6. številka. Trst v petek dne 9. januvarija 1903. Tečaj XXVIII Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć. „EDINOST" thaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša: ea eelo leto........24- kron ca pol leta........12 „ ea četrt leta........ 6 „ ea en mesec........ 2 kroni Naročnino ie plačevati naprej. Na na-roCbe brez priložene naročnine se uprava ae ozira. Po tohakarnah t Trstu *e prodajajo po-«rr;ezne številke po 6 stotink (3 nvč.l; izven Tn»ta pa j»o 8 irtotink (4 nvč.) Telefon Atr. 870. Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino io ogiase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr. sdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Jugoslovani I. 1902. i. Ne le Siovencfm, temveč tudi Hrvatom, Srbom, B< lgarom )cj turškim Slovanom ni bilo 1. ugodno. — Tudi oni niso imeli opraviti samo s tujo politiko, temveč tudi s svojimi raznovrstnimi navskrižji. — Mnogo zia so si nakopali vsled velikih de-jan-k h, potem pa tudi umetno napravljenih in podpiranih razlik. Prav razumljeni interesi vseh teh Jugo-e'ovaDOV so bolj ali maDje skupni in vna-jemni. Glede na \ odočnost so bolj ali manje navezani drug na drugega. I soda jednih provzroča jflnak<> usod«. tudi drugih. — — Kolikor je iz take svetovne politike možno soditi v sedanjost , so Hrvatje s Slovenci vred nav«/.aai bolj na ostele Jugoslovane, nego pa ti poslednji na Hrvate in Slovence. Vendar pa je danes u ml j ivo že tudi U , da niti skupnost Srbov, Bolgarov in še v Turčiji tlačenih Slovan.»v bi ne bila Krepka dovolj, da bi se ubranila od teverosa-padntga navala! In tako bo tudi ta skupnost prisiljena p;števati obstanek in razvoj Slovencev pa Hrvatov! S takega stal šča, katero ni izmišljeno, temveč je le pjsediea ie očitnih dejstev in toka evropske politike, kažejo ee vsakatera navskrižja Jugoslovanov kakor malenkostna, a vendar silno škodljiva radi tega, ker uničujejo s le teh narodov in jih odvra'i-j » od pravdnega političnega, in tudi gospodarskega, pa tudi pravega kulturnega delovanj«. Slovenci so do današnjega dne do svo jih jugoslovanskih biatov najbolj nevtralni, nepristranski; in nasproti vsem tem narodom blag-»hotni, brez najmanjše zavisti. Mi preziramo tu poskuse pristranskega presojevanja v kra-jj*k h strankah ter postevamo nepristranost slovenskega naroda v skupnosti. Hrvatje, t-1 >ven»ki najbliži sosedje, ozi-ronn njih *ol*>jevn»ki v zapadni polovini nagega cesarstva, so se v minolem letu borili proti lia ijanom v Istri, po vsej Dalmaciji in tudi na Reki, v Dalmaciji tudi že proti - rjenju nemščine od vladne strani, in, seveda, v Hrvatsko-Slavoaiji proti ma-djarsk m p* žrešnostim. V tem, ko imajo Slovenci opraviti z Nemci, Italijani in vladam', nasprotujejo Hrvati m jednaki nasprotniki, a poleg teh še madjarske vlade, še madjardtvo kakor tako. Poleg tega se je prešlega leta pridružilo pojavljtnje rezkega nasprotstva med Srbi in Hrvat«. Vprašanie o za\odu sv. Jeronima v Rimu je bilo poostrilo to navskrižje, in neprevidna izjava jednega srbskega lista je zanetila ogenj v strehi v obliki tužoih izgredov v Zagrebu. Ob teh dveh prilikah smo morali opazovat', da je bila vsa treznost mišljenja is-ginila cel<5 iz noviu, ki veljajo za dosledno smerne. Ce kfdaj, se je v teli slučajih uresničil izrek: Ce se prepirata dva, se veseli tretji. Hrvatje in Srbi so na izgubi! Srbi n. pr. so trpeli in bodo še trpeli | gmotno, ker se njih trgovci izseljujejo iz glavnega mesta Hrvatov. Na mestu teh tr- j govcev bo lo želi — Z dje, in nit: v gmot nem pogledn ni le slučajno, da so od strani, židovsk h politikov netili razpor med Ilrvati in Srbi. Hrvatski dijaki so se ^bili ob reševanju Jeronimsaega vprašanja postavili, češ, da bodo delali propagando za dosezanje slovan-sko-grškega obreda v katoliški cerkvi. Ze smo bili opomnili, da to žuganje mine brez dejstev in da vsled tega tudi škoduje. In res je taka. Niti za jedno ot>činj ni pridobila unija na Hrvatskem. To, kar se je tudi 1. 1902. počenjalo z glagolico med Hrvati, bi moralo te prisiliti k odločnim korakom tudi v cerkveni politiki. Škof dr. Mahn č, ki je bil pred Bvojim imenovanjem za škofa na Krku največi nasprotnik slovanske bogoslužbe v cerkvi, če tudi v unijatski cerkvi, je prišel do drugega spoznanja in je ravco ob zaključku 'leta za 1 snoval posebno akademijo, z namenom, da bi se gojila in povspeševala glagolica v eerkvi. Škof Mahnič je tako postal načelen nasprot nik i i -»te cerkvene politike, katero že leta in leta izvršuje škof dr. Flapp, in katero bi bi radi posnemali tudi v tržaško koperski škofiji. Kako škodljivo je separatistično stališče tudi v cerkven h vprašanjih, je moral občutiti prošlega leta tudi nadbiskup dr. Stadler v Sarajevu. Z višega slovanskega, za Jugoslovane (kakor zgoraj navedeno) potrebnega stališča