprava zemlje
Zapleveljeno travno rušo uničimo zgramoxanom in reglcnom. Škropimo spomladi, ko ozeleni, s 13 litri gramoxana in 3 litri reglana ter 6001 vode na hektar. S tem uničimo vse nadzemne dele rastline. Temu mora obvezno slediti površinska obdelava zemlje vsaj do globine 5 — 10 cm. Na tako obdelano zemljo potrosimo gnojila. Nato sledi setev, prav tako v varovalni posevek.
Uničenje stare zapleveljene ruše z roundopom
Ko ruša ozelenijo spomladi poškropimo s 5- 10 litri roundopa in najmanj 500 litri vode. Ta herbicid uniči vse nadzemne in podzemne dele rastlin. Zato po škropljenju ni potreba posebna obdelava zemlje, ki jo samo prerahljamo s krožno in navadno brano ali frezo. Opozoriti velja, da smemo setev opraviti šele tri tedne po škropljenju s herbicidom. Paziti moramo, da seme pride vsaj 2—3 cm globoko v zemljo. Zato sejalne cevi primerno obtežimo, da se konica lemeža na koncu cevi dovolj globoko zarije v zemljo. Seveda pa moramo sami presoditi, kje nam travna ruša slabi, in prav sedaj je čas, da se odločimo, za kateri postopek obnove travne ruše se bomo odločili.
Aktiv mladih zadružnikov M-KZ Litija
v Okolje naše vsakdanje
Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj je pri Razvojnem centru Celje naročil izdelavo strokovne študije o oceni onesnaženoti okolja na območju občine.
Ker bodo izsledki te študije dobra osnova za izdelavo kakršnihkoli dokumentov, ki obravnavajo posege v prostor — o tem so se na zborih občinske skupščine seznanili tudi delegati — smo v želji, da v nekaj nadaljevanjih predstavimo to gradivo tudi vam, spoštovani bralci, danes zaprosili za uvodno besedo avtorico študije Darko Domitrovič-Uranjek, dipl. geogr. soc. Našemu povabilu se je rada odzvala in nam povedala naslednje:
Namen naloge je, da predvsem na dveh segmentih, to je onesnaženosti ozračja in onesnaženosti površinskih voda, ocenimo, kakšno je stanje. Drugič pa, da opozorimo na probleme odpadkov, bodisi komunalnih kot tudi tistih posebnih, nevarnih. Ob vsem tem pa moramo opozoriti na posledice onesnaženosti okolja. V nalogi tudi navajamo podatke o poškodovanosti lišajev, ki so eden od indikatorjev čistosti oziroma nečistosti zraka. Poškodovanje litijskih gozdov posredno kaže, da je stanje vendarle resno, predvsem v severovzhodnem delu občine. To je posledica sorazmerno velikih emisij iz termoelektrarne Trbovlje kot tudi zagorskega bazena.
Iz vseh teh segmentov smo zbrali vse možne, razpoložljive podatke. Poleg količinskih pokazateljev smo opozorili tudi na vrste onesnaževalcev. Okolje v
litijski občini je, to že lahko trdimo, že prizadeto! Seveda, deloma na osnovi lokalnih virov onesnaževanja, deloma pa tudi na osnovi transporta onesnaženosti iz sosednjih območij.
Menim, daje naloga solidna osnova, na kateri je treba delati dalje. To je analiza stanja z usmeritvijo naše pozornosti na vire onesnaženosti. Zdaj je treba izsledke družbeno verificirati, ljudi je treba seznaniti preko javnih občil, povedati jim, kje smo, in jim dvigniti ekološko zavest. V občini je treba sprejeti program sankcij in zahtev do onesnaževalcev, v naslednji fazi pa skrbeti za normalno delovanje, normalno tehnološko disciplino.
Voda je že onesnažena do neke mere, zrak sicer še ne toliko. Če se bomo neodgovorno obnašali, nam lahko grozi tudi to.
J. S., foto: M. Šušaršič
V Litiji ustanovili društvo za varstvo okolja
Prejšnji mesec je bila v Litiji ustanovna skupščina društva za varstvo okolja. Udeležilo se je je kar precej občanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Pri obravnavi smernic za delo društva so razpravljalci opozorili na vrsto problemov v okolju, ki se kažejo tako v naši občini kot drugod. Vsi so izražali tudi pripravljenost za reševanje teh vprašanj in pa seveda za takšne posege v naravo in prostor, ki ne bodo povzročali opustošenja ter trajnih kvarnih posledic za zdravo življenje.
V litijski občini bo na osnovi ugotovitev iz razprave potrebno poskrbeti predvsem za sanacijo tistih problemov, ki se pojavljajo kot »naši« lokalni onesnaževalci. Velikokrat je bila omenjena Industrija apna Kresnice, ki tamkajšnjim prebivalcem povzroča obilo težav s prahom in hrupom pa
splošna onesnaženost voda, zraka in okolja /. odlaganjem odpadkov, predvsem v gozdove, struge potokov in ob samotne poti.
Na ustanovni skupščini so se dogovorili, da bo novo ustanovljeno društvo skušalo v svoje vrste pridobiti čim več članov, saj si prav od tega obetajo največ splošne koristi. Za predsednico društva so izvolili Ivo Slabe, profesorico iz Litije. Izvršilni odbor društva seje že sestal na prvi seji, kjer so se dogovorili tudi o priče-tku izvajanja programov. Ena izmed prvih nalog, ki se je bo društvo lotilo, bo »napad« na odlagališča odpadkov, ki se na črno nahajajo vsepovsod. Pri tem bodo sodelovali tudi mladi iz osnovnih šol in drugi, ki so pripravljeni kaj storiti za lepše in boij zdravo okolje.
Š. S.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
krajevna skupnost šmartno
Živahna razprava na skupščini krajevne skupnosti
V drugi polovici oktobra je privlačen dnevni red privabil na skupščino Krajevne skupnosti Šmartno rekordno število občanov. Le-ti so zavzeto sodelovali pri obeh osrednjih točkah dnevnega reda: pri poročilu o poteku del prvega krajevnega samoprispevka in v razpravi o poimenovanju ulic v Šmartnem in na Ustju. Šmarčani že težko pričakujejo usposobitev dvorane in drugih prostorov v Zadružnem domu za kulturne prireditve, saj naraščajoči kulturni dejavnosti v kraju šolski prostori postajajo pretesni. Na delo komisije, ki je pripravila predlog poimenovanja ulic, krajani niso imeli večjih pripomb, zavzeli so se le na ime Cerkovnik, ki bi ga morali ohraniti zanamcem.
Skupščini je prisostvoval tudi litijski župan Mirko Kaplja, kije pohvalil dosedanje napore krajevne skupnosti za napredek kraja, seznanil prisotne z deli, ki se predvidevajo predvsem na komunalnem področju, obenem pa seje zavzel, da je treba ohraniti in obnoviti središče kraja, sicer ga bo doletela enaka usoda, kot je staro Litijo.
Nove vsebine vključujejo v delo vse več občanov
Dobro obiskana programsko volilna konferenca KK SZDL Šmartno je ocenila, daje delo te organizacije v zadnjih
ZAKAJ TAKO? Na dvorišču zadružnega doma v Šmartnem že dve leti »počiva« kup lesa, ki je nekdaj služil za ostrešje. Preperel in razmetan les ne kvari le videza, ampak onemogoča tudi dovoz k drvarnicam. Se bo našel kdo, ki bo to nepotrebno navlako odstranil? (Foto: A. M.)
dveh letih močno zaživelo. Njeno predsedstvo, ki gaje vodil Tomaž Malenšek, je uvrstilo v svoj program vrsto nalog, kot so: večja množičnost, javnost dela, pomoč mladini, skrb za zdravo okolje, poživitev društvenega in družabnega življenja, krepitev delegatskega sistema, skrb za večjo prometno varnost in druge.
Prvič seje zgodilo, da smo na konferenci lahko prisluhnili poročilu o uspešnosti poslovanja dveh največjih delovnih organizacij v kraju — Usnjarne in Kovine, o svojem delu, uspehih in težavah pa so poročali tudi vodje delegacij in raznih društev, tako da nam je za razpravo že zmanjkovalo časa. Novo izvoljena konferenca šteje 20 članov, predsedstvo, ki ga bo še nadalje vodil Tomaž Malenšek, pa 7 članov. Programske usmeritve za delo SZDL v naslednjem štiriletnem obdobju so prisotni potrdili poleg že navedenih nalog, ki jim je organizacija že doslej posvečala največ pozornosti, pa naj od prihodnjih omenim še ustanovitev sekcije za varstvo okolja, prizadevanja za zgraditev pločnika od spomenika na Ustju do Zdravstvenega doma in skrb za večjo povezavo z organizacijami združenega dela v kraju.
Boris Žužek
ZAKAJ TAKO?
Naš vsakdanji kruh
Kruh, ki ga pečejo v šmarski pekarni, je zelo slabe kvalitete. Velikokrat je na pol pečen, kar škoduje našemu zdravju. Čudim se, da tega ne vidijo odgovorni inšpektorji in zdravstveni delavci, ki skrbijo za naše zdravje. Le kje je tu odgovornost?
r1
Oh prazniku mesta Litija sta KS Litija — levi in desni breg podelila krajevno priznanje tudi našemu Glasilu občanov za prizadevanja pri razvoju KS (Foto: M. Šuštaršič)
krajevna skupnost litija—levi breg
O življenju
Pogovor s predsednikom sveta krajevne skupnosti
Ciril Golouh, delavec RSNZ Ljubljana, v Litiji že od leta 1973, stanuje na Graški 31 A. Predsednik sveta KS je od februarja 1987, pred tem je bil predsednik soseske Gradec.
TovariS predsednik, svojo funkcijo ste prevzeli pred slabim letom. Kakšni občutki so vas prevevali pri tem?
Izvolitev za predsednika sveta KS pomeni veliko zaupanje občanov, delovnih ljudi in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, hkrati pa to pomeni prevzem odgovornosti, del in nalog, kijih mora predsednik sveta s člani sveta opravljati v temeljni celici — to je v krajevni skupnosti.
Mislim, da je sestava sveta KS takšna, ki pokriva celotno območje krajevne skupnosti, kar nam bo tudi omogočalo, da bomo tekoče spremljali probleme, ki pestijo občane v soseskah, in jih tudi v okviru naših pristojnosti in možnostih reševali.
Zavedam se, da svet KS nakopičenih problemov ne bo mogel rešiti sam, vendar bomo te reševali ob pomoči občanov, delovnih ljudi v sodelovanju s samoupravno komunalno skupnostjo ter drugimi dejavniki v krajevni skupnosti.
A lije res, na kar mnogi opozarjajo, da pri družbenopolitičnem delu v tej KS vlada določena pasivnost?
Res je, da se govori, daje v naši KS zamrlo delo v družbenopolitičnih organizacijah. Če smo malo bolj seznanjeni z delom DPO, vidimo, da te delajo, toda ljudje pogrešajo konkretnih akcij ki se manifestirajo v konkretnem delu, akcij, v katerih sodelujejo delovni ljudje in občani.
Sicer je znano, da zanimanje oziroma interes za delovanje v DPO vedno bolj upada. Posledica je, da so zbori občanov in sestanki DPO do skupščine KS nesklepčni.
Vzrok za to so kot sem že omenil, suhoparni sestanki (lahko bi rekel debatni krožki) brez konkretnih akcij, v mnogih primerih pa tudi neures-ničevanje predlogov ali pobud občanov; vse to pa odvrača občane od pripravljenosti delovanja tako v organih KS in družbenopolitičnih organizacijah.
Da družbenopolitične organizacije niso bolj prodorne, to se pravi, da nimajo za sabo baze, nam kažejo pokazatelji udeležbe občanov na raznih prireditvah, izpostavil pa bi še posebno komemoracijo pred spomenikom padlih v NOB v Litiji za dan mrtvih, katere so se udeležili le maloštevilni občani. (Če bi ne bilo nastopajočih, bi le nekaj občanov strmelo v spomenik brez izobešenih zastav).
Katerih težiščnih nalog se je lotila ali se namerava lotiti vaša krajevna skupnost v tem mandatu? Prosimo, če ste pri naštevanju čisto konkretni?
Krajevna skupnost samostojno s sredstvi, s katerimi razpolaga, ne more iti v večja investicijska vlaganja, ker so le-ta za današnji čas minimalna.
Naši načrti temeljijo na srednjeročnem planu SO Litija, srednjeročnem planu samoupravne komunalne skupnosti Litija ter planih ŽTP Ljubljana.
V teh planih in planih krajevne skupnosti Litija—levi breg je planirano v srednjeročnih planih 1986 —1990 naslednje:
1. Ureditev podhoda in perona na železniški postaji Litija z ureditvijo dohodnih poti z Graške ceste in Pra-prošč. ŽTP—Ljubljana bo pristopila k realizaciji tega projekta, takoj ko bodo zagotovljena finančna sredstva.
2. Obnova javne razsvetljave v naselju Praprošče.
3. Ureditev Topilniške in predil-niške ulice.
4. Obnova kanalizacije ob Graški cesti.
5. Postavitev avtobusnih postajališč na Graški Dobravi, na Bevkovi ulici pri osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž ter na regionalni cesti Litija—Ljubljana pri podhodu iz Graške ceste.
6. Napeljava vodovoda v naselju Praprošče (večina občanov nima mestnega vodovoda) ter ureditev peš poti iz Praprošč do poslovne zgradbe DO Predilnica Litija. Tako bi preprečili nevarnost, ki preti občanom, posebno otrokom, ki hodijo po lesnem skladišču GG Litija v času nakladanja in razkladanja hlodovine iz tovornih avtomobilov ali s skladiščnega prostora na vagone.
(V ilustracijo naj povem, daje republiški inšpektor za delo z odločbo to pot že zaprl).
