List 22. go dar i rtniške m Tečaj mil! W ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j II poâiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr a celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 2 gld. 20 kr., t pol leta 1 gld. 80 kr > četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo junija 1870. Gospodarske stvari. zemlje gostej Te reči pa se morajo pri vseh osmerih klasih v da so različni po lastnosti mislih imeti, ker je znano, in kraj j o v? Sejati, liuiaj ec luuiž* uu prium&a ve odrajtati; na kamniti, zeló peskasti zemlj m težki ilovici obnuca kakor na lahki puhl stroških, ki jih gospodar ima pri zemlj iških pridelkih. Spisal Lovro Pintar. Splosne misli o stroskih za pridobitev zemljiških pridelkov. Poslúh gospodarji! Čas se bliža, da bojo okrajne komisije začele svoje važno delo, ter bodo vrednost y prvem zemlje cenile in tako skušale davke primerno in pra- davkov, ktera vično vravnati. Na primer: na slabo njivo se mora toraj se mora od pridelka rodj (plug za ali brana) bolj trpi ali se bolj Tudi delo se ravná po posamesnih krajih. Mi Kranjci moramo vsako in ne ktere še po dvakrat pleti. Po boljših deželah se nié ne pleve. In koliko delà imamo zato, ker moremo ko- zolce ali stogove imeti, kterih druge dežele ■■V nrvem nacrtu postave za uravnavo zemljiških nimajo 7 žena, so Slehern, komur je blagor naše z davki hotel storiti tudi davkovski odbor državnega zbora deželnim odborom po vladi predio bila vsa kmetijska delà našteta in ravno to je 7 p» h del našteti. tako silno in neprimerno obložen e kra nj ske, pokazalo seje, da skoraj ni mogoče in tudi nekterih drugih slovenskih dežel ki so v mnogoterih krajih v navadi resnično pri srcu, naj si po svoji moči pri- zadeva, da se krivična butara gruntnih dav- Zato nilo Je skle naj vsaka okrajna komisija sama skrbi, da bo vsa v svojem okraji navadna delà med stroške djala. kov od nas odvrne. Cesarska vlada sama je spo- Ravno tako je državnega zbora davkovski odbor rekel znala, da smo Kranjci od leta 1844. pa do zdaj vsaj da se mora za dnost gnoja tudi med stroške šteti milijone davka več plaćali, kakor bi ga bili v čemur je tudi minister dr. Brestel pritrdil • i • •ivi ♦iiv« ivi® li ^ ir primeri z druzimi deželami dolžni plačati; sploh pa se Da ; 7 pa po misli, da smo ga za do milijonov več plaćali. pazite nam To je pretežka butara, presilna krivica! Cenilci! komisijam oblast izročena stava gnoja ne imenuje, pride od tod, ker je vsakoršne obdelovanjske stroške odločevati, po postavi o kraj nim Dr 7 Wintersberg v svoji da se ta krivica odpravi iz naše dežele in se razlagi postave za uravnavo zemljiških davkov, ktero taka butara gruntnih davkov naloží, kakoršna se bode drugim deželam naložila. svojem štatističnem sestavku v „Novicah" v 14. vlada tudi našim županom razdelila in iz ktere so svojim bralcem nekaj povedale, se tudi tudi „Novice moti ; ■ vx v • ^w w * m mm aa jlj» v^j f > ^ / f v^ v| vi jl vx y kj vy v vi v^ 2l če misli, da se gnoj navadno med stroške ne listu 1) sem dokazal, da so tri reči posebno krive, da more vrajtovati, in sicer je na našo kranjsko deželo taka neprimerna teža grunt- pridelek ne vrajta. Tak zato ne, ker se tudi slama v nih davkov padla kov Je bila , in sicer te-le, da 1) cena pridel- t mlj bil 7 tak pri nas veliko više postavljena kakor dru- se m i med pridelk tel daj ne tud god, 2) da sirovi pridelek je bil preobilno zarajtan, in 3) da stroški za pridobitev zemljiških pri- štet del kov, ki jih ima gospodar, bili so niže cenjeni i tud gnoj d 7 tk( pepel t post lam med gn°J na poslednji Z d a j a in s e stroške r. živin- 7 g * P itd kakor po mnogoterih drugih deželah. Iz teh treh zmot se izhaja milij on ska nesreča kranjske dežele in v teh 3 točkah leží zdravilo za našo bo lezen. II, S troski za pridobitev zemljiških pridelkov na drobno» Kdor je kdaj imel s cenitevjo zemlje kaj opraviti, moral si je posebno prizadevati, da je izvedel, koliko tem sestavku bodem poslednjo točko bolj na je treba živinskih in človeških dnin (taberhov) da se tanko ogledal. vseje, izredí in