bi ne bil zašel ne nadbiskup Stadler, in bi sa ne bili razgreli Hrvatje v skupnosti. Pojave med Srbi in Hrvati leta 1902 so; morali Slovenci, kolikor premišljajo stvari glede na bodočnost, le obžalovati. No, Hr-1 vatje pa Srbi imajo svoje račune tudi v Bosni pa Hrcegovini. Velikonemci se bojč, da bi politika v zasedanib deželah ne odgnala za vselej pravoslavnih Srbov. Velikonemci hočejo namreč s pomečjo neslovanske politike, kakoršno izvršujejo v A v stro-Ogrski, pridobiti ves Balkan pod politični upljiv Pangermanije. Velikonemci smatrajo Slovence in Hrvate (kakor Oehe na severu) že za pridobljene za romansko - germansko kulturo. Da Slovenci in Hrvatje ostanejo katoliki z rimskim obredom in latinskim jezikom, to jim je prav ; le tega nočejo, da bi Hrvatje dobili političn-o hegemonijo na jugu, ker vedo, da v tem bi se pravoslavni Srbi in v obče pravoslavni Jugoslovani za vselej odvrnili od Avstro-Ogrske. Stvar je nekoliko zamotana, a dovolj je vedeti, da tisti katolicizem, kakoršen se nahaja in {»odpira med Hrvat in Slovenci, ugaja pangermanskim c.ljem. Slovenci in Hrvatje morejo torej vedeti, komu na korist deluje sosebno konservativna slovenska stranka na Kranjskem. Hrvatje naj v pojasnilo dobro premišljajo, kateri so resnični vzroki, da dunajsko glasilo skupne armade, namreč gla-s lo >Reichswehr«, tako ostro nastopa proti Črnogori in proti vsemu, kar je pravoslavnega. F. Podgornik. Politem oreg-led V Trstu, 9. januvarja 1903. Državni zbor se snide zopet dne lo. t. m. Tako se potrja sedaj oficijelno. Dnevni , red bo nastopni : 1) prvo čitanje bruseljske I sladkorne konvencije in novela k zakonu o j davku na sladkor; 2) predloga o kontin-' gen tu novincev; 3) prvo čitanje proračuna za leta 1903; 4) tiskovni zakon. Spravna akcija. Do sedsj so bile samo le priprave, prihodnji teden pa imajo pričeti meritorna pogajanja. »Xeue Freie Presse« piše: Dan prihodnje seje še ni določen, vendar se imati obe sekciji Bniti prve dni prihodnjega tedna. V teh sejah se prične generalna razprava o načrtih. Ta debata se i m i završiti z imenovanjem pododborov, na kar nastane presledek v razpravah spra/ne konference. Na to bosti zopet sezvani obe sekciji, čim bo predloženo poročilo pododborov. To postopanja pa bi se moglo spremeniti, ako Čehi zaprično z obstrukcijo. Ako Cebi res ne mislijo — kakor se govori — odnehati cd obstrukcije, potem bo poslednja ovirala tudi razprave spravne konference. Temu nasproti pa konstatira >Information« : Ze danes treba in se mora konstatirati, da se odpor proti sporazum-ljenju kaže na nemški strani, specijalno med nemškimi Moravci. Ti to naj-nespravljiveji in ako se poskus za sporazum-ljenje tudi to pot izjalovi, bodo v prvi vrsti oni krivi na tem. In ako se vsled tega par- lament poruši, bo tudi to treba pisati njim v krivdo. To trela pribiti že danes. Novi srbski minister za vnanje stvari imel je te dni pogovor z nekim časnikarjem. V tem pogovoru izjavil je minister Lozanie, da je vstopil v Marković v kabinet na podlagi programa, katerega je objavil Markovih o sestavi kabineta. V tem programu pov-darja se potreba do prijateljskih odne šajev do Rusije in Avstro-Ogrske, ki ste na Balkanu najbolj interesiram državi. Politika balkanskih držav da se mora gibati v mejah, določenih v dogovoiu med Avstrijo in Rusijo iz leta 1897. Ta dogovor da je za Srbjo že radi tega zelo ugoden, ker zagotovlja neodvisnost balkanskih držav. Srbija da se mora na znotraj ojačiti, ker le gospodarsko in fi-| nancijelno močna ter v vojaškem pogledu j zanesljiva Srbija si more pridobiti zaupanje j vlasti in more zavezništvo ž njo poBtati dragoceno. Roman saksonske princezinje. Saksonska pr.ncezinja. katera je, kakor znano, [pobegnila od svojega eoproga, saksonskega prestolonaslednika, s svojim ljubimcem prof. ! Gironom v Švico, zahteva od saksonskega dvora letno peuzijo ter pravico, da sme pismeno in osebno občevati s svojimi otroci. Saksonski listi napadajo o tej priliki kraljevi dvor ter vladarsko rodbino, ki je strogo katoliška kljubu temu, da je saksonsko pre-' bivalstvo skoraj izključno protestantsko. — Dvor da stoji popolnoma pod uplivom jezuitov, ki se mešajo celo v zakonske odno-saje kraljevih prinčev in ki da so tudi povzročili razpor med prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Dogodki v Maroku Za hip so bili dogodki v Maroku precej resne nravi in se je bilo bati, da morejo isti postati v povod konfliktom med interesiranimi evropskimi vlastmi in vsled tega komplikacijam v svetovni politiki. — No, ta nevarnost — zdi se — je minola, kajti zdi se, da se sultanu po-I sreči ukrotiti usrajo hitreje, nego je b lo pričakovati. — Tako se sploh rado dogaja v v takih barbarskih krajih, kjer bo ustaje večinoma le posledice hipnih razburjenj in navdahnenj in ne treznega preračunjenja. Če tudi ustaši zmagujejo, pa se potem kmalu izgubljajo, ker vsaki hoče nesti domov — svoj plen. Ce ustaja zamre tako sama na sebi, bo to se najugodneje za vlasti in za mir, kajti vsako posredovanje, kjer je interesiranih več vlasti, je spojeno z nevarnostjo, ker more le še bolj raznet'ti plamen, kajti navadno bi hotele vlasti »posredovati« — ena proti drugi ! ! PODLISTEK. Na rojstni zemlji. -.