7. Ena od prioritetnih nalog pa je zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu, to je na nezavarovanem železniškem prehodu na magistralni železniški progi Ljubljana —Zidani most (frekvenca 200 vlakov v 24 urah) pri Jožetu Dobravcu na Graški cesti. (Dosedanja bilanca: štirje mrtvi, nešteto poškodovanih, ogromna materialna škoda). Vsak dan preži nevarnost za vse uporabnike tega prehoda, tudi na tiste, ki najbolj nasprotujejo, da bi se prehod zaprl. Resno vprašujem, ali morajo res umirati na tem prehodu naši krajani, tovariši, marljivi delavci, ali bomo spet mirno čakali križem rok novo žrtev. Ta problem bo treba rešiti za vsako ceno in prekiniti nadaljnjo črno kroniko, zato je že svet KS in komite za SLO in DS sprejel sklep, da o tem seznani pristojne v SO Litija s predlogom, da se prehod zapre, za prizadete pa se problem reši na drug ustrezen način.
Ali vam je znana nadaljnja usoda litijskega semaforja?
Veste, o tem semaforju bi lahko povedal marsikaj. Kolikor mije znano, semafor ni bil postavljen z namenom, kateremu naj bi služil, postavitev jc zasledovala drug cilj, zato
smatram, da je bila to ena izmed zgrešenih investicij.
Tudi če bi danes deloval, bi prej oviral promet kot pa pospeševal pre-točnost prometa, v nasprotnem primeru, če udeleženci v prometu ne bi upoštevali svetlobnih prometnih znakov, pa bi prihajalo še pogosteje do prometnih nesreč.
Toda mnenja sem, da bi na semaforju lahko vseeno utripala rumena luč in tako opozarjala voznike na zaznamovan prehod za pešce. Hkrati pa bi rad opozoril uničevalce družbenega premoženja, naj vsaj semaforju prizanesejo, če se že drugim stvarem ne morejo izogniti.
Kaj bi vi kot predsednik sveta KS posebej označili kot očitno malomarnost ali »štamparijo« občanov ali družbenih organizacij pri reševanju perečih družbenih problemov?
Prav, skušal bom na to vprašanje odgovoriti čimbolj konkretno, vendar mojih zapažanj ne mislim okarak-tezirati kot šlamparijo, pač pa kot zgrešeno načrtovanje, zgrešen pristop k reševanju problemov, za kar v naši družbi do sedaj še ni nihče odgovar-j*
Teh zgrešenih načrtovanj in pristopov k reševanju problemov je nešteto, zato bom izpostavil le nekatere:
1. Zamera gre vsem idejnim krca-torjem razvoja KS, ki niso skrbeli za enakomeren razvoj celotne krajevne skupnosti.
2. Da so objekte, ki so se zgradili iz občinskega samoprispevka (vrtec, šola Dušana Kvedra-Tomaža), postavili dobesedno v močvirje (ne zavedajoč se, kakšne bodo posledice s časom).
3. Kot fenomen v Litiji in tudi KS Litija—levi breg se pojavlja, da gradimo družbene objekte z ravnimi strehami, kljub temu da so izkušnje pokazale na prenekaterih objektih, da je odločitev napačna (samopostrežna trgovina Graška Dobrava, vrtec itd.).
4. Fenomen Litije je, da imamo zelo razvito šolstvo, toda ogromno šolarjev vozačev, ogromno število vozačev delavcev, ki so zaposleni izven Litije, za kar mislim, daje vzrok v pomanjkanju delovnih mest, so pa tudi drugi vzroki.
Mnoge občane zanima, kaj je z litijskim samoprispevkom. Koliko denarja je zbranega in kako tečejo nadaljnje akcije s tem v zvezi?
Na to vprašanje vam bom skušal dati kratek odgovor, več podatkov o samem poteku pa bo lahko posredoval predsednik odbora za izvedbo programa samoprispevka tov. Jože Mirtič.
Krajevni samoprispevek teče po načrtih, kakor so bili predvideni. Do sedaj se je zbralo na posebnem žiro računu      kiajevne skupnosti
Ciril Golouh, predsednik sveta KS Litija—Levi breg
214.505.825 din in 85.623.933 obresti, kar znaša skupno 300.129.818 din. Sredstva uporablja DO Predilnica Litija, ki sredstva obrestuje po dogovorjeni obrestni stopnji in obresti nakazuje na poseben žiro račun krajevne skupnosti.
Šušlja se, da je v zvezi s samoprispevkom veliko nepravilnosti, nekateri namigujejo tudi na to, da bo prispevek razveljavljen. Kaj nam lahko poveste o tem?
Zanimivo vprašanje. Pričakoval sem, da bo v javnosti to šušljanje, ki so se ga naučili že vrabci v Litiji, potrdil ali ovrgel kdo drug od pristojnih. ... Toda kljub temu, ker je to že javna tajnost, lahko potrdim to, kar se šušlja. Bile so nepravilnosti pri izvedbi referenduma, in to v KS—Desni breg, lahko pa zaenkrat zatrdim, da nepravilnosti v KS Litija—levi breg niso bile ugotovljene.
Po podatkih, ki so jih organi za notranje zadeve zbrali v pripravljalnem postopku, so temeljnemu javnemu tožilstvu prijavili enega občana zaradi suma storitve kaznivega dejanja napeljevanja in omogočanja ponarejanja, dva občana pa, ker sta osumljena storitve kaznivega dejanja ponarejanja volilnih rezultatov referenduma. O usodi referenduma je danes težko kaj prognozirati, dokler ne bo postopek končan na temeljnem sodišču v Ljubljani.
Zagotovo pa je, da ponarejeni glasovalni lističi niso vplivali na pozitiven rezultat referenduma, zato je toliko bolj čudno, kakšen cilj so sploh osumljenci s storitvijo tega kaznivega dejanja zasledovali.
Dostikrat slišimo tudi občitek, da takale mestna KS ponavadi samo čala na to, da ji družba prinese vse na krožniku. Da ni tako imenovane samoiniciative samih krajanov. Je to res tako?
To lahko kategorično zavrnem in trditev podkrepim z dejstvi. Res je, da nekateri ljudje mislijo, če živiš v mestni krajevni skupnosti, da ti je družba tako naklonjena, da ti vse da. To je zelo zmotno mišljenje posameznikov, ki ne poznajo razmer v takšni KS. Toda lahko zatrdim, da tudi v mestnih KS tečejo delovne akcije, toda o teh le redkokdaj pišemo. Seveda se te akcije izvajajo v tistih delih krajevne skupnosti, ki se srečuje z določenim problemom. Krajevna skupnost levi breg je že v prejšnjem mandatnem obdobju sveta
n delu krajevne skupnosti [krajevna skupnost polšnik]
KS in tudi že v sedanjem obdobju izvedla več prostovoljnih delovnih akcij, v katerih so sodelovali občani Graške ceste in Zgornjega Loga.
1. Izvedena so bila dela na odvodnjavanju meteorne vode od Pre-gla do Graške ceste v dolžini 200 m, dela pri odvodnjavanju meteorne vode pri podvozu na Graški cesti v dolžini 150 m.
2. Ob regionalni cesti Litija—L-jubljana, v kraju Strmole, je bilo postavljeno pokrito avtobusno postajališče.
3. V naselju Zg. Log so občani s prostovoljnim delom postavili električne drogove za javno razsvetljavo ter zgradili avtobusno postajališče.
4. Občani Graške ceste so s prostovoljnim delom in z zbranimi finančnimi sredstvi obnovili kulturni spomenik (Klinčevo kapelico).
5. S prostovoljnim delom in deloma finančnimi sredstvi občanov ter s sredstvi samoupravne komunalne skupnosti Litija je bila letos obnovljena javna razsvetljava na celotni Graški cesti v dolžini 1800 m.
Lahko poudarim, da so za javno razsvetljavo občani graške ceste prispevali 1.005.000 din in opravili 1668 prostovoljnih delovnih ur. Za ureditev kapele so prispevali preko 700.000 din in opravili 300 prostovoljnih delovnih ur. Pri izvedbi del odvodnjavanja meteorne vode na Graški cesti, postavljanja drogov za javno razsvetljavo in postavitvi avtobusnega postajališča na Zg. Logu pa je bilo opravljenih preko 2000 prostovoljnih ur.
Poleg vseh naštetih del, ki so jih občani krajevne skupnosti Litija— levi breg opravili, pa še prispevajo sredstva za razširjeno reprodukcijo vodovoda, centralnega odlagališča za smeti in kanalizacije, kar je vračunano v posamezni ceni storitev, ki jih opravlja KOP Litija. Poleg vseh drugih dajatev pa krajani v mestnih krajevnih skupnostih plačujejo nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča, iz katerega sredstev se financirajo tudi določeni programi razvoja.
Kaj pa naše okolje? Danes je ie nasploh moderno, da se govori ali piše o ekologiji. Cisto konkretno, kakšna je naša KS po tej plati?
Če s tega vidika pogledamo našo krajevno skupnost, je še kar čista, z določenimi izjemami. Posebno pa bi še rad opozoril na divja odlagališča v Prehudniku, v gozdu na Praproščami ter na Zg. Logu pri železniškem mostu. Mislim pa, daje to posledica neurejenega centralnega odlagališča za smeti in neodgovornega obnašanja posameznih občanov, ki smeti in odpadni material odlagajo kjer koli, samo da ni pred njegovo hišo.
Na zrak po vsej verjetnosti ne moremo mnogo vplivati, ker imamo nešteto invidualnih kurišč, dodatno pa poslabša zrak še megla, ki prinese škodljivo misijo iz ljubljanske kotline oziroma iz Zasavja.
Poseben problem z ekološkega vidika pa nastaja v zgornjem delu Graške ceste, kjer ni nobene kanalizacije in odpadne vode v »kanalgrab-nu« ob železniški progi že zastajajo ter povzročajo smrad. To je problem, ki se bo dal rešiti le s celotno rekons-
trukcijo oziroma novim kanalizacijskim vodom ob Graški cesti.
Posebno slab vtis, ki ni z ekološkega vidika, pa dajajo zgradbe in okolice, kot so: fasada na restavraciji »Pošta«, stara kino dvorana in baraka pri delavski univerzi. Prepričan sem, da bi se te stvari z malo volje dale prej ko slej rešiti.
Tovariš predsednik, na kaj bi želel še posebej opozoriti ob koncu našega razgovora oziroma posebej podčrtati?
Posebej bi želel podčrtati, da bi morali vse družbenopolitične organizacije v KS in organi KS bolj sodelovati, skupno načrtovati določene akcije in dajati konkretne, prodorne, konstruktivne pobude, ki bi našle svoje mesto v planih samoupravnih skupnosti ter v planih krajevne skupnosti, in na ta način ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj krajevne skupnosti.
Da pa bi vse to lahko uspešno delovalo, pa so najprej potrebni ustrezni in prepotrebni prostori ter dobri aktivisti v krajevni skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in soseskah.
Kot drugo bi rad podčrtal in poudaril poseben pomen obeh krajevnih skupnosti v Litiji, vendar lahko zatrdim, daje premalo sodelovanja, tako da drug za drugega ne vemo, kaj delamo. Zato smatram, da bi bilo potrebno tudi na tem področju nekaj ukreniti.
Ob zaključku mojih misli bi se zahvalil vsem občanom, ki so aktivno ali kako drugače sodelovali v prostovoljnih delovnih akcijah, hkrati pa bi apeliral na vse delovne ljudi, občane, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije v krajevni skupnosti, da se tudi v bodoče vključijo v akcije sosesk in doprinesejo svoj delež k uspešnemu reševanju proble-
rnov' Pogovor pripravil: J. S.
Krajevni praznik
KS Polšnik praznuje svoj krajevni praznik 9. septembra kot spomin na vrnitev izseljencev iz pregnanstva v domovino. Letos smo ga praznovali nekoliko kasneje, vendar pa toliko bolj prisrčno.
Med člani KUD Polšnik je bila že dolgo prisotna misel, da bi svoje prireditve, ki so seveda dobro obiskane, še bolj približali ljudem. Odločili smo se za obliko, da organiziramo proslave krajevnega praznika v posameznih zaselkih. In letos smo si kot prvo izbrali Veliko Presko, osrednjo vas soseske Velika Preska, Zglavnica in Borovak.
Tako smo se 11. oktobra zbrali na Preski, pri Nograšku, pod streho novega gospodarskega poslopja. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili obsežen prostor in prisluhnili našemu programu, ki gaje začel domači pevski zbor. V pozdravnem govoru predsednika sveta KS smo začutili, da se naša KS počasi dviga in razvija. Čakajo nas težke naloge, ki pa bodo realizirane le, če bo naše delo trdno povezano v isti skupni cilj.
Z zanimanjem pa so ljudje prisluhnili zgodovinskemu nastanku in razvoju naselja Velika Preska. Podatke smo poiskali kar pri ljudeh, ki pogostokrat skrivajo prave zaklade. Tako smo nekaj pomodrovali o imenih naselij Velika Preska, Zglavnica in Borovak, o življenju nekoč in danes in tudi o načrtih za prihodnost.
Le-teh imajo mladi toliko, da jih bodo lahko nadaljevali tudi naslednji rodovi.
Glavni nosilec kulturnega programa je bil MPZ Polšnik, ki s svojimi ubranimi glasovi in spretnim ter izostrenim vodenjem razvedri še tako trudno in zamišljeno glavo. Kot solistka se nam je prvič predstavila mlada in nadarjena Helena Fojkar. Dramska skupina je program popestrila / bodicami iz življenja v naši KS ter skečem. Vrhunec pa je bil nastop plesne skupine Javorje. Skupina je v našem koncu nastopala prvič in prav zadovoljni smo, da se je našemu povabilu brez razmišljanja odzvala. Predstavila nam je štajerske in gorenjske plese. Lahke noge plesalcev in uglašeni zvoki spremljajoče glasbe so obiskovalcem prebudili željo, da bi se ogreli in zaplesali tudi sami. Na to pa ni bilo treba dolgo čakati, saj je bilo po končanem programu tovariško srečanje. Za dobro voljo in razvedrilo je poskrbel ansambel z Dol. Prijetno kramljanje in vesela pesem sta se po Preski razlegala še pozno v noč.
Vsem pa bodo v spominu ostale vzpobudne besede predsednika občinske skupščine Mirka Kaplja, ki je z navdušenjem pozdravil našo prireditev, nam čestital ob krajevnem pra/ niku in nam vlil upanje v svetlejšo prihodnost.