spravi pridelek enega orala oziroma na Med stroške za pridobitev zemljiških pridelkov mnoga žita in sadeža. V nobenih kmetijskih bukvah te (Kostenaufwand) se po postavi za uravnavo zemljiških reči nisem bolj na tanko zapisane najdel, kakor v kme davkov šteje vse, kar se v posamesnih krajih To trebuje da se pridelek do konca přiděla. seme soluo, gnoj , visa» ueia, kmetijskega orodja itd. vsa delà poje: tijskih bukvah profesorja dr. Hlubeka. On je pisal svoje bukve po svojih lastnih in po skušnjah najbolj učenih obraba (obnucanje) mnogoterega kmetovalcev poslednjih sto let. Toraj bojo njegova na znanila gotovo veliko veljavo imela v očeh vseh izur- Kedar se bode iskal čisti dohodek za en oral (joh) jenih kmetovalcev. Jaz jih bom po vrsti načrtal in da se z mnogih zemelj, bode se morala vrednost vseh teh reči svojo opombo le tam přistavil, kjer mislim od surovega zneska odšteti, in kar bode ostalo, to našo deželo ne viemaio. Tudi bom pristavi BVUJU U^UIJJUV IO lia LU UUOIM»11) J UilOllLU , U« OC našo deželo ne vjemajo. Tudi bom pristavljal, koliko v se o ««voaa U U o t C 11 ^ au. rv d JL uuuu voiaiv y tv xicvov/ vi \jcj\jm,\j u vy v jv/uja A ^* iwtw ? JJ je čisti dohodek, pa tudi številka ali tarifa ka- se po dr. Hlubek-ovih mislih kakega žita na en oral kega klasů. mora posejati \ 4tr 174 Število živinskih in Človeških dnin (taberhov) pri raznih zitih in druzih sadežih. a Gozdi (borsti). Dr. Hlubek pravi, da je na 2000 oralov gozda Delo pri enem oralu pšenice znaša po dr. Hlu- (boršta) treba enega borštnarja in pa enega pomagača bekovih skušnjah 10 zivinskih in 28 človeških dnin ali Letni stroški za oral znašajo na Avstrijskem 30 do 40 taberhov. Opomniti moram, da se morajo dnine za kraje, starega denarja. — Na Kranjskem pa se dozdaj plečvo in opravilo v stogove še pridjati in to se mora nikakoršni stroški niso odbijali od surovega prihodka. storiti tudi pri drugih žitih. — Semena je treba za en Prihodnjič se to ne sme več zgoditi. oral vagane ali 6 mernikov. Na tacih krajih vitti YH^«UV; «xi \j UJCI jjiivu v. lia iiauu jviajiu, kjer rado pozebe ali spomladi navadno srež trga, ga je treba od do mernikov. Delo pri enem oralu ozimne rži znaša 10 živin- skih in 25 človeških taberhov. do Semena je treba od vaganov. Navadno se rži eno stvarco več poseje kakor pšenice. ' Enega orala ječmena potřebuje 10 živinskih in 20 človeških dnin, poseje pa se ječmena od 21/2 do vaganov na oral, 5 vaganov pa vendar le malokje. Ravno toliko delà dá tudi vaganov na oral poseje oves, kterega se do 5 '/, Proso pa dá več delà. Ono potřebuje 15 živinskih in 30 človeških dnin za obdelovanje enega orala. Kjer se proso dvakrat pleve in z nogami mane sa ttaii lr a nwnm n 1a Pao ai a o a v%tiann 1/ (JQ dnin gana še veliko premalo. Poseje je 30 ali en mernik na oral. Tur šice se posadí na oral se prosa y4 2 va V« do 3U vagana in dnin je treba živinskih 20, človeških pa 63. Za obdelovanje enega orala graha je treba 10 v • ži- vinskih in 18 človeških dnin, semena pa l'/2 vagana do 2'/a Bob potřebuje posajen na enem oralu 13 živinskih in 25 človeških dnin, semena pa 2!/2 do Ajde se poseje na oral vaganov i do vagana in delo znaša 10 živinskih in 10 človeških dnin. Kjer imajo kozolce, pa več. Lanu se seje na oral 2 ali celó do 5 vaganov in se potřebuje 46 živinskih in 127 človeških dnin; 2 vagana lanénega semena za oral je na Kranjskem povsod premalo. Navadno ga posejemo en oral. do mernikov na Najpripravnejša in najpriprostejša gnojišča, (Konec.) Kako se naredi najpripravniše gnojišče, hočemo * pokazati dva izgleda v podobah. Prvi izgled. Podoba 1. Ta kaže črtež gnojišča, 66 čevljev dolzega in 30 čevljev širocega (za gnoj od 12 volov konj ) večemu 4% čevlje visoko nakidan). spredaj pri c dno polagoma nazaj krav in Od plani visi skoro 2/i palca na čevelj; pri d je gnojničina jama 6 štirjaških čevljev z leseno pumpo; od levega in desnega kraja dno visi za 3 roko, ktero gnojišče prav za prav deli v dva razdelka zadej pri d je pokrit jarek kanal, zidan z opeko) iz palca na čevelj. Sredi je hodišče } čevljev si- 