•it-al Ksaver Šandor-Gjalaki : preve) M. C. Po dolih kadila je nizka kakor platno ali perilo bela megla. Z brdm, na pol svetlih, na pol oblitih sivo senco, glasila se je tu pa tam kmečka pesem, dolg^zvoka {in močna v nočnem miru, a poleg nje se je tam iz daljnje vasi nosilo ostrim odmevom lajanje psov. Visoko v zraku se je moglo razločati črno tolpo neUh ptic selilk, kako so tiho, mirno, pravilno, a vendar brzo plule v trooglatih oblikah doli proti jugu — čim dalje, tem bolj podobno čudnemu oblaku. Logi in iume so ležale tajinstveno, gluho, temno, le vrhovi najbližih stebel na robu so bili osrebreni od bleska mesečine. Pred njimi so se raztezale v livade ogromne črne sence. Vrbe, breze in jeseni kraj ceste so se skoro I>elili od mesečine in leteči mimo bežečih konj ao se zgubljal' iz-pred cčeaa. 0.imetanj« ko-"es io peketanje kopit sta se daleč nosila v nočno t š no in tam pod planino so Be jima zgubljali zadnji odmevi. Vasi, preko katerih so se voz li, so bile že vse v spanju. Tudi na odprti cesti bo Be le redko sreča vali vozovi, večinoma dolgi tovorni vozovi, počasi premikajoči se s kočijažem, ki je zaspal vrhu tovorov in se zavil popolnoma v konjsko plahto. Tu pa tam je pridrdral tudi kak kmečki voz z vinjenimi možmi, katerih jeden je zaobrnenim bičem tolkel po drobnih suhih konjičkih, dočim bo Be diugi drli v brezkraj nem neumnem kriku. Zrak je bil miren in ves je dišal od vonja otave, od rose, nekoliko od prahu a najbolj se je razširjal in je bilo povsod občutiti opojni vzdtib konoplje. Leva je nehote obšlo neko razneženo in prijetno ganotje. Ta krasna jesenska noč, to tiho potovanje po uspavani krajini, a slednjič tudi bližina krasne mlaie deklice, vse to ga je zaneslo nekam daleč — daleč. Nekoliko-krat se je ozrl na Vero. Ona je eedela molče in se ni ganila. Nje veliki divni coesi sti se zgubljali nekam v daljavo, a na licu jej je drhttl sanja v ali krasen izraz. Ni se drznil, da bi jo ogovoril. A bilo mu je tudi ljubš°, da ostaneta molčeča. Drage volje se je pre pustil občutkom in mislim, ki sta jih vzbujala v njem noč in vožnja, in čim dalje tem bolj je padal v sanjarjenje in v spomine na mlade dni. ko je nekdaj kakor dijak potoval po tej cesti in je s toliko radovednostjo gle dal na vsako stvarico, ki mu je prišla pred oko. Bilo mu je hladno — bjlestno v srcu. Rad bi bil sedaj vskliknil od radosti, sedaj zopet zajokal od žalosti, ker je vse to mi-nolo — minolo za vedno — minolo, da se ne povrne več ! — Ah — neumnost! — je spregovoril sam sebi. — Vsi ti spomini so le iluzija — in nič nego prevara. Koliko prevare v tem od drage prirode ! Saj — v času njihove sedanjosti bili so nam ti spomiii isto ta-io težki, kakor sedanji trenotki. Prošlost nas le premaailja ! — is on je po svoji na vadi, priučeni v svetu in iz svojih knjig, da se v vsem vrača k razumu — začel tudi sedaj dokazovati si, kako niti spominjanje na minolost, niti ta krasna noč nimata v resnici nikake prave, realne lepote v sebi. Maio da ni začil misliti na fiziko. Sedaj je začel razgovor z Vero. Vprašal jo je, da-li je bila po opravilu v mestu in kako dolgo ? Ni vprašal, ker 83 je zanimal, ampak ie da je vprašal. Zdel je, da ne bi zopet zapal v prejšnje sanjarenje, katerega se je sedaj skorj sramoval. — Bila sem po opravilu — je odgovorila Vera vzdihom. — Pa kako Vam je ugajalo v me^tu ? — je vprašal Lev banalno; ne hoteči biti nadležen, ni vprašal, kako opravila je imela. — Eh — nisem imela prilike, di bi si kaj ogledala. Vedno sem morala hiteti po svojih opravilih — a tu človeku težko prihaja misel na zabavo, nima za to ni ča?a, ni volje. — To je izrekla resno, skoro strogo, da se je Lev začudil in jej je moral pogle« dati v lice, ki je bilo kakor v skrbeh. (Pride še.) Zadnja vest iz Madrida javlja, da so tamošnji vladni krogi tega menenja, da Wo odložilen že prihodnji spopad med četami sultana in UBtasi. Tržaške vesti. Dogodki v Ricmanjih. Nekatere izjave v U zadevni notici / predvčerajšnjem »Slovencu« ne smejo ostati brez odgovora, ker jih moramo odklanjati, tudi če abstra-hiramo od meritoričnega v sporu Ricmanjcev s cerkveno oblastjo v Trstu. Izjave v »Slovencu«, na katere mislimo, moramo odklanjati že s« s\ojega splošnega narodnega slovenskega stališča. »Ker t-e je bal i z g r e d o vf je poklical c. kr. okrajni glavar 13 žandarjev«. Po tej izjavi mora dobiti vsakdo le ta utis, da »Slovenec« o d o b r u j e to — previdnost c. k. okra jnega glavarstva. Prezrimo dejstvo, da se »Slovenec« dela, kakor da ne bi vedel, koliko je bilo res orožnikov v vasi in v bližini! 