Darinka Ribič
V vasici Široka Set je bilo 13. septembra izredno slovesno, saj so ta dan odkrili pomnik tehniki Kamniško-zasavskega bataljona. Borci, mladina in krajani so še dolgo v noč prepevali partizanske in narodne pesmi in obujali spomine na tiste velike čase. (Foto: G. M.)
krajevna skupnostjevnica
Nove pridobitve * vKS Jevnica
V soboto, 3. oktobra 1987, smo v KS Jevnica izročili svojemu namenu prikrojevalnico konfekcijskega obrata PLETENINE Ljubljana, obnovljen Zadružni dom ter asfaltirano cestno omrežje. Vrednost gradbenih del in opreme navedenih objektov znaša približno 400.000.000.— din. V kulturnem programu so sodelovali: Zasavski rogisti, učenci POS, mladina in KUD Jevnica. Po slovesnosti je bilo tovariško srečanje. Slavko Rokavec
PLETENINA iz Ljubljaneje v letu 1984preuredila kletne prostore otroškega vrtca v konfekcijski obrat, kjerje trenutno zaposlenih 58 delavk, ki stalno presegajo planirani fizični obseg proizvodnje. Pohvalijo se lahko tudi s kvaliteto in organiziranostjo dela. V okviru PLETENINE so že precej časa ugotavljali ozko grlo v krojenju kot pomembni fazi priprave za šivanje oblačil.
Glede na razpoložljivo zemljišče se je PLETENINA Ljubljana odločila za popolno preureditev gospodarskega poslopja na lastnem zemljišču v Jevnici v prekrojevalnico. V tem letu je SGD BETON TOZD GRAME-TAL dogradil lep, v okolje arhitektosnko vpet objekt. PLETENINA Ljubljana je tehnološko opremila proizvodni prostor. Z razširitvijo so rešene težave glede krojenja oblačil v okviru PLETENINE Ljubljana ter povečano število zaposlenih v konfekcijskem obratu v Jevnici na 65 delavk. Omeniti moramo tudi urejeno sodelovanje PLETENINE s KS Jevnica pri urejanju bivalnega okolja.
V srednjeročnem planu KS Jevnica smo opredelili tudi dolgoročno namembnost prostorov Zadružnega doma. M-KZ Litija je v obdobju 1983—1986 uredila samopostrežno prodajalno in gostinski lokal. V letu 1987pa je Stanovanjska skupnost občine Litija preko izvajalca SGD TOZD GRADMETAL Litija preuredila I. nadstropje in mansardo Zadružnega doma v 5 stano vanj. Vzporedno z gradnjo stanovanj pa je KS Jevnica obnovila kulturno dvorano ter prostore KS in KUD Jevnica.
V sodelovanju s Skupnostjo za ceste Slovenije je bila izvedena tudi rekonstrukcija ceste Laze—Jevnica, ki bo omogočala prevoz večjih tovornih vozil v širše območje Krajevne skupnosti Jevnica ter edino cestno povezavo z Ljubljano, ko se bo pričela rekonstrukcija mostu čez Savo, ki bo potekala v obdobju 1987/88. Poudariti moramo, da navedeni modernizirani odsek ceste na relaciji Ljubljana—Litija (desni breg reke Save) omogoča alternativo Zasavski cesti inje pomemben tudi z vidika splošne ljudske obrambe. Vzporedno z rekonstruckijo omenjene ceste je izvajalec SGD BETON, TOZD GRA DMETA L s sredstvi III. krajevnega samoprispevka in uporabnikov izvedel asfaltiranje krajevnih poti v naseljih Jevnica in Kresniške Poljane.
Prva abonmajska predstava    Odprta vrata ieseni
Prva Gledališka predstava v torek.    samega igralca. Navihano smo lahko * *
Prva gledališka predstava v torek, 20. oktobra, je bila nagrada zvestim obiskovalcem, hkrati pa spodbuda in povabilo ostalim, ki se kar težko odločijo za ogled predstave ali pa se sploh ne.
Z monodramo Vinski prizori je nastopil .lože Zupan. Vinski prizori so predstava mozaične zgradbe, katere sestavni deli so odlomki zapiskov Janeza Trdine iz obdobje 1870—1879, Trdinovi zapiski, ki trenutno v treh delih izhajajo pri založbi Krt, so dolgo iskali svojo pot na svetlo, saj jih je zaradi sočnega izrazja ovirala stroga roka cenzure. Le-ta je zapiske imela za ponesrečen primer literarnega substandarda. Zapiski so s svojimi opisi noše, prehrane, pitja, odnosa do beračev, farjev in ostalih izrednega pomena za etnologe, z narečnimi izrazi pa za dialektologc.
V eni uri in pol smo bili priče dogodkom po dolenjskih hišah in gostilnah, poslušali smo pogovore in samogovore moških in žensk, vse v izvedbi enega
samega igralca. Navihano smo lahko podvomili v krepost naših prednikov iz prejšnjega stoletja in ugotovili, da se okoliščine hitro menjajo, ljudje pa veliko počasneje.
Igralec Jože Zupan je s svojo zunan-josto in neposrednostjo dajal vtis, da na odru govori sam Janez Trdina. Presenetil je s svojo vedrino in svežino, saj ni zanemarljivo, da ima že 66 let. Zaradi tekoče, čiste dikcije mu nihče ni štel v zlo, daje tu in tam kako dolenjsko besedo povlekel malce po svoje, saj je bil rojen na Gorenjskem, dolgo pa je služboval v Mariboru.
Dobra predstava torej, dve tretjini sedežev pa praznih in zato med gledalci občutek krivde, nelagodja zaradi vseh tistih, ki niso zmogli poti do dvorane, saj je bil vstop prost. Izkušeni igralec se zaradi tega ni zmedel, vprašanje je le, če je že kdaj igral pred tako prazno dvorano...
V VVO Litija smo se dogovorili, da v program dela za šol. 1. 1987/88 vnesemo tudi tako imenovana »odprta vrata jeseni«. To pomeni, da naj bi v času prečudovitih pisanih jesenskih barv listov in narave organizirali obisk otrok, ki ne obiskujejo VVO. Ti otroci naj bi imeli možnost, da vsaj en dan preživijo v okolju pisane druščine, ustvarjalnih izdelkov, risbic in igrač ter doživijo toplino, ki jo daje notranjost vrtca.
In res. Otroci iz Hotiča so obiskali VVE Medvedek, otroci iz okolice Šmartnega VVE Ciciban, otroci z Vač pa VVE Najdihojca.
Včasih odrasli porečemo: »Oh, kako se vleče dan, ni in ni ga konec« Otroci z Vač pa so odgovarjali prav nasprotno: »Ali res moramo že nazaj? Bodimo še malo! Pojdimo še na dvorišče!«
Če si prisluhnil njihovemu pogovoru in zrl v njihove svetlikajoče oči, si bil za-
res srečen. Srečen zato, ker si lahko užival v njihovi sreči. Vse se jim je zdelo tako zanimivo, prijetno in nenavadno. Tako nenavadno, kovt so bile navedene čarovnije čarovnika ČIRA ČARA. kije na dan obiska otrok z Vač obiskal VVE Najdihojca in zabaval otroke. Izmišljal si je vse mogoče in morda bi lahko s svojo čarovniško spretnostjo razširil vse vrtce, razširil in povečal vrata tako, da bi skoznje lahko vstopali vsi predšolski otroci vsak dan in ne le enkrat na leto.
Res, škoda, da smo čarovniku pozabili povedati, naj razmisli o možnosti take »čarovnije« za prihodnji obisk.
Na nekaj pa vendarle nismo pozabili. Otrokom iz Hotiča, Šmartnega in z Vač smo ob odhodu dejali: »Otroci, pridite še kdaj! Potrkajte na vrata vrtcev, odprla se bodo. Ne le jeseni, tudi pozimi in spomladi. Le v času počitnic jih malo zapremo, a ne za dolgo.«
Olga Sinreih
Druga abonmajska predstava Nova gledališka sezona
Druga gledališka predstava v petek, 6. novembra, je bilo delo Petra Shaffer-ja Črna komedija v izvedbi igralcev Prešernovega gledališča iz Kranja.
Peter Shafferr je sodoben angleški dramatik, čigar dela so se že igrala pri nas v Mestnem gledališču, v SNG Maribor in SLG Celje.
Črna komedija je nastala leta 1965 v izjemnih razmerah, saj so od ideje za nastanek besedila do uprizoritve na odru pretekli le štirje meseci.
Matjaž Višnar kot Brin predstavi revnega mladega kiparja, ki v želji po denarju zataji svojo bivšo ljubico in poskuša zaroko s trmasto razvajenko uglednih staršev Carol (Bernarda Oman). Da bi naredil vtis na bogatega kupca, si Brin »sposodi« sosedovo dragoceno pohištvo. Sosed Harold (Tine Oman) in ljubica Clea (Violeta Tomič) sta nekakšna simbola ironične usode, saj se oba pojavita, ko ju je najmanj treba in dogajanje nevarno zapleteta.
Glede na veliko priljubljenost igralca seje vloga Janeza Škofa zdela kar premajhna, bogati Barr berger (Pavel Rako-vec) pa je izzvenel preveč medlo, kot ti-
pičen fiziološko in psihološko omejen petičnež.
Komika je predvsem situacijska in sploh ni pretresljivo smešna, prej groteskna, saj razločno vidimo, kar naj bi se sicer dogajalo v temi. Precej opazna je tudi mimika in pestrost kretenj, kjer prepoznamo delo svetovalca za gib Andresa Valdesa.
Konec zgodbe ni natančneje prikazan, tudi če bi bil, še zdaleč ne bi bil srečen. Namesto sreče sc povrne vsakdanjost.
Naslov Črna komedija bi lahko predstavljal življenje, ki je nekakšna komedija, po svoje tudi črna, saj nam mnogokrat kljub svetlobi ni dano, da bi spregledali in videli.
Morda je vzrok za temo res kratek stik, najbrž pa lahko utemeljeno osumimo Brina, daje to zakrivil sam, da bi prikril resnico.
Resnica pa prej ko slej pride na dan, zato ne slepimo drugih ljudi ne sami sebe.
Irena Prašnikar, foto: R. Bregar
Začela se je gledališka sezona 1987/88, že sedma po vrsti v Litiji. Pospremimo jo na pot s par ugotovitvami iz preteklih sezon.
Skrbno izbrane predstave so največkrat zabavne, tekoče komedije. Občinstvo seje nanje navadilo in občasno je bilo opaziti že rahlo negodovanje ob resnejših predstavah brez srečnega konca, katerih sporočilo je moral vsak izluščiti sam. Ob tem opozorilo, da količina smeha ni merilo kvalitete (še zdaleč ne) in da mora gledalec, ki želi postati dober poznavalec odrske besede, videti veliko število predstav, komedij in tragedij, prijetnih in dolgočasnih. Vse to, da bo znal ceniti pravo umetnost in ločil dobro od slabega, da bo poznal avtorje in pripravljen sedel v gledališče.
Gledališke hiše, ki nas obiskujejo, so osrednje slovenske kulturne ustanove, ki delajo amatersko ali profesionalno. Igralci, ki nastopajo, so dobri znanci iz filma in televizije, naši najboljši interpreti besedne umetnosti.
Dramske predstave so jeseni in pozimi ob splošni kulturni zaspanosti največkrat edini ali vsaj osrednji kulturni dogodek, ki je poleg tega še na visoki umetniški ravni.
Ob vseh teh ugotovitvah je nerazumljivo dejstvo, da v relativno majhni dvorani veliko sedežev sameva (v mnogo manjšem kraju se to ne bi dogajalo), da številnih občanov, ki skrbijo za javno življenje, nikoli ni med obiskovalci in da mnogi med kritiziranjem litijskega kulturnega mrtvila pozabljajo na tovrstna dogajanja v dvorani na Stavbah. Tudi število novih abonentov ni spodbudno, predvsem je malo študentov in srednješolcev, za katere je še posebej pomembno, da si svoj odnos do gledališke umetnosti oblikujejo tudi izven obveznih šolskih predstav.
Najprej se bo treba otresti presodka, da je gledališče le za izbrance in spremeniti odnos do splošne kulture, vsak od nas najprej sam pri sebi, potem pa ga bomo skupaj oblikovali naprej.
I. P.
Obiskali smo rojstno hišo Miška Kranjca
V soboto, 10. oktobra, so učenci v okviru kulturnega dne obiskali rojstno hišo Miška Kranjca. Pot nas je vodila skozi ravninsko pokrajino z močvirnatimi tlemi in vrbami žalujkami do Velike Polane.
Učitelj slovenščine na tamkajšnji OŠ nam je pripovedoval dogodivščino iz njegovega življenja. Več smo izvedeli o Kranjčevem sinu, o Mišku kot uredniku lista Ljudska pravica. Ob neki priliki je Miško peljal na kolesu gradivo za list v Tiskarno v Maribor. Spotoma je padel v jarek z blatom. Komaj je rešil gradivo. Ker pa je bil ves moker, je zavil v prvo gostilno, da se pogreje in okrepča. Koje natakar zagledal »lužco« pod stolom, kjer je pisatelj sedel, seje obrnil, ne da bi ga postregel.
Govoril nam je še o siromaštvu tamkajšnih ljudi nekoč, o ljubezni Miška Kranjca do narave, nogometa in ribolova. Učiteljevo prekmurščino je popestrilo naše vedenje o slovenskem pislelju Mišku Kranjcu. Obiskali smo njegov grob na tamkajšnjem pokopališču in si ogledali okolico novo zgrajene šole, ki nosi pisateljevo ime. Hkrati pa smo sc pohvalili, da nas je Miško Kranjec, čeprav je tega že 12 let, obiskal v šoli v Gabrovki in podelil bralne značke.
Pogovor je stekel o nadaljevanki Strici so mi povedali. Tovariš učitelj, kije dober poznavalec tamkajšnjega govora, nam je razložil, da jezik ni bil najboljši.
Tudi učenci so se prvič srečali z govorico prekmurskega človeka.