13 orožnikov je za tako vas. kakoršnja so Ricmaoje, že tolik aparat, da bi ga bili mogli opravičiti jedino le — predidši hrupni dogodki. Je pa bilo takih dogodkov v Ricmanjih ? Niti najmanjega niso storili Kicmanjci, kar bi opravičilo bojazen, ki bi zopet opravičila uporabo tolikega aparata. Prevzvišeni vladika tržaški je rekel v svojem popravku v »Naši Slogi«, da njegov namen je p o m i r j e n j e. O komisiji, ki je došla v Ricinanje, bi morali meniti torej, da je pr st, da nam odrekajo pravo, ako jim niemo na uslugo, ako je naše poatopanje ie količkaj navskrižno z željami in voljo vlad, ako t >rej — da govorimo s »Slovencem« — nimamo ugleda pred vlado! Ali ne vidijo gospoda okolo »Slovenca«, do kakih neslovenskih, zavednega naroda nedostojnih izjav se dajajo zavajati ? ! Gospodje naj le p »lože roko na srce kakor duhovniki in kakor Slovenci, in naj nam odgovore : kdo je |»o dr godcih orega ponedeljka izgubil na ugledu : ali Ricmanjci se svojim mirnim vedenjem, ali pa — kdo drugi ? ! Pa še na nekaj bi prosili gospodo, naj nam Ugovore. Ce je dosezanje svojih pravic res toliko zavisno od »ugleda«, ki ga uživamo pred vlado: kako je potem možno, da je ves naš položaj tako tužen, kako da se nam še danes odrekajo naj pri m i ti v nej i pogoji za življenje, ko smo vendar bili od nekdaj pa — recimo — do Ricmanj tako ovčje nravi, da bi bili morali biti v največi meri deležni ugleda pred vlado?! Ali mera našega »ugleda« je bila vsikdar v naobratnem razmerju z mero, s katero nam je merila vlada tudi — pred Ricmanj i. Zato moramo se svojega slovenskega stališča najodločneje odklanjati »junetim«, ki ga nam usdjuje »Slovenec« med narodno koristjo in »ugledom« pred viado. Nismo poklicani, da bi odgovarjali na napide proti dru. Požarju. Ali pribiti moramo dejstvo, da isti »Slovenec«, ki vedno zahteva, naj se varuje ugled duhovnikov, takim načinom piše o slovenskem duhovniku v stvareh, o katerih mu je znano, da s> v resnici vse drugače, nego so bile opisane cd njegovega tržaškega informatorja. Slovensko Uogosluženje. »Jedinstvo« piše : Važno je to vprašanje, ali v krizi je. Ne treba, da sezamo v podrobnosti, ali dejstvo je, da se je pred nekoliko leti mislilo v Rimu mnogo p-ivoljneje, in to ravno po inicijativi Leva XIII. Potem seje um e-šala diplomacija. Naj se le primerjata oba dekre:a kongregacije, da se bo videla razlika v razpoloženju po malem presledku časa ! Ne vemo, kako je bilo mogoče, da so se nekateri v diplomaciji oprijeli mnenja, da se Hrvatje, ako dobe glagolico, odpovedo veri. Ali to mnenje*. brez podlaga, ki je tudi smešno in nas žali, zavladalo je v diplomaciji, a v Rimu so bili izvestni Italijani pripravljeni, da iz nasprotnosti proti nam pritrde temu, pak je došlo do tega, da se od njih strani politi -kuje, da se v cerkev vlači politika. Kikor se vidi, čas je preresen, in radi tega bi trebalo sedaj, da upremo vso silo, d a s e enkrat politika p roti slovanska odkloni od praga cerkve, ker ne pozabljamo, ako tu li sta Škota I ccellini in Marcesić nezavisna in rodoljubna, da tudi ona ne moreta mnogo. Tolike so zapreke. Zopet nov import regnicolov. Vč.-raj rjutraj se je zopet pripeljalo s parnikom v naše mesto 89 delavcev iz Italije. S k o r a j vsi so še istega dne dobili tukaj delo in sicer nekateri v mestni plinarni, nekateri na delu uravnavanja istrske ceste, nekateri na podjelju gradbenih del Zaninovich in nekateri v tistem zavodu, ki ima nad uhodom neprestano nabito tablico, ki pravi, da se ne vaprejemajo novi delavci, t. j. : v ladjedelnici S. Marco. Dozdeva so res, kakor da bi se vsi odločujoči faktorji norca delali iz domačih delavcev. Mnogo brezposelnih domačinov romajo dan ra dnevom od zavoda d» zavoda, od tovarne do tovarne ter iščejo dela in zaslužka na vseh možnih podjetjih in trgovskih tvrdkah, a povsod zastonj. Domačina vsi odpravljajo z izgovorom, da ni dela, oziroma, da imajo dovolj delavcev. Merltem si pa naročajo delavce iz Italije ! In zdi se, da imajo ti tukaj že reservirane svoje službe. ttožičnica na Greti. Na novega leta dan ee je vršila veselica otroškega vrtca na Greti. Nova vrtnarica, gospica M o d i č e v a, ki je prevzela vrtec šele meseca novembra, je z nenavadno pridnostjo pripravljala otroke za »božičnico«. Da se je vrtec povzdignil zopet na prvotno višino, temu dokaz je bil nepričakovano lepi obisk na dan veselice. Program je bil primeren otroškim močem, tečke kratke in dobro naučene. Tako je igral »Vojaka na straži« mali Ivan Abram prav vojaški. »Prvič v šoli« sta proizvajala Viktorija Zoter in >'atal Gregorič, »Oba junaka« pa Herman Lenasi in Ivan Biščak. Vsi res pohvalno. »Solcce