Jožica Vrtačnik
Litijski učitelji na poučni ekskurziji v Prekmurju
Mostovi med ljudmi
V petek, 6. nov., so odšli učitelji litijske šole in podružnic na zanimivo in poučno ekskurzijo v Prekmurje. Z enim samim vmesnim postankom sta avtobusa ustavila pred dvojezično šolo Drago Lugarič v Lendavi, kjer sta jih prijazno sprejela ravnatelj šole Štefan Berke in pomočnica ravnatelja Julija Mod. Šola je ena največjih v Sloveniji, predvsem pa zgledna po svoji organizaciji dvojezičnega šolanja: v slovenskem in madžarskem jeziku, in zaradi svoje uspešnosti privablja obiskovalce od blizu in daleč. V dveurnem nevezanem pogovoru sta ravnatelj in njegova pomočnica predstavila praktično podobo pouka od L do 8. razreda, ki je bil vsem
prosvetnim delavcem, razen seveda iz strokovne literature, še večinoma neznan. Pouk od 1. do 4. razreda poteka povsem dvojezično. V prvem in drugem razredu se učenci opismeni-jo, prvo leto v svojem maternem jeziku, drugo leto pa še v drugem jeziku. Učenci madžarske narodnosti se prvo leto naučijo branja in pisanja v svojem maternem jeziku, šele naslednje leto tudi v slovenskem jeziku, učenci s slov. materinem jezikom pa obratno. Na višji stopnji poteka šolanje v slovenskem jeziku, povzetki snovi, strokovni izrazi in druga terminologija pa so podani tudi v madžarskem jeziku. Tako so prirejeni tudi učbeniki, za katere so nekaj su-
Drugič »Navaden človek«
Prvo ponovitev komedije Branislava Nušića Navaden človek smo si v izvedbi gledališke skupine iz Smartna ogledali 23. oktobra v prostorih tamkajšnje osnovne šole.
Predstava je bila tekoča, občinstvo jo je z zanimanjem spremljalo vseh 90 minut, čemur bi lahko rekli profesionalna dolžina mladih amaterskih gledališčnikov.
Pohvalo zaslužijo vsi: scenograf za funkcionalnost in svežino, kostumogra-fka za praktičnost, igralci pa za trud pri oblikovanju vsakega lika posebej. Izv-zeli bi le Anuško Potisek, režiserko in igralko, zaradi njenega »levjega deleža« pri predstavi.
Zakaj vse to omenjamo, ko pa je bila premiera že spomladi? Ker veliko ljudi sploh ni vedelo za predstavo, propaganda se je namreč omejila predvsem na Šmartno. Marsikdo še niti slišal ni za to gledališko skupino, ki deluje v ovkiru OO ZSMS in nasploh gre v kulturnem prostoru Litija—Šmartno veliko stvari (tudi zelo dobrih) enostavno mimo nas.
Za konec še spodbuda igralcem za nadaljnje delo in želja, da bi prodrli še na druge odre in nasploh uspeli. I p
Verjemite, da je bilo med gledalci še neprimerno več smeha kot na obrazih igralcev na odru (Joto: Irena Prašnikar)
Kaj je čistoča?
Če se pripeljete z vlakom v Litijo in se napotite po stopnicah na nadvoz, boste takoj opazili polno odpadkov. Komunalno podjetje za čistočo ne skrbi dovolj, menim pa tudi, da bi k bolje urejenemu mestu pripomogla vzgoja otrok doma in v šoli. Papir ne sodi na tla, ampak v za to namenjene posode.
Za lepšo Litijo se moramo potruditi vsi — veliki in majhni!
H. Lah
gestij in koristnih napotkov dobili od kolegov iz Vojvodine, kjer je dvojezično šolstvo ob meji z madžarsko mejo nekaj povsem običajnega.
Ker večina učencev nadaljuje šolanje v Sloveniji, kažejo tudi učenci z madžarskim materinim jezikom veliko volje do učenja slovenskega jezika. Nihče pa jim ne krati pri katerem koli predmetu odgovarjanja v njihovem lastnem jeziku. V pogovoru so ljubeznivi gostitelji nanizali še celo vrsto podatkov, ki jim je bilo zanimivo prisluhniti. Približno polovica učencev je madžarske narodnosti, ravno tako je skoraj polovica učencev vozačev, vozijo jih iz okoliških krajev. Na šoli smejo, razumljivo, poučevati le učitelji, ki obvladajo enako dobro oba jezika, pa tudi po narodnostni sestavi jih imajo nekako srečno uravnotežene, približna polovica jih je po narodnosti Madžarov, druga polovica pa Slovencev.
Vprašanj bi bilo še veliko in še bi lahko poslušali, a je bilo še toliko bolj zanimivo ogledati si šolo, vse od posameznih razredov do telovadnice in knjižnice, kjer stojijo na policah v prijetnem sožitju knjige v obeh jezikih. Lepo jih je bilo videti, še bolj zanimivo pa poslušati na hodnikih pogovore
učencev. Prenekaterikrat je bilo opaziti komuniciranje v obeh jezikih hkrati, še posebno pri pouku telesne vzgoje, ko so nekateri učenci spodbujali iste igralce v madž., spet drugi pa v slov. jeziku.
Vsa ta organizacija pouka terja od tamkajšnjih prosvetnih delavcev veliko truda in prilagodljivosti, videti pa je, da se jim ta trud bogato obrestuje.
Kako lepo bi bilo, si misli nepristranski obiskovalec, tudi v drugih predelih naše države živeti v tako lepem sožitju med različno govorečimi. Zakaj naj bi bilo to tako težko! Premagati je treba le predsodke, pa bi življenje steklo po lepših, svetlejših tirih. Saj smo vendar vsi ljudje enaki, prav vseeno je, kateri jezik kdo govori, treba je le spoštovati to različnost in iskati v naših sosedih tisto, kar nas združuje, ne pa razdvaja.
Človeško življenje je vse prekratko, da bi ga obremenjevali s predsodki in medsebojnimi nesporazumi, poskušajmo ga kljub težkim časom napraviti lepega. Če ne zaradi nas samih, vsaj zaradi generacij, ki prihajajo, ki smo jim vzgojitelji in v nas vidijo tudi zgled. Usmerimo svojo moč v združevanje in ne v ločevanje.
M. Bernik
Od Litije do Ljubljane
Litijski petošolci so prejšnji teden ogledovali Litijo drugače kot vsak dan. V okviru prvega kulturnega dne so spoznavali litijsko zgodovino, njene kulturne znamenitosti, stare in častitljive hiše, v katerih se je že pred mnogimi leti nekaj dogajalo, občudovali nekdanjo Litijo na starih razglednicah, seznanili pa so se tudi z vlogo Litije v NOB. Marsikateri Liti-jan morda ne ve tistega, kar ve njegov nadebudni šolar, da so z Litijo povezana znana imena, od tistih, ki jih pozna vsak med nami: Peter Jereb, Milan Borišek, Jože Župančič, ki imajo v Litiji svoje spominske plošče, pa vse do imen, kot so Jože Šmit, Nace Simončič, brata Badjura, dr. France Bezlaj, Ivo Zorman, Mira Pregljeva, Miha Svetec. Učenci vedo, da imamo tudi Litijani delo znamenitega arhitekta Plečnika, to je spomenik NOB pri lekarni, vedo o začetkih šolstva v Litiji, pa čitalništva in s tem knjižnice, o zametkih današnjega pihalnega orkestra, stoletne Lipe in še mnogo drugega. Želimo si, da bi jih osnovne informacije o kulturni zgodovini Litije vzpodbudile, da bi poizvedovali še naprej. Več bodo vedeli o kraju, v katerem živijo, bolj bodo z njim povezani in bolj ga bodo imeli radi. To pa je naš cilj.
Učenci sedmih razredov so se podali malo dalje, v Ljubljano. Njihov cilj je bil: zvedeti kar največ o osrednjih slovenskih kulturnih ustanovah in si jih nekaj tudi ogledati. V izredno poučnem pa tudi prijetnem dopolne-vu so se sprehodili najprej po Miklošičevi cesti in se ustavili v Marko-
vem parku ob spomeniku znanega slavista Franca Miklošiča. Mimo Plečnikovega tromostovja in za lučaj oddaljenih tržnic so zavili v Wolfovo ulico, že prej pa si ogledali Prešernov spomenik, delo kiparja Ivana Zajca, na granitnem podstavku, delu arhitekta Maksa Fabianija. Na današnjem Trgu osvoboditve, prejšnji Zvezdi oz. Kongresnem trgu so občudovali poslopje Kazine, pa Slovenske filharmonije, znamenito univerzo, sijajno arhitekturo Uršulinske cerkve in nadaljevali pot po Vegovi ulici mimo bivše realke, kjer seje šolal Cankar in kjer ga je čakala mati v širokem kme-tiškem krilu, s culo in nerodnim dežnikom. Mimo glasbene srednje šole so prišli do Narodne in univerzitetne knjižnice in si jo, prav tako kot bližnje Križanke, malo natančneje ogledali.
Ob starcu, uglednem gostišču Mrak, kjer je še ne tako dolgo živel častitljivi dramatik Ivan Mrak, so zavili do Drame in malo naprej do Cankarjevega doma, kjer so se zadržali malo dlje in si ga podrobneje ogledali. Prenekateri med njimi prvič, prepričani pa smo, da ne zadnjič, saj so bili nad njim navdušeni. Mimo osrednjega slovenskega muzeja, Valvasorjevega spomenika in grobnice, v kateri počivajo narodni heroji, so odšli še do Opere in obeh galerij, Narodne in Moderne. Polni bogatih vtisov, ki jih je bilo treba strniti še naslednji dan v šoli, so se popoldne vrnili domov. Najbrž bodo gledali odslej Ljubljano z drugačnimi očmi, ne le samo kot množico hiš in vabljivih trgovin ter kioskov s »hambiji.«
M. Bernik
Od Litije do Čateža
Pot so pred pohodom ponovno označili mladi iz CJDM Litija. Tako kot pohodniki na dan pohoda, so tudi oh označevanju nekajkrat zašli in pri iskanju poti so jim pomagali tudi domačini. Seveda obvezno tudi s kozarcem mošta. Tudi udeleženci pohoda so obiskali marsikatero zidanico, kot Levstik pred 130 leti, in poskusili kozarec letošnje letine.
Do Liberge so pohodniki hodili skozi meglo in prav prijaljimje topel čaj, ki so ga delili na Lihergi mladi člani gasilskega društva. Nad Liher-goje posijalo sonce in na naslednjo okrepčevalnico na Kopačiji so prvi pohodniki v soncu prispeli okrog 11. ure.
Sobota. Hladno, megleno jutro, Litija se počasi prebuja. 7.00, na terasi gostilne Cebin tečejo zadnje priprave gred popotovanjem od Litije do Čateža. Dekleta in fantje, ki skrbijo, daje vse na svojem mestu, so najboljši litijski mladinci, člani Centra interesnih dejavnosti mladih, ki deluje pod okriljem OK ZSMS Litija. Vedo, da mora biti organizacija dobra, pravzaprav odlična, da bodo pohodniki zadovoljni, saj jc le to zagotovilo, da bodo prihajali tudi naslednja leta, želja vseh je namreč, da bi pohod postal tradicionalen.
Prvi organizirani pohod bo to, saj se jc bilo do sedaj treba znajti s pomočjo Levstikovega besedila in planinskih oznak.
Natanko pred 130 leti seje Fran Levstik, pesnik, pisatelj in politik, podal na svoje znamenito popotovanje od Litije do Čateža, letos pa mineva tudi 100 let od njegove smrti.
Prvi pohodniki že imajo v rokah karto poti in kartonček s startnim žigom. Na pot se podajajo posamezniki, pari, skupine prijateljev, družine, razredi učencev (OS Petra Držaja iz Velikega Gabra, dijaki zasavskega šolskega centra iz Zagorja ob Savi), skupine tabornikov. Oprema planinska ali športna.
Startamo malce prehitro, prva kriza že na vzponu do pokopališča. Mimogrede odkrijemo pol ducata litijskih mladincev, ki so skočili vv šmarski bife po pogum in energijo. Se preden si premislijo, jih odvlečemo s seboj in skupaj godrnjamo nad utru-jajočim asfaltom. Dohitita nas dva jezdeca, eden je simpatično dekle, na iskrih konjih. Par besed izmenjamo, izrazimo obžalovanje, da ni možnosti za transport. Srečno! Dobimo se v Čatežu.
Prvi vzponi, prvi vzdihi in počitek. Prijatelji pohodniki črpajo polet iz Andrejeve čutarice, kije napolnjena s skrivnostno mešanico. Le kaj je v njej?
Iščemo napis Libcrga, pa so prej šc Jelše, Rodni vrh in Bič. Končno smo na kontrolni postaji. Kot okrepčilo nam ponudijo nekaj čaju podobnega šele z nekaj dodatki nastane spodbudna pijača. Malce poklepetamo.
poziramo Romani s totoaparatom, televizijcem in Matjažu s kamero. Pa veselo naprej!
Na poti mimo Grmade megla izgine, Jezni in Vinji vrh se že kopljeta v soncu. Saj kar težko verjameš, da je že november. Pomembno križišče je brez oznak, in seveda zaidemo, prijazni domačini nas pravilno usmerijo. Kot martinčki se malce pogrejemo na soncu, olajšamo nahrbtnik in mimo Preske in Poljan odhitimo do kontrolne postaje Kopačija. Ob dišečem čaju z nekim dodatkom nam servira-jo glasbo, ki zaradi svoje polnoletnosti zbudi v nas pominc na otroštvo. Kmalu pustimo za seboj Sevno, Kamni vrh in Zagrič. Prestopimo mejo občine Trebnje, katere del je Čatež. Na cilju med dvema gostilnama je glasno in veselo. Se zadnji žig in
sklep, da morajo biti čez leta vsi okenci na kartončku žigosani. Spet vidimo jezdece, tokrat so že štirje, tukaj so tudi vodniki psov iz KPD Dob. Srečamo Sando in Tineta, ki sta imela najhitrejši tempo. Pogledamo na uro —- pet ur in pol smo pustili ob poti, a bilo je prijetno.
Po okrepčilu počakamo na govor predsednika slovenske mladine Toneta Anderliča, nato pa se z avtobusi odpravimo po vijugasti cesti proti domu.
Splošna ocena: zelo dobra organizacija, le proti koncu poti so močno šepale oznake. Mladinci, ki so pot
označili pred tednom dni, sicer zagotavljajo, da so delo brezhibno opravili...
Najbrž so bili med pohodniki škratje, ki so nam jo zagodli, saj naz-godnejši popotniki niso imeli težav.
400 pohodnikov je spodbudno število, drugp leto jih bo zagotovo mnogo več. Že dejstvo, da so popotniki vseh generacij zaupali organizaciji mladih, je razveseljivo. Tone Anderlič je med drugim poudaril: »Današnji trenutek je trenutek mladih, kreativnih, kritičnih in tvornih moči. Odgovornost jutrišnjega dne je predvsem naša in le ob popolnem zaupanju jo lahko sprejemamo na svoja ramena...
Potovali smo od Litije do Čateža, ob tem razmišljali o včerajšnjem, današnjem in jutrišnjem dnevu. Verjamem, da nas jc družila še danes sveža misel iz časa Levstikovega popotovanja, daje čas, da bi se iz. ljudstva zajemalo bolj kakor doslej!«
Ob letu se spet srečamo na popotovanju. Do takrat bodo mladinci označili in uredili pravo Levstikovo pot, ki se od sedanje loči v drugi polovici. Reportažo z drugega pohoda bomo torej lahko poimenovali Po Levstikovih stopinjah.
I. P.
Na cilju je vse udeležence pohoda čakala še zadnja kontrolna štampil- Vse udeležence je pozdravil Tone Anderlič, predsednik slovenske »dojka in spominska priponka. Pred kulturnim programom in pozdravom dinske organizacije. Potem pa so se udeleženci pohoda s posebnimi av-Toneta Anderliča so se mnogi zabavali ob plesu konj, ki jih je spremljal tobusi odpeljali nazaj v Litijo in naprej na Veliko Loko. Pohod je glasbeni ansambel. Ljubitelji konj iz okolice Litije so celotno pot preja- vsekakor uspel in štiristo udeležencev je garancija, da bo prihodnje leto hali, po zaključku pa so se s konji po poti tudi vrnili v Litijo. še bolj množičen. (Vse fotografije: Rudi Bregar)
Za nami so kulturni dnevi v središču Slovenije
Vače, prijazna vas v središču Slovenije, počasi, a vztrajno leze iz svoje majhnosti. Kar precej pogosto slišimo njeno ime preko radia, televizije ali pa ga preberemo v časopisu. Samo ime seveda ne bi bilo zanimivo, če ne bi bilo povezano z zanimivim dogajanjem. In tega je zadnjih šest let, odkar deluje Odbor projekta Vače 81, kar precej. Tudi Kulturni dnevi, ki so letos tekli že tretje leto, so plod dejavnosti tega odbora. Prizadevanju po kulturni oživitvi kraja seje najprej pridružilo TD, letos pa je pomembno
vlogo odigralo tudi KUD Lipa. Krog ljudi, ki so pripravljeni za kulturni razvoj kraja žrtvovati veliko svojega časa in energije, se torej širi. Prav to prinaša Kulturnim dnevom v središču Slovenije novo kvaliteto. Letos velja vsa zahvala za pomoč pri organizaciji in izvedbi teh dni tudi Zavodu za izobraževanje in kulturo in Zvezi kulturnih organizacij Litija. V mesecu dni, od 19.9. do 18.10., seje zvrstilo pet kulturnih prireditev, ki sta jih spremljali dve razstavi in mladinski raziskovalni arheološki teden.
Pa prelistajmo koledar teh prireditev. Začnimo z zaključkom: Srečanje pisateljev kmečkih povesti.
Pisatelji so bili gostje matične knjižnice Slavko Grum iz Litije. Kar 13 jih je bilo: Magda Stražišar-Magdi ša, Marjan Tomšič, Minka Krvina, Joži Petrič-Munih, Karel Leskovec, Mirni Male-nšek, Marija Nemanič, Anica Zidar, Sonja Grizila, Jože Peternelj-Mavser, Ivan Malavašič ter Zlata in Jože Volarič.
Na Vače so prišli med kmečke ljudi, med tiste, za katere ustvarjajo njihova srca. Dve pisateljici sta tudi sami kmetici. Njuna izpoved je bila za poslušalce še prav posebno doživeta zaradi preprostosti in pristnosti. In kaj jim pisateljevanje prinaša? Nikomur kruha, vsem pa srečo, ker lahko ustvarjajo. Prijeten razgovor, lahko bi rekli tudi klepet z njimi, sta vodili Joža Konjar in Rosana Maček-Kristan. Za lepo narodno slovensko pesem pa je poskrbel domači pevski zbor.
Teden dni prej so plakati vabili obiskovalce na Srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Pri zbiranju prijav je pomagala tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Desetim skupinam, vse
so bile manjše od okteta, je prisluhnilo precej obiskovalcev. Tokrat je bilo opaziti med njimi tudi veliko novih, neznanih obrazov. Tako kot nastopajoči, so tudi oni prišli iz vseh koncev Slovenije. Čestitka predstavnika Slovenske pevske zveze, Matije Gobca, je bila zaslužena. Skupine so pokazale, da se po naših krajin veliko in dobro poje.
Vsakoletno srečanje na Vačah pa bo postalo tradicionalno.
Revija PZ združenega dela je bila na
sporedu 27. 9. Predstavili so se štirje zbori z več kot 150 pevci. Buren aplavz je bil nagrada za njihov nastop.
Večer pantomime z Andresom Val-desom in Jano Kovač je predstavljal nekaj novega. Razmišljanja o zanimanju obiskovalcev za to vrsto umetnosti so bila različna. Obisk je pokazal, da pantomima ni za širok krog ljudi. Tisti, ki smo sedeli v dvorani, pa smo bili nad predstavo navdušeni.
In že smo pri prvem večeru, Večeru ob vodnjaku. Na trgu sredi Vač se je
Na Vačah
V petek, 16. 10. 1987, smo se z. zgodovinskim krožkom odpravili na Vače. Vstati smo morali zgodaj zjutraj, nato pa še pešačiti eno uro v hrib. To nas je po malem spravljalo v slabo voljo. A misel na to, da bomo imeli priložnost kopati na kraju, kjer so že odkrili pomembne arheološke izkopanine, nas je osrečevala.
Vače so geološko središče Slovenije. Poleg tega pa je tu pomembno nahajališče arheoloških ostankov. Najpomembnejša med njimi je seveda vaška situla. Tudi mi smo se prijavili k mladinskemu arheološkemu taboru z namenom, da kaj odkrijemo.
V šoli na Vačah nas je sprejela ravnateljica in nam pokazala kopijo vaške si-tule. Original se nahaja v muzeju v Ljubljani. Počakali smo še našega vodiča — arheologa. Skupaj smo odšli na Klenik k jami. Bili smo vedno bolj nestrpni. Tudi rahlo rosenje nas ni prestrašilo.
Prišli smo na kraj izkopavanja. Jama je bila že izkopana do globine približno 1,5 metra. Ostal nam je najlepši del dela. Dvigniti je bilo treba skale, pod katerimi so arheologi nekaj pričakovali. Najprej smo očistili skale v jami. Dobili smo metlico in lopatice, da smo jih lahko dobro očistili. Nato pa je prišlo na vrsto delo arheologov. Prerisati sta morala celotno jamo — vse zemeljske plasti, vse kamne in skale. Tudi fotografirala sta. A to delo je bilo zelo zamudno. Jama je bila zelo dolga, kar 9 metrov. Vsak meter posebej je bilo treba prerisati. Medtem, ko sta risala, smo mi učenci in tovarišica odšli na kratek sprehod po sprehajalni poti geološkega središča Slovenije, do opuščene cerkvice na hribu.
Ko smo se vrnili, je bilo delo že skoraj pri koncu. Nato smo morali dvigniti
skale. Vsi smo bili nestrpni, kaj se bo pokazalo pod njimi. Kopali smo namreč na keltskih grobiščih. Vsaj tako so trdili arheologi. Bilo je polno oglja in ostankov keramičnih posod. Ko smo dvignili skale, seje pod njimi ponovno pokazalo oglje in pa velik kos keramične posode. Med zemljo, ki smo jo izkopali, smo našli tudi kosti in dobro ohranjen človeški zob.
Ura seje že nagibala v popoldne, zato smo morali počasi končati z delom. Na žalost smo morali jamo zasuti, ker se je za letos delo arheologov končalo. Prepričani pa so bili, da bi se na tistem kraju našlo še kaj zanimivega. Seveda so si skrbno označili kraj, kjer so kopali, da bodo drugo leto ponovno kopali na istem kraju.
Ko smo opravili delo, smo bili vsi veseli pozornosti domačinov, saj smo za sodelovanje prejeli tudi lična spominska priznanja. Seveda smo se pred spomenikom (povečana vaška situla) tudi slikali za spomin. Čas pa žal ni dovoljeval, da bi si ogledali še geometrično središče — geoss.
Dan, ki smo ga preživeli, nam je bil všeč in marsikdo je sklenil, da z pride tudi drugo leto.
Jana Prešeren in Barbara Čož OŠ Leopold Maček Borut Ljubljana
zbralo veliko obiskovalcev. Kolovrat, trlice in cvetje so ustvarjali prijetno praznično domače vzdušje. Slovenske ljudske navade ob preji je prav za ta večer zbrala Ida Dolšek, vodja folklorne skupine Javorje. Zabavno besedilo, narodni plesi in pesmi, glasba šmarskih tamburašev so zavrteli kolo časa nazaj. Iz svojih »mehov« so stare melodije izvabljali ljudski pevci in godci. Piškurje-va družina iz Riharjevca pa je s svojim petjem vzbudila nastalgijo po toplih družinskih večerih, ki jih današnje družine skorajda ne poznajo več. Za vse, ki so jih srbele pete, pa so poskrbeli Ržiški fantje. Ob njihovih vižah so se obiskovalci vrteli še dolgo v noč.
Vsi nastopajoči bi seveda za program, ki so ga izvedli ta večer, lahko zahtevali visoke honorarje. Potem seveda s prireditvijo ne bi bilo nič. Njihovo sodelovanje je bilo poplačano edino-le z zadovoljstvom, da smo s skupnimi močmi pripravili »en lep večer«. Zato kar ne moremo razumeti tistih, na srečo redkih obiskovalcev, ki Anki in Sonji, prijetnima dekličema v narodni noši, niso hoteli odšteti skromne, skoraj simbolične vstopnine.
Vse prireditve je spremljala razstava slik in plastik Zlate in Jožeta Volarič. Občudovali smo tudi barvne fotografije Toneta Klinca. Približal nam je lepoto narave v najbolj drobnem vsakdanjem dogajanju. Razstava je pomenila začetek umetniške fogografske poti mladega domačina. Želimo mu še veliko srečnih korakov z aparatom v roki!
Tudi četrti mladinski raziskovalni teden je znova potrdil, da se v pobočju Slomška in Krone skrivajo pomembni dokazi o ljudeh v daljni preteklosti. O najdbah pa nam bo lahko največ povedal vodja akcije, arheolog dr. Davorin Vuga.
V imenu organizatorjev bi se morala zahvaliti še mnogim posameznikom in organizacijam, ki so po svojih močeh pomagali, da smo Kulturne dneve srečno pripeljali do konca. Vsem velja prisrčna hvala.
Milka Rogelj
Posnetek z otvoritve geodetske muzejske zbirke na gradu Bogeniperk (joto: Zofka)
Kratke s šmarske šole
— Nad 80sedmošolcevje v okviru kulturnega dne obiskalo enega naših najpomembnejših umetnostnih spomenikov stiski samostan kije bil ves srednji vek gospodarsko, kulturno in versko središče Dolenjske. Spotoma so se ustavili še na Muljavi, kjer so si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in prijetno urejeno okolico, ki nas spominja na pisateljeve čase.
— Osmošolci pa so zadnji jesenski kulturni dan namenili obisku Litije. Na pohodu skozi mesto so se seznanili z njegovo zgodovino in znamenitostmi, ogledali pa so si tudi razstavo Kelti na Slovenskem, ki je bila v avli občinske skupščine.
— V šmarski šoli se že pripravljajo na izvedbo zimske šole v naravi, ki bo potekala v prvi polovici marca prihodnjega leta na Vogarju nad Bohinjem. Staršem petošolcev je na skupnem roditeljskem sestanku predstavil organizacijo te pomembne vzgojnoizobraževalne oblike s pomočjo barvnih diapozitivov učitelj telesne vzgoje Jani Peterlin.
— Zaradi vse dražjih avtobusnih prevozov so šolarji zadnjih dveh razredov na oktobrsko ekskurzijo potovali z vlakom. Sedmošolci so občudovali lepote Postojnske jame in Predjamskega gradu, osmošolci pa so poleg Nove Gorice in Goriških Brd spoznali del Slovenije ob železniško progi Ljubljana Sežana Nova Gorica — Jesenice — Ljubljana.
— Začetek šolskega leta je minil v znamenju slikarskih kolonij. Najuspešnejši mladi likovniki so sodelovali na dveh enodnevnih slikarskih kolonijah v Hrastniku in na Vrhniki, njihov mentor Jože Meglic pa seje udeležil enotedenskega srečanja slikarjev BISTRA 87.
— Smarski osnovnošolci so 6. novembra s kratko svečanostjo počastili spomin obletnice smrti Franca Rozmana-Staneta; njihova delegacija pa je prisostvovala tudi osrednji slovesnosti na Splošni srednji vojaški šoli v Ljubljani, kjer so se /brali predstavniki vseh slovenskih šol z Rozmanovim imenom.