in dete« so predstavljale : Marija Kenda, Vekoslava Barič, Francek iz Lokve. »Siroti«, Ninica in Josipina Bizjak, katerima je res umrla mati pred mesecem dni. Voščilo za novo leto je deklamirala Vekoslava Barič. Otroški vrtec je v prav dobrih rokah, zato ga priporočamo našim starišem, kakor drugim rodoljubom, v podporo. To srčkano božičnico je sklenil g. G o d n i k, načelnik gretarske podružnice, z lepim in vspodbud-ljivim nagovorom. Otroke so obdarovali s sladčicami in obleko. Hvala velezaslužnim damam ženske podružnice, ki so nabirale in obdarovale otroke, ter častiti m darovalcem. Metod i j a. Nesreča. Predsin:>či našli sj v veži hiše št. v ulici Crosada 36-letnega ribiča A. Fabrisa z razbito glavo. Ker je bil nesrečnež, ko so ga našli, nezavesten, se ni moglo dognati, da li je po nesreči padel, ali je bil žrtev zločina. Včeraj zjutraj je Fabris vsled rane na glavi umrl. Draifce prenlčnin. V soboto, dne 10. jan. ob 16. uri predpoludae se bodo vsled •aredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča e* vilne stvari vrdil« sledeče dražbe premičnin : ulica Crocefisjo 8, oprema v zalogi ; ulica deli* Istituto 18, hišna oprava ; ulica Acijue-dotto 8, hišna oprava; ulica San Antonio 5, železna blagajna; ulica delle Poste 4, 120 knjig, 2 klopi in razno ; ulica deli' Istituto 13, hišna oprava ; Borzni trg 5, stroj (auto-maty ciclistile) : ulica Amalia 4, h šna oprava ; ulica Rap:cio 3, hišn^ oprava ; ulica Chiozza 14, šivalen stroj ; ulica Aequedotto 11, krčmarska oprava ; ulica Belvedere 213, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 3.5 ob 2. uri popoludne 8.8 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 760.5. — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop. ; oseka — .— predpoludne in ob —.— popoludne. Društvene vesti. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel svojo sejo jutri, v soboto, zvečar ob navadni uri. Zahvala. Podpisano vodstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje v svojem in imenu obdarovancev častitim damam ženske podružnice, imenoma g. Ponik varjevi is g. G r o m o v i za številno obuval, ki so se porazdelila med bolj revne dečke v VBeh 4 razredih. Prisrčna hvala vsem dariteljem. Sv. Ciril in Metodij naj vse priporočita Božji milosti ! B g povrni ! Vodstvo deške 4 razrednice pri sv. Jakobu. Za svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je darovala obitelj Negode 10 kron mesto venca danes umrli kumici. — Pogreb blage pokojnice bo v soboto ob 2. uri pop. Vesti iz ostale Primorske. X Nove občinske volitve t Tin jan u. Ker so bile zadnje volitve razveljavljene, se bodo v Tinjanu vršile nove občinske volitve 12. in 13. t. m. za tretji razred, 14. za drugi in 15. za prvi razred. Italijanska etranka se krčevito pripravlja na ta novi naskok, a tudi naša narodna hrvatska stranka Čaka — kakor poroča »Naša Sloga« — pripravljena se svojim poštenim čelom. Volilci tinjanske občine : rešite narodno čast!- X To so tiste »italijanske« občine! Kjer koli se italijanski stranki posreča, da z znanimi sredstvi vzdržuje v naših občinah italijansko nadvladje, pa kriče, italijanski listi, da je s tnm neovržao dokazano italijanstvo Istre. Kako drzno sleparjenje javnosti je to, je razvidno iz dveh natečajev, ki jih prinaša »Naša Sloga«. Občina Moščenice razpisuje mesto občinskega tajnika, občina Veprinc pa službo tajnika blagajnika. Obe sti v rokah nasprotne stranke in obe zahtevati znanje — hrvatskega jezika! Glavarstvo občine Moščenice zahteva to celo na prvem mestu! Tako silno italijanske so te — italijanske občine! Kaj meniš »Piccolo« ?! X Bralno, vinogradsko in sadjarsko drnštvo v Krepljah je imelo dne 1. t. m. svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bilo potrjenje računov za leto 1902. V tem letu je bilo dohodkov 688 K 36 stot. in isto to-iiko troškov. Predarek dohodkov in stroškov za leto 1903 pa izkazuje 938 K 7 st., troškov pa 955 K 6 st. Novi odbor je sestavljen tako-le : Anton Gomizelj, predsednik: Ivan Tavčar in Josip Tavčar, podpredsednika; Aiton Tavčar, tajnik ; Henrik Tavčar, blagajnik ; Avguštin Orel, Andrej Tavčar, odbornika. Vsi iz Krepljen. Potem je še odbornik Viktor Širca iz Godenj. Pregledovalci računov so: Miha Brundala, Alojzij Brundula in Anton Pegan iz Krepljen. Mirovna sodnija : Anton Tavčar iz Krepljen, Ivan Tavčar iz Godenj. Lan Ravbar, župan v Vogelskem dolu, Rudolf Ravbar iz Vogljen. Predsednik mirovni sod-niji je Andrej Lah, posestnik v Dutovljah. Društvo je dovršilo delo prireditve vinograda in sadovnjakov. V minolem letu je društvo dobilo podpore za nakup zemljišča za sadjarstvo 200 K.. Deželni odbor v Gorici je bil sklenil dati društvu za leto 1903 podporo 200 K. Občni zbor društva dne 1. januvarje 1902 je bil sklenil zgraditi poslopje in društveno klet