Boris Žužek
Svežina v klubu Medo
Sredi novembra so v okviru CIDM Litija pripravili predstavitev amaterskega filma Kino kluba mladih iz Zagorja, kjer so se lahko nekateri obiskovalci pogovorili Z nekaterimi igralci iz Litije. Prva večja prireditev, ki jo bodo pripravili v prihodnje, bo tradicionalna Enajsta šola zadnjo soboto v decembru. V dopoldanskem in popoldanskem programu se bodo predstavile lutkovne skupine, otroci se bodo lahko igrali, popoldne bo tudi posebna filmska predstava, v večernih urah pa nastop glasbenih skupin s plesom.
V klubu Medo vsak konec tedna še vedno potekajo plesne prireditve, pripravljajo pa novost, ki smo jo napovedali v prejšnji številki. Spet bodo začeli s predvajanji videofilmov in glasbenih videospotov. Program bi radi popestrili tudi s predlogi bralcev, zato jih obiščite v klubu Medo na Maistrovi 6, jim pišite ali pa jih pokličite po telefonu 881-269.
Program v klubu Medo je zanimiv, o posameznih akcijah pa vas bodo seznanjali s plakati v Litiji. Tako za člane CIDM in Študentskega servisa pripravljajo mladinsko silvestrovanje, plesne tečaje za vse generacije. Največ informacij pa boste prejeli, če jih vsak petek ali soboto zvečer obiščete v klubu Medo.
RUDI BREGAR
Petič s pisatelji kmetiških povesti
Sobota je sončna, vda bi bilo vreme lepo tudi v nedeljo! Zal ni. Zjutraj lije kot za stavo. Ker se dopoldne ponavadi dež izlije, upanje na suho popoldne še obstaja.
Zbiramo se na Vačah, v gostilni. Ob enajstih, v dežju. Gostje prihajajo iz vse Slovenije.
Jesenje. Ptice selivke so že odletele v tople kraje. K nam pa za nekaj ur pridejo pisatelji kmetiških povesti. Letos že petič. Z Vač se prestavimo še višje, prav v središče Slovenije, v Slivno. Koprc-nasla megla, ki se vleče med rahlim pršenjem dežja, zastira pogled. Smo v središču, na toplem ob kmečki peči pri Kimovcu. Direktor CZP Kmečki glas Boštjan Pire razgrinja pisateljem načrt Kmečke knjižne zbirke, pisatelji pa razgrinjajo vsem in drug drugemu svoje napisane, pa še ne objavljene knjige. Slabo vreme nič ne vpliva na počutje, ob dobrem domačem kosilu in moštu se duše hitro odpro. Povedati je treba še to in ono, pozdraviti in pogovoriti se je Ireba z vsemi. Tudi zgodovino Vač in GEOSS-a je treba na kratko predstaviti, stopiti do samega središča. Čas pa tako hitro in neusmiljeno beži.
Zdaj pa nazaj na Vače. Literarno srečanje s pisatelji bo v dvorani. Pipra-viti je treba še to in ono: razstaviti knjige, prešteti, če je dovolj stolov za goste, povprašati za pevce in se pozanimati, kako bo s poslušalci. Počasi se dvorana polni. Pogrešamo mlade, tiste, ki so že končali osnovno šolo. Mar jih srečanja s pisatelji ne zanimajo? Izgleda, da ne! Pogrešamo predstavnike občinske kulturne, družbenopolitične delavce. Ni jih!
Za korajžo začno fantje s pesmijo. Predstavimo pisatelje, ki jim je poleg ljubezni do domače zemlje skupno tudi to, da so njihove knjige izšle pri založbi Kmečki glas. Štirinajst jih je ostalo na literarnem srečanju. Prvič gostimo tako veliko število pisateljev. Zvemo za: mo-
tive za povesi Ciganka MAGDESTRA-ZIŠAR, iskanje pozabljenega zaklada IVANA SIVCA, odločitev Štajerca MARJANA TOMŠIČA za pisanje o Primorcih in Šavrinkah, časovne stiske pri pisanju MINKE KRVINA, vodilo JOŽI MUNIH, da naj sovraštvo ne bo večno, popotovanja po naši občini KARLA LESKOVCA, Purgarje in življenje MIMI MAI.ENŠEK, deset zapovedi Bclokranjicc MARIJE NE-MANIC, bralno mizico in vzgojo ANICE ZIDAR, knjižni prvenec SONJE GRIZILE, hobi pisanje slikarja JOŽETA PETERNELJA, pisanje pesmi in ilustriranje IVANA MALAVA-ŠIČA, kombinacijo pisanja in risanja ZLATE VOLARIČ in aforizme in kiparjenje JOŽETA VOLARIČA. Pisatelji so kratki in iskreni, za kar smo jim kot poslušalci hvaležni. Prinašajo nam sonce. Vačani nam srečanje popestrijo s petjem. Ivan Malavašič, Jože Pe-lernelj. Zlata in Jože Volarič svoje vtise oblikujejo tudi v likovne odgovore, ki jih podarijo organizatorjem. Anica Zidar pokloni matični knjižnici rokopis svoje povesti Brazde v srcu. Mili Rogelj zaključi letošnje dni v središču Slovenije, fantje pa se poslovijo s pesmijo Ko ptičica na tuje gre. Ogledamo si še razstavo del Jožeta in Zlate VOLARIC.
Slovo se bliža. Ostane nam še nekaj minut za osebne pogovore, pozdrave. Znočilo se je. Poslušalci se razidejo, vozniki vžigajo avtomobile. Odhajamo domov polni vtisov, besed, misli, podob. Dež spel prši.
Ponedeljkovo dopoldne. Sonce pošilja svoje žarke skozi oblake. Naredi se čudovit jesenski dan.
Srečanje pisateljev kmetiških povesti je bilo v nedeljo, 18. 10. 1987. Organizirali so ga: Odbor Projekta Vače 81, Zveza kulturnih organizacij Litija, ZIK Matična knjižnica Litija in ČGP Kmečki glas Ljubljana
J. K., loto: M. Šuštaršič
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V mesecu oktobru se je v občini Litija rodilo 7 dečkov in 8 deklic. Na Bogenšperku se je v oktobru poročilo 55 parov, med njimi:
Kuhelj Srečko, delavec z Izlak, in Učakar Nevenka, likarica z Izlak, Krajne Matej, inženir kemije iz Radeč, in Bregar Irma, administratorka iz Radeč, Kožir Marko, elektro inženir iz Ljubljane, in Zavec Vesna, študentka iz Maribora, Ule Iztok, disponent materiala iz Zagorja ob Savi, in Klopčil Marjana, prodajalka iz Zagorja ob Savi, Vetršek Miran, elektrikar iz Zagorja ob Savi, in Novak Metka, predmetna učiteljica, z Izlak, Matko Jože, delavec iz Znojilj, in Janež Jožica, delavka s Trojan, Prašnikar Matjaž, orodjar iz Litije, in Rozina Nataša, šivilja iz Male Kostrevnice, Novak Bojan, strojni inženir iz Ljubljane, in Molnar Helena, zdravnica iz Ljubljane, Resnik Drago, dipl. ing. elektrotehnike iz Sevnice, in Čepon Mojca, dipl. ing. kemije iz Ljubljane, Kramar Peter, samostojni tehnolog z Mirne, in Prijatelj Andreja, pripravnica z Mirne, Perovšek Samo, strojni ključavničar iz Ljubljane, in Topolovec Milena, zdravstveni tehnik iz Ljubljane, Pregelj Franc, prodajalec z Ustja, in Avbelj Alenka, prodajalka z Brega pri Litiji, Jane Štefan, rudar iz Hrastnika, in Vajdič Nadica, natakarica iz Hrastnika, Janežič Stanko, avtoličar iz Stične, in Kutnar Mateja, strojni tehnik iz Stične, Murn Tomislav, avtomehanik iz. Ljubljane, in Ješovnik Dušica, telefo-nistka iz Trebenj, Razboršek Janko, vodovodni instalater iz Zagorja ob Savi; in Zore Valerija, šivilja iz Zagorja ob Savi, Klopčič Samo, komercialni tehnik z Izlak, in Beja Jožica, kuharica iz Konjšice, Jereb Franc, strojni inženir iz Trbovelj, in Fatur Stanka, med. sestra iz Šmartna pri Litiji, Mohar Vojko, obrtnik iz Litije, in Zidar Metka, delavka iz Litije, Rus Janez, RTV mehanik z. Vrhnike, in Tabor Zvonka, vzgojiteljica iz Dolskega, Hočevar Slavko, strojni tehnik iz Novega mesta, in Biček Dušanka, ekonomistka iz Mestnih njiv, Palčič Slavko, višji upravni delavec iz Litije, in Jene Karmen, konfekcijska šivilja iz Litije, Čarman Igor, gradbeni tehnik iz Litije, in Pa-vliha Tatjana, kozmetičarka iz Sp. Hotiča, Odlazek Martin, programer iz Ljubljane, in Kolenc Alenka, knjigovodja iz Ljubljane, Starina Lado, rudar iz. Trbovelj, in Škrabar Mira, PTT prometnik iz Zagorja ob Savi, Romšek Gorazd, prodajalec iz Ljubljane, in Rusjan Jerneja, prodajalka iz Ljubljane. Vrankar Iztok, strugar iz. Zagorja ob Savi, in Rožanc Saša, tiskarka iz Trbovelj, Knez Janko, miličnik iz Briš, in Molka Darja, ekonomski tehnik iz Tirne, Razboršek Beno, skupinovodja iz Dolenje vasi, in Ključevšek Anica, šivilja iz Kisovca, Andič Dejan, prodajalec iz Ljubljane, in Majnar Leonida, prodajalka iz Ljubljane, Trdin Marko, RTV mehanik iz Ljubljane, in Hočevar Marija, frizerka iz Grosupljega, Trlep Drago, strojni ključavničar iz Grosupljega, in Novak Anica, referentka za posl. knjigov. iz Sp. Brezovega, Krstulovič Zoran, muzikolog iz Splita, in Cigoj Nataša, ekonomistka iz Male vasi, Beršnjak Stanislav, kuhar iz Hrastnika, in Kranjc Božidara, krojačica iz Celja, Vrhovec Andrej, delavec z Vač, in Hauptman Urška, delavka iz Ljubljane, Doblekar Vinko, kmet. kooperant iz Račice, in Ulčar Irena, delavka iz Šmartnega pri Litiji, Dremelj Anton, elektromonter iz Ljubljane, in Škorjanc Sonja, grafik iz Ljubljane. Zdovc, Mihael, kopač iz Hrastnika, in Špan Saša, višja up. delavka iz Hrastnika, Majce Marko. el. monter iz Ljubljane, in Stare Dragica, knjigovodkinja iz Ljubljane, Puš Andrej, dipl. pravnik iz Domžal, in Avbelj Erika, uslužbenka iz Domžal, Bobnar Andrej, ključavničar iz Dobrniča, in Štrus Jožica, prodajalka iz Šentvida pri Stični, Smrkolj Franci, strojni tehnik iz Žvarulj, in Obreza Marija, gospodinja iz Kisovca, Omahen Mirko, študent iz Višnje gore, in Gostiša Nataša, študentka iz Škofljice, Erjavec Aleš, prodajalec iz Višnje gore, in Omahen Marjeta, PTT tehnik iz Višnje gore, Kane Drago, voznik iz Malega Gabra, in Pekolj Anica, delavka iz Gombišča, Lušina Albin, sprevodnik iz Gornjih Jelenj, in Kraševec Lučka, frizerka iz Hriba nad Ribčami. Štibernik Marjan, orodjar iz Luč, in Rupnik Marija, frizerka iz Luč.
Umrli v oktobru:
Bernard Franc, 79 let, iz Gabrovke, Potisek Janez. 48 let, iz Litije, Host-nik Pavel, 82 let iz. Črnega potoka, Musar Marija, 67 let, iz Radeč, Mak Apolonija, 76 let, iz Litije, Kastelic Ivan, 55 let, iz Litije, Planinšek Amalija, 77 let, iz Boltije, Penčur Marjan, 55 let, iz Litije, Fele Marija, 87 let, iz Polš-nika, Smrekar Marija, 75 let, iz Podšentjurja.
Jožica Čož
Zvone in Romana v Litiji
Navdušenje, s katerim potujeta Zvone Šeruga in Romana Dobnikar z motorjem po svetu, je Zvone prenesel na vseh 180 obiskovalcev, ki so prišli na njegovo predavanje. Predavanje z diapozitivi je bilo v torek, 27. 10. 1987, ob 18. uri v kino dvorani Litija. Čas je bil prekratek, da bi nam Zvone Šeruga, kije študent novinarstva na FSPN, pokazal še več diapozitivov in povedal še več zanimivosti s svojih poti, čeprav bi poslušalci še kar sedeli in poslušali. Ta večer je Litija zaživela drugače. Ves teden so se pogovori še vračali k tej temi, k potovanju, k ljudem, k Zvonetu in Romani.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata in dedka
RUDIJA ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
IVANE NAGODE
roj. URŠIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Zdravstvenega doma Litija, tov. Evi Kovic za poslovilne besede, pevcem iz Kresnic in župniku za opravljen obred.
Vsi njeni
Golišče, 17. novembra 1987
Odkar te več ni, se naš oreh ves dober sklanja v naše trudne prazne noči in grenko, grenko ihti.
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in dedka
MARJANA PENČURJA
zidarskega mojstra iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kraljevi, župniku za lepo opravljen obred, glasbeniku za zaigrano žalostinko, govorniku za tople poslovilne besede slovesa ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino in sočustvovali z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
'/Mm
""mm
w
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
JANEZA KASTELICA
Vsem, ki ste izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Litija, 15. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta
KARLA KOKOVICA
iz Zavrstnika 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Železniške postaje Litija, Lesne industrije Litija, Centrome-rkurja Litija, Osnovne šole Šmartno in DO Kovina Šmartno za podarjeno cvetje, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prav posebno se zahvaljujemo dr. Sašiču za dolgoletno zdravljenje in gospodoma župnikoma iz Smartna in Štange za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
FRANCKE JURICA
roj. 20. 11. 1912, Šmartno 30
se iskreno zahvaljujemo Domu Tišje za skrbno nego. Posebno se zahvaljujemo sestri Kristini in strežnicam z oddelka. Hvala g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sorodniki
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
FRANCA HROVATA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih slovesa, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Doma počitka Tišje, kolektivu Industrije usnja Vrhnika TOZD Šmartno, sosedom in g. župniku za opravljen obred v Šmartnem in Dolskem. Hvala vsem, ki ob grobu počastite njegov spomin.