Načrt in prevdarek troškov sta izgotovljena od mojstrov, a izvršiti bo možno to, seveda, tekom let, kajti vsi stavbeni troški bo proračunjeni na okroglih 5000 K. X Dijaško podporno društvo v Pazinu je lepo napredovalo tudi v minolem letu, kakor je razvidno iz poročila, ki ga je izdal ravnokar društveni odbor. Častne člene ima društvo tri : Josipa Jurja Strossmaverja, ■f* Frana Kal istra in Slava Dragica. Ustanovnih členov je imelo društvo 134, od katerih jih je umilo v minolem letu 6. Na čle-narini in darovih je dobilo društvo kron 14 933 02, torej K 5023 41 več nego li v minolem upravnem letu. Društveno imetje znaša K 16.790*38, torej je za K 2128*51 veče nego v prejšnjem letu. Na pazinski gimnaziji je bilo 139 dijakov, in ticer 109 Hrvatov, 29 Slovencev in 1 Ceh. Podpore je dob valo 94 dijakov v znesku K 11.309*22. Za knjige se je potrošilo K 1604*96. Vesti iz Kranjske. * Ljubljanski grad še ni p.-odan. Finančna uprava ni še dobila za poslopja ljubljanskega gradu ugodnih ponudb in zato ga baje še ni prodala. Mestna občina se zdaj še lahko poteguje zanj s primerno kupnino in obvaruje, da ne pride grad v tuje roke! * Tujcev je bilo minolo leti v Ljubljani na mesec povprečno po 1800. V mestu in okolici pa je delalo na raznih podjetjih nad 2000 delavcev, zidarjev in tesarjev. Največ je pa bilo — to se umfje — Lahov, ki so svoj zaslužek domov odnesli. Vesti iz Štajerske- — Nemški val. Nemci si dne 6. t. m. ustanovili v Raz vanj u pri Mariboru siidmar-kino podružnico. Nemci načrtoma prodirajo proti osrčju naše slovenske zemlje ter nam jemljejo jedno postajo za drugo. Slovenci pa smo tako miroljubni ter si dajemo brez odpora jemati zemljo ;n narodnost. Tužoa nam majka ! — Nesrečna smrt. Na Sladki gori pri Cmureku je zadnji petek, 2. jan., živ zgorel prevoznik (brodar) Feuerlo :lo ukazalo, Ha se mora mestno pokopal š'e v bt. Rupertu s 1. januvarjem popolnoma zapreti. Razne vesti. Vest jo je pekla. V italijanskem mestu Bitonto ae je ustrelila lena žena častnika Cegno. V zapuščenem pismu je izjavila, da polaga roko na-se, ker jo peče vest. Zakaj jo ie pek'a vest — t*rag. Dolence na Dunaju 1 K, arhivar A. Aškerc 5 K, nadu?. A. Gnus na Dolu (Staj.) i t, nabiralnika 3 K, tvrdka Iv. Perdtn « d vžigalic 40O K, župnik Valentin Bernik na Homcu 5 K, društvo »Zvezda« na Duaaiu 57 75 K. šentjakobska posojilnica v R žu 2orovanja se je letos udeležilo lepo -tevilo na Dunaju bivaj«.č h Slovencev, zani-majoč h se za osodo svojih mladih rojakov na duntij k h visok h šolah. Predsednik g. Pukl jf pi zdravil navzoče s primernimi besedami ter se spominjal erih blagih ncož, katere je v prošiem letu vzela nemila smrt. To je društveni ustacovnik, eminenca kardinal in nadšk« f dr. Jal-ob Missia ; dalje je nemda u*»da društvu vzela podpornike Alojzija Krsmžarja, mag. svetnika na Dunaju, dra. Lnterlugecerja, vladnega svetnika in dra. Ni ko Tonklija. Vsem bodi hvaležen spomin ! — Društveni tajnik g. dr. Božidar Stegu je poročal, da je društvo imelo tekom leta 1901 02, iz\z mši poldne mesece, vsak mes€C sejo; v teh je odber reeil 435 prošenj za podpore, katerih je odbor razdelil 453*5 kron, to je : blizu 5 20 K, tako, da znhša sedaj 17.072'95 K. — Prispevki udov, podpornikov in dobrotnikov so znašali 3461 K 97 au t. Ti dokodki so se proti lanskemu ltiu zmanjšali za čez 400 K j — Podpor je bilo razdeljenih 4536 K in sicer meseca oktobra leta 1901. v 8 slučajih li»0 K, mestca novembra v 59 slučajih 495 K, mestca jdtcembra v 62 slučajih 595 K; 1. 1902. pa meseca januvarija v 56 slučajih 490 K, fjbiuvarija v 57 slučajih 495 K, meseca marca v 51 slučajih 525 K, meseca aprila v 31 slučajih 360 K, meseca maja v 47 slučajih 562 K, junija v 50 slučajih 604 K, m. julija v 14 slučajih 220 K. — Prosilcev je b:lo 78 in sicer: 32 juristov, 31 filozi f jv, 4 medicinci, 2 tehnika, 2 akad. 1 slikarja, 2 akad. kiparja, 3 agronomi, 1 eksp. akademik, 1 slušatelj v tehn. muzeju. Po kronovinah je bilo : 40 iz Kranjske, 28 iz Štajerske, 8 iz Primorske, 2 iz KortišRe. Po htinu svojih stariiev bilo je sinov kmečkega stanu 30, delavskega stanu 7, obrtniškega ' stanu 16, uradniškega stanu (prof.) 3, učiteljskega Btanu 9, železniških sprevod., uradnih slug in en*k h 6, različnih drugih 5. — Poročili gg. tajnika in blagajnika bili ste : vsprej*t; brez prigovora in enoglasno. V imenu preglednikov poročal je g. dr. Primožič. Vse društvene knjige in blagajna so v uzornem redu. — Gosp. blagajniku dr. KI. Seshuna je \7rekel zbor za njegov veliki trud v korist društvu enoglasno zahvalo. ' Posebno zahvalo izrekel je zbor slavnim uredništvom slovenskih časnikov, ki so brez- 1 plačno priolč^vala društvene stvari ter tako uajveč pripomogla, da se je toliko darov žrtvovalo v korist ubegim dijakom. — Vsem podpornikom, dobrotnikom, nabirateljem izre- \ kel je občni zbor najtoplejšo in najiskrenejšo' zahvalo s pote »no prošnjo, da bi dosedanji podporniki, dobrotniki in cabiratelji ostali društvu še nadalje zvesti, da bi se tega pre-potrebnega društva spominjali tudi drugi slovenski rodoljubi ob raznih prilikah, posebno še oni, ki so kedaj ol tega društva prejeli kako podporo ter se nahajajo sedaj v primernih službah ali v takih gmotnih razmerah, da bi vsaj deloma za mogli povrniti prejete dobrote. Povdarjati je treba, da je in bo to društvo za slovenske visokošolee važno in piepotrebno, in sicer vkljub ustanovitvi jednakih društev v Gradcu in v Pragi. To dokazuje že o l leta do leta naraščaje če število prosilcev, o katerem ni pri- čakovati, da se v doglednem času zmanjšalo. — Z ozirom na veliko važnost tega društva, katero vrši velevažno nalogo, obrača se odbor do vseh rodoljubov z iskreno prošnjo za darove v korist tolikoštevilnih ubozli slovenskih visokošolcev na Dunaju. Darila bo hvaležno vsprejemal društveni blagajnik gospod dr. Klemena Sesbuo, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj I. Singerstr. št.. 7. Podporno vzajemno zavarovala o društvo za govejo živino t sv . Križa bo imelo v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoludne svoj redni obSni zbor v prostorih Ivana Košute št. 6. Daevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Predloženje letnih računov, poroč lo o številu udov in številu živine. 2. Volitev odbora. Odbor društva vabi na obilo udeležbo. K temu diuštvu je pristopila tudi občina Gabr>vec. Seveda ostane centralni cdbor v bv. Križu. V Gabrovcu se izvole trije nadzorniki, ki bodo nadzorovali živino ter sporočali o slučaj h bolezni. brzojavna* paroćiia. Ogenj v premogovnikih. LVOV 9. (B.) V premogovnikih v Bo rislavu je zopet minolo noč navstal ogenj, i ki se je jako razšir i. Zgorelo je baje — kolikor je po-neti po dosedanjih poročilih — 20 rovov z Orodjem in mineralnim oljem. | Tudi v*č hiš v bližini ro»ov je zerorelo. Danes v jutro je bil pnžar lokaliziran. Sjdaj gori le še v rovih. Državni zbor. DUNAJ 9. (B) »\V.ener Zeitung< ob javlja cesarjevo ročno pismo do ministerskega : predsedn k a dr Koerberja o sklicanju državnega zbor*. Chamberiain v južni Afriki. LONDON 9. (B.) Glasom brzojavke iz Johannesburga je ra n'ster za kolonije, Lord Chamberiain, včeraj d spel tjakaj in je bil na nekem shodu, katerega se je udeležilo 10.000 ostb, navdušeno pozdravljen. Akcija prott Venezueli. WASHING1 ON 9. (B.) V tukajšnjih krogih prevladuje mnf-nje, da se ugladi pot za uravm-vo venezulacskih težav, ne da bi se morali obrniti do mirovnega sodišča v Haagu. Velevažen precedenčen slučaj.. LONDON 9. (B.) Campbell - Banner-manu ie imel včeraj v Stierlingu govor, v katerem je izrekel svoje zadoščenje na tem, da se je v vene/.uelansk h sp >rn h vprašanjih 1 ^ i pozvalo mirovno sodišče v Haagu. To da je preeedecčen h učaj n»-jvečje važnost', da sti se Angliji in Nemčija »zjavili pripravljenima po»lužiti se te^a i:ntru'uenta zh mirovno-sodno odi č tev. To da pripomore jako veliko, da se otvori p"t. bo ločemu miru. Štrajk. BARCELLON A 9. (B.i Št raj kuj oči delavci v la za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko j v Korminu. j Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali t tudi za naroČbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrehe v 21 urati. V polružnic v ulici Poste nuove se zprejem^jo ic lelo vaaja oblefci po meri ter se še posebno vlobiva vsakd vrste-»"ileSc rAaznih risaaicaa in aura1! /.a «i Učcs. Friderik Steindler ulica Aquedotto St. 2. (zraven < vetlji- čaija G. Gherdol). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnava nje, stroj za me- j tati vodo, zdravniški pasovi, steklenice j za dojenje otrok, galoši tovarne ,,Bo-1 ston Ruber'*. W Sprejemajo se poprave. Jutri v soboto izide šaljivi in nagajivi „Škrat", ki prinaša mnogo zanimivega berila in lepe slike. Dobivalo se ga bo po lO stotink po sledečih tobakarnah. Trst: Kaunacher. ul. Poste nuove (zraven tisk. „Kdinost"). Stanič Štefan, ul. Molin piceolo S. Lavrenčič Mihael, trg pred vojašnico. Martini, ul. Belvedere st. 21. Kersten Ivanka, ul. Stadion št. 1. Pipan Emilija, ul. Ponte della Fabbra. Babnič Štefan, ul. Sette Fontane 12. Knitziiik Anton, ul. del Rivo 30. Bruni Edvard, Piazzetta S. Lucisu Afrir Mate, ('ampo Maržo '2. Barko rije : Tobakarna v „Narodnem domu". Skedenj : Andrej Sancin-I )rejač. Sv. Ivan : Skapin & Pirich. Rojil h : Antonija vd. Kramar (pri cerkvi). Bošket: Podboj Benjamin. Sv. Andrej : Tobakarna na kolodvoru sv. Andreja. Opčine : Josip Danev, lišt. 204. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K in za četrt leta 1.50 K. „Škrat" bo izhajal vsako soboto popoludne. Narodne obtoke v najem daje pevsko društvo , Kolo". Podpirani ima v zalogi Hi narodnih oblek (žensk h in moških), katere bo ods^pal proti mali odškodnini onim, ki se zglasijo pri našem blagajniku v društvenih prostorih ul. Mol lin piacolo štev. 1. Te obleke bo pr merne za koati miraue plese. O D P»OR pevskega drnstva „Kolo". Zahvala. Podpisani izreka pevskemu zboru , bratovščine sv. Cirila in Metoda pri Jakobu najprisrenejšo zahvalo z;i krasno novolotno darilo obljubuje trajno in nevgasljivo hvaležnost. Jušt Kralj, pevo vodja. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Soltao) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, "cajti les se oanSi v to nalaSč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 Htopinj. — Najbolj udoba«. moderni sestav. Konkurenčne cene. •T Album pohlfttev brezplačen. AMsaađer Levi lini frvfc U eajvegjA tovarne p«Wt»« ?u!i »rat, -•§ TRST i*— TOVARNA: I ZALOGt:: Via Te«a, i Piazza Rosarta «t. 2 vogal I (šolsko poslopja) Via UeittaBM j la Via Mbeife #t. 21 Telefea ftt. 870. -HOH- Veli* *tb«> tapccazlj, ircal la tU*. la» frttjt onitib« vadi po potekala a*črtin. 0«a« b^ia koakurooM ILDITUU < a£j C-IIl lAlTOU li ntiltO prMimett postavo so na p*, uuroJ a 1» iđl(t2.ii00 r&..AO. V trgovini z manifakturnim blagom tvrdJke Giuseppe Bolle ulica Jfuova, nasproti palači Salem s<» pro po 35 in po SO nvč. 4 Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA KEPREGORLJIVE L UĆI F. ROZZO, uL S. Antonio 5. Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJDlfi V Celju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite leleznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter jsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. rraverte, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. V Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. « Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * ^o»lpežb« točna jj _j Cene nizke. Paglianova pijača • • • prof. Ernesta Pagliano • © • nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagiiano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi i8q4 in na higijc-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na l(m5ku in ovitkih našo varstveno znamko. Xaro$be je nastavljati 11 a tvrd ko prof. €rncst pagiiano, jtapolj, Salata San jtiarco štev. Pekarna in slasčičarna Antona Feternel j t ulici Solitario št. 25. Podpisaut p-i poroča i»v«»o pekarno in slaščičarno, v katerej ^e dobiva tr krat. na J m svež kruh in slasči'-e vssike vrste. Prodaja tudi: vpakovrct ie uioke iz « grsk'h mlinov po najnižji n ctnnh, in pristni najfiueji « f< šk v steklenicah. Sprejema se tudi dom «5 kruh v pee v > Udani A. Peternel. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sohe, svetlo ali megleno politirane. •v Bogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trst - al. Malcanton št. 1. - Trst. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa karu ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ' ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja, male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Df^ Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosa rio pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se irvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantlč če vi j. mojster. Zalagr&telj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. Spštorae slovenske radije ; Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-)Ketodijevo w cikorijo. M. U. dr. Ant. Zahorsky Trst. ul. Carintia S t rdinule ni 9—12 pr dp. » '2 —\ j o >ol. Oklic I Sorodniki dne 19. 12. ltM>2. v Ljubljani umrlega gospoda Josipa Schlaf- ferja, bivšega trgovca in hišnega posestnika, sedaj zasebnika v Iv j ubijani, j se v njihovem interesu poživljajo, da I se nemudoma pri podpisanem oglase, ker se gre za dedne pravice. Dr. M Pire, i»dvet»'k v Ljutdj ur. Kolodvorske ulice it. 2 6. Naznanilo- Podpisani večletni gostilničar v znani in zelo ol»iskovani gostilni »T*ri zlatem levu« na trgu v Kanalu otvoril sem sedaj vis-a-vis v svoji hiši na novo : „Hotel Ulaga'. Zagotovljam najboljšo in točno po. strežbo z jedili. Točim pristna izvrstna domača črna in bela vina ter Dreher-jevo pivo v sodčkih. I ril a m p. n. gg. gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišče, shrambe za vozove in hleve za konje. A' kratkem napravim na vrtu tudi kegljišče in krogijišče. Prosim 7a\ obilen obisk ter se bežim z vsem spoštovanjem udani. Fran l I aga lastnik. Izvrstno delujoča gostilna »Pri zlatem levu« v Kanalu v soAki dolini se daje v najem odnosno se tudi proda. Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanja tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hišno in gospodarsko opravo. Radi gradnje bohinske železnice obeta se gostilni še večji promet. Ponudbe sprejema lastnik A Križnič. Kanal. FRAN JIRAS civilna in vojaška krojačnica TRST ulica Caserma Štv.