Vsi njegovi
Oktobrski veter je nežno pihljal, pošiljal je očiju zadnji pozdrav
ZAHVALA
V neizmerni bolečini ob izgubi našega najdražjega
STANETA ROZMANA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu CD ZG Parmova 35, Ljubljana, SP Pri banki Litija, železničarski srednji šoli, Vanjinim in Melitinim nekdanjim sošolcem, KK Litija, ženski ekipi, ter pevcem Lipe. Prisrčna hvala vsem, ki se vam korak ust?vi ob njegovem preranem grobu in se ga s toplo mislijo spominjate!
Njegovi: Tončka, Vanja, Melita ter ostali sorodniki
*
*
+ * * + ★
★ ★ * * ★ ★ + ★
★ ★ ★ ★ *
+ ★
★
★ ★ * *
* ★ * ★ ★ ★ ★ ★ + ★
* ★ ★ ★ ★ *
★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★
* ★
★ ★ ★
★ * * ★ ★
★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ *
★ * * ★ ★ * * ★ *
*
★
★
★ ★
E POMNITE, TOVARIŠI?
Bila je vztrajna, četrta partizanska zima. Čas pustih dni in dolgih noči. Zmrznjena plast snega se je tako iskrila v mesečini kot bela odeja s srebrnimi zvezdicami. Mrzel veter se je razposajeno poigraval po gorah, požvižgaval okoli gozdov in zavijal po dolinah.
Kurirja minerske čete, Tinko in Bruno, sta odrinila iz Moravske doline na nevarno in dolgo pot v Revirje. Šla sta po razstrelivo in druge stvari za miniranje. Sprva sta kar urno spešila korak po hribovskih poteh, na rebri debelo zasneženega pogorja pa sta jela omagovati. Suh sneg se jima je mlel pod nogami, ko da bi hodila po živem pesku. S težavo sta se vendarle povzpela na gorsko sedlo, od tam pa zavila čez poseko na Poljane.
Na samotni Smrekarjevi domačiji je Tinko potrkal na po-lkence. Gospodinja, ki je ravnokar vzela iz peči tedensko peko kruha, je takoj spoznala dogovorjeno znamenje in odprla vrata. Utrujena kurirja sta tiho vstopila. Bila sta ivnata kot snežna moža. Vsa prezebla sta se stisnil.a h kmečki peči, dobrosrčna mati pa jima je prinesla lonec topljenega mleka in pol hlebca svežega kruha.
Tedaj seje prebudil dvanajstletni pobič Silvo. Po glasu je spoznal oba kurirja, a se jima ni pokazal. Neslišno je zlezel iz postelje, se urno oblekel in obul, zlezel pod peč in potegnil iz skrinjice svoje igrače. Spretno seje opasal okoli suknjiča, zataknil za pas leseno pištolo in bombo ter si nadel titovko. Tak je vstopil v sobo in strumno pozdravil kurirja s pestjo, po partizansko.
Bruno in Tinko, ki sta si že ogrela prezeble ude in napolnila prazna želodca, sta začudeno opazovala tega partizančka in ga pohvalila za njegovo izvirno domiselnost. V živahnem pogovoru, v katerem je Silvo želel zvedeti čim več podrobnosti o partizanih, sta mu kurirja potešila marsikatero radovednost ter mu svetovala, kako naj pridobi čim več vrstnikov in naj organizira pionirski odred.
Tinko je pogledal na uro in se zdrznil, ker so se tako dolgo zak-
Prebrisani pionir
ramljali. Kurirja sta morala odriniti na javko, daju dan ne bi ujel na poti. Popila sta še preostalo mleko, spravila v žepe hruškove krhlje, ki jima jih je ponudila mati, in odšla v mrzlo noč.
Silvo je bil tako prijetno vznemirjen od partizanskega obiska, da ni šel spat. Sedel je na zapeček in začel sestavljati seznam vaških šolarjev, ki bi prišli v poštev za pionirski odred.
Nenadoma je nočno tišino preparal rezek mitraljeski rafal. Silvo je pohitel na podstrešje in skozi lino prisluhnil v noč. Tam zadaj pri potoku je še vedno regljala strojnica, zaprasketalo je tudi nekaj pušk, vmes pa seje zarezala gromka eksplozija ročne bombe in votlo odmevala po vaškem zakotju.
Dečka je boleče stiskalo v prsih, srce mu je močno utripalo. Skrbelo ga je, kaj je s kurirjema, ki sta se malo prej odpravila v smeri, odkoder je bilo slišati ognjeni rezget. Tedaj je v mesečini zagledal na košenici veliko črno piko, ki seje počasi pomikala po snegu. Se trenutek in Silvo je spoznal, da je tista pika kurir Bruno, ki se je plazil po tleh, ko da nima nog. Očitno je bilo, daje težko ranjen. Silvo je pohitel k njemu in mu pomagal, da je po levi nogi s težavo odskakljal do domačije.
Ko sta Bruno in Silvo zavila v hišo, se je zgoraj nad košenico zakrohotala brzostrelka. Kmalu je za njima prisopihal tudi Tinko in povedal, da se je splazil nemški zasedi za hrbet in usekal po njej. Štiri sovražnike je pregnal v dolino, petega pa je podrl v potok.
Iznajdljiva matije brž očistila veliko rano na Brunovi desni nogi z žganjem, v katerem seje
namakala arnika, nato pa razparala platneno rjuho in pomagala Tinku, da sta mu povila ranjeno nogo. Silvo je medtem odšel na košenico ter s smrekovo vejo nagrebel snega, da je zakril krvave sledi na stezi.
Tinko, kije bil vešč bolničar-skih opravil,je menil, daje Bru-nova rana zelo nevarna. Zato je prosil Smrekarico, da bi ga začasno prevzela na zdravljenje in poskrbela za zdravniško pomoč. Obljubil ji je, da se zagotovo vrne s patruljo po ranjenca, nato pa je po stranski poti odhitel na javko.
Silvo je bil resno zaskrbljen in zelo globoko zamišljen. Nenadoma pa je prisebno ogrnil plašč, namignil materi, naj pazi na ranjenca, in odhitel v dolino. Ko je pritekel v mesto, se je že zdanilo. Zavil je naravnost k Hermanovi vili. Čeprav je vedel, da je zdravnik nemčur, je samozavestno potrkal na vrata. Drugega zdravnika tedaj ni bilo v mestu. Priletnega doktorja Hermana je prosil, naj bi šel k njegovi materi, Češ da je hudo bolna.
»Na Poljane ne grem. Tam so sami komunisti!« je odvrnil naduti mož in hotel zapreti vrata. Toda Silvo ni odnehal, zdravnik pa tudi ne. Koje deček že skoraj obupal, mu je v glavo šinila drzna misel. Odmaknil se je v kot odpel plašč ter potehnil izza pasu leseno pištolo in jo nameril v zdravnika.
»Ranjeni partizan potrebuje zdravniško pomoč... Če ne greste z menoj, bom uporabil orožje. Tako so mi naročili partizani!« je dejal in dvignil ramena, da bi bil videti malce večji.
Zdravnik je smrtno prebledel in se povsem zmedel. Prav brezumno je oblekel plašč, pograbil veliko zdravniško torbo, pri-
Piše: Jože Štok — Korotan
pravljeno za obiske na domu, in šel na pot. Na robu mesta se je bojazljivo ozrl nazaj. Ko je videl, da Silvo meri vanj s pištolo, je prav pohlevno korakal navkreber proti Poljanam.
Ob osmih sta zdravnik in prebrisani Silvo prispela na Smrekarjevino. Ranjeni Bruno je z resno partizansko besedo opozoril zdravnika, naj opravi svojo dolžnost, kot mu veleva etika. In mož se je očitno zelo potrudil. Skrbno mu je očistil globoko rano, izdrl kroglo iz kosti, zašil raztrgano kožo, povil rano in mu dal injekcijo.
Koje zdravnik odhajal, mu je hvaležni kurir Bruno zabičal, naj ne črhne o tem dogodku nikomur, zakaj izdajstvo je treba zelo drago plačati. In zdravnik Herman je obljubil, da bo molčal. Koje stopil iz hiše, mu je Silvo pokazal svojo pištolo, ki jo je izdelal iz hrastove grče. Zdravnika je bilo tako sram, da je ves iz sebe jezno zarobantil: »Predrzno si me ustrahoval!«
Kurir Bruno je dobro prenašal bolečine, saj je bil vesel, ker se je globoka rana na nogi hitro celila. Sicer pa ga je Smrekarjeva mama skrbno negovala in mu stregla v zakurjeni kamrici, Silvo pa ga je kratkočasil ter se od njega učil partizanskih veščin.
Silvo je potem pridobljeno znanje in partizanske spretnosti z uspehom prenašal na druge fantiče v partizanskem pionirskem odredu, ki gaje ustanovil in vodil z veliko zavzetostjo in ponosom.
Čez nekaj dni so prišli na Smrekarjevo domačijo partizani. Ko je Tinko povedal, da je dobil razstrelivo in da so z njim preteklo noč porušili nemško postojanko v Savinjski dolini, ga je Bruno od veselja krepko objel. Nato je ves srečen hotel vstati, a ni šlo.
Ko so partizani položili Bruna na nosila, da ga odnesejo v partizansko bolnišnico, so mu polzele debele solze po licu. Zahvalil seje dobri Smrekarjevi mami za materinsko skrb, Silva pa potrepljal po rami in mu v veliko priznanje dejal:
»Junak si! Smelo vodi partizanski pionirski odred!«
★
★
★ ★ ★
★
* ★
★ ★
★ ★ S * ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ +
*
★ ★
1 ★ ★ ★
★ ★ ★
*
S
★ ★ ★
★
★
★ ★ ★ ★
s
★ ★
★ ★ ★
★
*
*
★
★ ★
★ ★
*
★ ★
★ *
i
Filmska razglednica Prijetni prednovoletni dnevi
Tokratna Glmska razglednica vam na kratko predstavlja program litijskega kina za zadnji letošnji mesec. Pravzaprav kar težko verjamemo, daje že spet leto naokrog in da bo sedmico ob osmici zamenjala osmica. Pisalo se bo torej leto 1988. Upajmo, da bo boljše od letošnjega.
Sedaj pa se vrnimo k programu za december.
2. in 3. decembra si boste lahko ogledali ameriški karate film Maščevalec iz pekla. Film Cena ljubezni pa je film za tiste, ki se radi smejijo.
Zadnjih pet filmov v decembru namenjamo prednovoletnemu praznovanju. Najprej bodo na svoj račun prišli najmlajši, saj smo zanje pripravili risani film z naslovom Čudežni grm. Film je prikupna pravljica o živalih in lepotah narave.
Steven Spielberg je s pomočjo kolegov ustvaril dve zelo dobri komediji. V filmu Nora invazija na Kalifornijo ne manjka komičnih scen, nepredvidljivih situacij in prikupnih neumnosti.
Gremlini pa je film o majhnih, zelo navihanih bitjih, ki zagodejo ljudem ravno na božični večer. Mala bitja so zares neustrašna saj jih ne prestraši niti pogled prijatelja, ki gaje prestrašena gospodinja uspela zapreti v mešalnik in ga pošteno »zmiksati«. Kljub svoji porednosti pa so mali gremlini tako hudobno prikupni, da se bodo marsikomu vsidrali v srce.
Prav ob koncu leta pa bomo zavrteli še dve komediji: Super lepotec in Smoki in razbojniki.
Ob koncu vam želim veliko zabave pri spremljanju filmskih predstav. Za dobre želje ob novem letu pa bo čas v zadnji letošnji razglednici konec decembra.
G. M.
MERCATORJEVA NOVOST KLUB MERCATOR tudi v Litiji
Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določenih trgovinah, prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delovnih organizacij so/da Mcrcator, kupujejo Merca-torjeve kupone. Vrednost kuponov je 20,50, in 100 tisoč dinarjev. Z nakupom kupona dobijo tudi člansko kartico »Kluba Mercator«. Prednost nakupa kupona: nakup    medsebojnega zaupanja in pošten-
kupona je oblika varčevanja, ki kupcu kupona prinaša 70-odstotne obresti, če kupon vnovči ali kako drugače porabi pred iztekom enega leta od njegovega nakupa. Če pa kupon vnovči po enem letu od nakupa, mu prinaša 135-odstotne obresti (obrestovana vezana vloga). Kupljen kupon lahko kupec kadarkoli zamenja za gotovino v tisti prodajalni oziroma poslovni enoti Mercatorja, v kateri je kupon kupil in prejel klubsko kartico. Lahko pa z njim plačuje vse vrste blaga in storitev, kijih nudi več kot 1600 prodajaln in drugih (gostinski, turistični, storitveni) obratov Mercatorjeve mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu in nekaterih krajih sosednje republike Hrvaške. Vsak občan naj si sam izračuna koristnost, ki mu jo nudi geslo: denar v žepu, obresti pa tečejo. In to poštene obresti.
Namen ustanovitve Kluba Mercator: vse ostrejši pogoji gospodarjenja, visoke obresti in vedno manjša kupna moč prebivalstva narekujejo gospodarstvu, da poišče vire za svojo reprodukcijo. Oblika, ki vam jo ponuja SOZD Mercator-KIT, je ena od možnih. Pri tem pa velja načelo, da morata oba v poslu: občan in gospodarska organizacija svoj interes opredeliti na osnovi
ja. Zato za izplačilo in vnovčljivost kupljenih kuponov jamči sestavljena organizacija Mercator-Kit, njenih 19.500 delavcev in 20.000 združenih kmetov.
Podrobne informacije: vse informacije in obvestila v zvezi s »Klubom Mercator« lahko občani dobijo v najbližji Mercatorjevi poslovni enoti. Informirate se lahko o ravnanju s klubsko kartico, nakupu kupona, načinu plačila s kuponom, o obrestovanju kupljenih kuponov (hranilnih vlog in o valorizaciji obrestnih mer, času obračuna obresti in še o vrsti drugih podatkov, ki jih bo občan zahteval.
Obenem vabimo vse občane, ki so naleteli na kakršnekoli težave pri včlanjevanju v »Klub Mercator«, izplačilu kuponov oziroma plačilu s kuponom, da nas o svojih težavah obvestijo s pismom ali pa po telefonu (061) 215-173. Veseli pa bomo, če se boste oglasili tudi s svojimi pohvalami.
Pooblaščena poslovalnica Mercator za izdajo kartic Klub Mercator in prodajo Mercator kuponov v Litiji je samopostrežna trgovina na Rozmanovem trgu. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi v ostalih poslovnih enotah Mercatorja, kjer lahko s kuponi tudi kupujete.
Vsi delavci Mercatorja vas vabimo: Postanite tudi vi član Kluba Mercator
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE KOMUNALA LITIJA Litija, Ponoviška 15,
razpisuje prosta dela in naloge
voznika C kategorije
Pogoji:
— poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit C kategorije
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 3 mesece
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. K sodelovanju vabimo tudi študente in upokojence za kasiranje komunalnih storitev v Litiji in Smartnem. Nagrajevanje po učinku. Podrobnejše informacije dobite v kadrovskem oddelku.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9 Delavska univerza
v decembru pričetek novih oblik izobraževanja
V decembru se bodo pričela predavanja za tele oblike izobraževanja:
— komercialni tehnik
— začetni strojepisni tečaj
— tečaj za skladiščnike
Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Litija, tel. št. 881-182, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza
objavlja za šol. L 1987/88
RAZPIS
SR
I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja
1. kovinsko-obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 3. letnik) -
— program obratni strojni tehnik    tehnolog (1. jetnik) NAI)
2. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR)
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD)
3. komercialni tehnik (dveletna šola) — SR
4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR)
II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda)
III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje):
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za voznike viličarja
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj za gostinske delavec
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi. Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure.
ŠPORT IN REKREACIJA J
nogomet
Medobčinska nogometna liga Ljubljana
V nanovo ustanovljeni medobčinski nogometni ligi Ljubljana, ki ima dve ligi, nastopata v prvi ligi moštvi Litije in Apnarja, v drugi ligi pa nastopa Enotnost iz Jevnice.
Moramo reči, da je 14-članska liga kvalitetno precej izenačena, igra dokaj dober nogomet, s tem pa se je tudi zanimanje za nogomet povečalo.
Moštvo Litije, ki je v prvih treh kolih doživelo dva poraza, je v nadaljevnaju prvenstva prikazalo zelo dobro igro in trenutno zavzema po 11 kolih 3. mesto, s tem pa ima v spomladanskem delu tudi možnost za najvišje mesto.
Zelo dobro igra tudi moštvo Apnarja, ki je tudi tik pod vrhom. Prijetno pa so presenetili igralci Enotnosti iz Jevnice, saj so vodilni na lestvici druge lige.
Lestvica MNL Ljubljana po 11 kolih:
1. Ihan
2. B. Krajina
3. Litija
4. Svoboda
5. Mengeš
6. Apnar
7. Radomlje
8. Kočevje
9. Livar
10. Ilirija
11. Črnuče
12. Dob
13. Usnjar
14. Tabor
21 : 8 18 22:10 16 29:16 15 22:15 13 20: 13 10: 11 20: 17 18 : 18 20:20 10: 15 10 : 22 14 : 26 12:23 9:23
13 12 12 11
9 9 7 6 6 6
Mirko Plaznik
Nogometni klub Litija prireja 31.12. 87
SILVESTROVANJE
v dvorani na Stavbah v Litiji.
Igra nasamber ALPINA. Silvestrski menu.
Rezervacije bo možno dobiti po 1.12.87 v Predilnici in DZS — knjigarni.
1. novembra sem izgubil manjšo žensko uro znamke DARWIL od stanovanja na Sitarjevški 35 do pokopališča Litija na vzhodni strani. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne na Postajo milice Litija.
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO »TIŠJE« Šmartno pri Litiji
Vsi, ki imate doma otroško smučarsko opremo (tudi oblačila) za starost od 9 do 13 let in je ne potrebujete več, prosimo, da nam jo podarite in s tem pripomorete k uspešni realizaciji zimske šole v naravi in smučarskega tečaja.
Sporočite svoj naslov in po opremo pridemo tudi na dom ali pa jo osebno prinesite na našo šolo.
Udeležba na Tis j u
Planinsko društvo Litija je izvedlo že šest spominskih planinskih pohodov na Tišje. Udeležba v posameznih letih je bila naslednja:
1981 — 407 udeležencev
1982 — 887 udeležencev
1983 —610 udeležencev
1984 — 1108 udeležencev
1985 — 770 udeležencev
1986 — 988 udeležencev
Doslej se je pohodov udeležilo 4770 udeležencev, podelili so 2903 bronaste in 253 srebrnih značk.
V štiridesetih letih smo gradbinci SGD Beton zgradili več kot 2,5 milijona kvadratnih metrov raznih objektov.
SGD Beton, ki zaposluje dva tisoč delavcev, praznuje letos 40. obletnico svojega uspešno opravljenega dela.
Naše delo in življenje v 40 letih je tesno povezano z vsemi značilnostmi razvoja naše družbene skupnosti. Številni objekti, ki smo jih v tem času zgradili, so odraz razmer in potreb celotnega gospodarskega razvoja.
Začeli smo enostavno, skromno, vendar z zagnanostjo, iznajdljivostjo in velikimi napori. Z znanjem in bogatimi izkušnjami pa smo se razvili v močan gradbeniški poslovni sistem.
40 let od ideje do popolnosti
ŠPORT IN REKREACIJA ]
Na GEOSS tudi z rolkami
NOGOMET
Sredi novembra je tekaška sekcija Partizan Litija organizirala prvi tek z rolkami na GEOSS. Prireditev je potekala \ slabem vremenu, zato je bila udeležba tekačev skromna. Kljub temu pa se v-i nastopajoči brez posebnih težav premagali 7.000 m dolgo progo od Sp. Ilotiča do geometričnega središča Slo-\ cnije v Sp. Slivni z višinsko razliko 389 m (pionirske kategorije od Vač do dlOSS-a na 2.000 m dolgi progi z \ finsko razliko 120 m).
Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili:
ml. pionirke: Kenk (Vrhnika) 16,37; ml. pionirji: Jezeršek (Unior Olimpija) 13.29; st. pionirke: Carman (Unior Olimpija) 12,30; st. pionirji: Bašelj (Kranjska gora) 11,56; ml. mladinci: liahar (Unior Olimpija) 32,50; st. mla-
dinci: Klemen (Unior Olimpija) 33,55; člani do 31 let: Gril (Unior Olimpija) 31,31; od 31 do 40 let: Čarman (Partizan Litija) 35,17, nad 41 let: Bahar (Unior Olimpija) 35,09.
Tradicionalnemu kolesarskemu vzponu na GF.OSS seje tako pridružila še tekma z rolkami, ki Slovenijo že osvaja kot nova športna panoga, nadvse primerna za predpripravo na smušarski tek, lahko pa tudi kot samostojna panoga. Organizatorji razmišljajo še o organizaciji teka na GEOSS, ki bi ga organizacijsko izvedlo Športno društvo Vače, ki tudi sicer sodeluje pri kolesarskem in rolkarskem vzponu na GEOSS. Vse tri tekme skupaj bi nato štele za takoimenovani »tris«, kjer bi se upoštevali rezultati vseh treh panog.
Š. S.
ROKOMET
Je izpad iz lige res neizbežen?
Rokometaši 1UV Usnjarja so na lest-\ ici I. republiške lige v zares nezavidlji-em položaju. Zadnje mesto, brez zma-r< in brez točk (v času oddaje tega i ii i^pevka) kaže, da seje v klubu dogodil olik preobrat, žal navzdol. Kako bi -i sicer razlagali, da si klub, ki vrsto let posega prav v konico slovenskega rokometa, kar čez noč privošči takšen padce in to z »elitno« člansko ekipo, ki i pokazatelj stanja v vsakem športnem k i.ru. Ne gre skrivati in zamolčati j i\ neg.i vzroka za to. Zlato Kolar, ki d tričS igra v L avtrijski ligi, je skupaj s K arlom Špendetom, kije odšel k druga-Irjašu v Titov Vrbas, na tekmah dosegel malodane 75'* vseh golov. Preostala četrtina golov pa je tudi bila več ali manj posledica dejstva, da so morale nasprotne obrambe na Kolarja in Špendela »poslati« vsaj tri igralce, s čimer so si lastne obrambne vrste zelo razredčile. Odhod Boruta Mačka k Di-nosu Slovanu je klub sicer prebolel, saj mi ob njegovem odhodu igrali večinoma še vsi listi igralci, ki so bili prvaki 1.
GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Kokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). I redniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drugo Pečenik. Priprava za tisk: TOZD Grafika Novo mesto, i i     V. lovanovič. Litija. Naslov listva: Litija. Parmova 9, 1   "<S I -102. Časopis prejemajo -iiodinjstva v občini brez-■ ■ n dom.
republiške lige, sedaj pa je povsem očitno, da pravih zamenjav za to trojico ni. V klub je sicer prišel Bala iz Celja, vendar je zgolj ta okrepitev premalo. Poleg vsega pa seje Bala znašel še v vlogi graditelja igre in strelca, kar je ob zunanjih soigralcih brez izkušenj zanj prevelika obremenitev.
Ob ocenjevanju nastalega stanja se pojavlja več vprašanj. Zakaj so trije vrhunski igralci pravzaprav sploh odšli? Če je za Mačka povsem jasno, da ga k Slovanu niso gnali denarni vzroki, ampak zgolj želja po napredovanju, se pri ostalih dveh na to vprašanje ponuja drugačen odgovor. Pri nas je v I. in II. ligi rokomet ne igra samo zaradi veselja, Kolar pa k avstrijskemu prvoligašu Bruggu tudi ne hodi le zaradi kave in margarine.
Drugo vprašanje pa je, zakaj v klubu niso bili v stanju nadomestiti odhodov najboljših igralcev. Možnosti bi bile dve: ali iz lastnih mladinskih vrst, kar so sicer storili, vendar brez uspeha, ali pa pridobiti ustrezne igralce od drugod. Tudi to so storili, vendar samo z malo žličko (Bala). Posledice so sedaj tu.
Če so se v klubu (že) sprijaznili z izpadom članske ekipe iz I. republiške lige, bodo morali računati tudi s splošno oslabitvijo klubskega dela, kar je nujna posledica vsakega neuspeha. To pa pomeni, da se bodo v II. ligi znašli s slabšo klubsko upravo, čeprav bi morala biti za vrnitev nazaj v I. ligo prav uprava najmočnejša.
Znani so primeri, ko so se izpada iz lige rešile ekipe, ki so bile v še bolj neugodnem položaju, zato je sedaj poteza na upravi. Ce bi zares imeli namen ostati V ligi. je jasno, da obstanek lahko zagotovijo le s primernimi igralskimi okrepitvami. Ob dejstvu, daje letošnja I. republiška liga kvalitetno dokaj šibka, bi se utegnil podvig posrečiti in napol potopljeno ladjo spraviti na površje. Vedeti je namreč treba, daje potopljeno ladjo zelo težko dvigniti, kar bo bilo treba upoštevati oh cventuelnem plani-ranen' i/pa 'n i/1 I x oz vnaprejšnji m sprijn/
S. S.
Občinska nogometna liga
Jesenski del občinske nogometne lige, v kateri nastopa 7 ekip, je prepričljivo dobila ekipa ZA VRSTNIKA, ki je vsa srečanja tudi dobila.
Tekme so bile zelo zanimive, saj moštva nastopajo z izkušenimi igralci — večinoma bivšimi nogometaši. Tekmovanje je potekalo brez pripomb, tako daje liga v jesenskem delu popolnoma uspela.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
5. kolo:
Sava : Zavrstnik Dolina : ZL Gradec : Hotič II.
6. kolo
Zavrstnik : Dolina Hotič I. : Sava ZL : Gradec
7. kolo
Gradec : Zavrstnik Dolina : Hotič I. Hotič II.: ZL
LESTVICA PO JESENSKEM DELU:
- jesen 87
1 :2 5: 3 5:2
4 : 1
5 : 2 3:9
2:5 0:3 1 : 1
Zavrstnik Hotič I. Gradec Dolina
Sava
6. ZL
7. Hotič II.
0 0
31 : 6 31 : 9 28: 14 14 : 17 13:23 16 : 51
12 točk 9 točk 8 točk 6 točk 3 točk 3 točke
7 : 20     I točka
Plaznik Mirko
ŠE JE ČAS, DA SE PRIJAVITE ZA AKCIJO
»ZDRAVO«
ki jo bo v letu 1988 vodil odbor za športno rekreacijo pri ZTKO Litija. Akcija jc namenjena vsem zdravim in tistim, ki to želijo biti. V celem letu bo treba izpolniti po eno nalogo v teku, kolesarjenju in hoji, pri vsaki panogi pa udeleženci izberejo katerokoli prireditev izmed treh ponujenih.
Veljajo naslednje prireditve:
TEK: 1. Tek OF Gabrovka 12 km (april)
2. Tek zmage Litija 12 km (maj)
3. Kros—občinski 10 km (september ali oktober)
KOLESARJENJE: 1. Vzpon na GEOSS 14 km (junij)
2. Maraton Valvasor 70 km (avgust)
3. Kolesarimo cca 60 km (julij) HOJA: 1. Pohod na Janče (maj)
2. Pohod na Tisjc (december)
3. Eden izmed izletov PD Litija
Vsak. ki bo opravil po eno izmed nalog v posameznih disciplinah, bo prejel nalašč za to akcijo izdelano medaljo. Posebna priznanja bodo prejele tudi družine. Čas pri izpolnjevanju nalog se ne bo meril; važno bo progo preteči oz. prekolesariti in prehoditi. Podrobnejše informacije dobite na ZTKO Litija, Valvasorjev trg 9 a (tel. 881-229 in 882-2i5)!
Rok za prijave je 31. december 1987 na ZTKO Litija.