5 hleva napeljan v gnojiščino jamo, njegovo dno je po- mosteno jišče ob treh tlakom) f gnojničina jama obzidana, in gno- na levo in desno stranéh, namreč zadej jvovw vu nivu ouau^u, uaaiicu «auci , ua ic v kj au uoduu obzidano z nizkim zidom iz kamena ali opeke, spredej pa jarek (graben), ki odpeljava dežnico. Podoba 2. kaže prerez po dolgosti zadej, in Podoba 3. poprečni prerez v sredi. Drugi izgled Podoba 4. Navadne detelje se na oral poseje 20 do 30 funtov. Navadno je na mero posejemo 6 bokalov (fir- keljnov) na oral. Oral detelje se opravi s 6 živinskimi in s 15 človeškimi dninami. Krompirja se posadi na oral 20 do 40 vaganov. Delo vzame 23 živinskih in 28 človeških taberhov. Ako * ■ f _ se z rokami sadi, okopuje osipa in koplje, treba je najmanj še enkrat toliko Človeških taberhov. Repe se poseje na oral do funtov; živinskih taberhov je treba 15, človeških pa 25 ? človeških je ruje ? kedar so že dnevi kratki t mrzli in grdi. pešena K r o m p i r j a se seje 6 funtov na oral. Kjer je zemlja se ga poseje več, ker nerad zeleni. in lahka Delà vzame toliko kakor repa, pa še skor več. B. Delo na travnikih. Navadno se rajta, da izurjen kosec na lepi ravni veliko veliko premalo, ker se mora dvakrat pleti, in se dežnico. Ako se ti gnojišče, napravljeno po prvem izgledu, ne zdi ugodno, lahko si izbereš drugi izgled in gnojišče narediš po podobi Ona pred oči stavi črtež v štirjaku (kvadratu). Zemlja se izkoplje tako, da dno od vseh štirih strani, proti sredi visi % palca na čevelj ; v sredi pa je štir-jaška ali okrogla gnojničina jama z gnojničino pumpo, okoli 6 štirjaških čevljev velika; od ene strani je pokrit jarek (kanal) iz hleva napeljan v gnojničino jamo. Krog gnojišča (a, b) je jarek (graben), da odpeljuje zidana. Dno je pomosteno s tlakom, gnojničina jama Podoba 5. kaže poprečni prerez tega gnojišča. Gnoj se najprej navozi na prvi, potem na drugi in potem na tretji razdelek. Med tem, ko se gnoj vozi ^ I, ki je na prvem razdelku na četrti razdelek rabi se om zemlji pokosí na dan pol orala do tričetrt orala, vaden senosek pa ne pokosi čez Na- pol orala, po bregovih in tako en oddelek vedno prazen ostane. obojem izglednem gnojišču v gnojničini jami in gorah večkrat še četrt orala komaj pokosi, in ženska stoji lahko prenesljiva lesena pumpa, s ktero se gnoj-ga zgrabi in posuši komaj polovico" kakor na ravnem. nica kviško goni, da se ž njo ali pohva gnojni kup Zato imajo senožeti (Bergwiesen) tako malo vrednost. (to se dá storiti tudi z napeljanimi žlebovi), ali da se i Vrh tega mora gospodar delavcem na senožetih še posebno dobro z jedili streči, ako jih hoče dobiti. Košnja kar je je odveč, izvleče v gnojničine sode, v kterih se koj izvozi. na senožetih je kakor somenj. Navadno se rajta na centov sená ena grabljevka na lepem ravnem svetu. Podoba 6. Ako je ugodno vreme, je seno drugi dan suho po kaže prenesljivo bregovih senožetih se potřebujete za 8 centov sená saj dve grabljevki pa ste še komaj dosti. Za centov kakoršna je videti gnojničino eti od spredaj pump y y otave tudi na lepem svetu ena grabljevka zadostuje. * Današnjemu listu so priložene podobě „Gnojisč". 175 podoba 7 pa kaže njen prerez po dolgosti daje Dva moza jo brez truda neseta, kamor hočeta. v sebi. Svinjski gnoj razvezuje se le jako počasi ter ne niti mnogo gorkote niti ima mnogo amonijaka Lahko se toraj tudi prenese v hlev, v kterem so po sebne gnojišcine jame Ovčji in kozji gnoj ima izmed vseh gnojev v sebi ondi Da se ne zamašé sesalne luknj lie ZidUJClOC ocoaiuv luaujivc y je sitice (prevrtana železná pl zato se podaj najveČ amonijaka, zato je takim rastlinam ) ki naj boljše, da se njim gnoji za vspesno rast potrebujejo mnogo y v in přibito, pritrdi spleten košek. Zaklop- rastline. pleh) E gnjilca, na pr. korenstvo, okopavine sploh in oljnate podob nica (ventil) in škornja ste v 6. podobi usnjena, ^ v<* v^«. r r-u . je navadna železná pušica, kakoršna je pri drugih košna je zemlja, ki se ima gnojiti B pa Ozir rabe gnoja je pred vsem gledati „ na to y ka cevéh Drugačne gnojničine pumpe kažete podobi in Kmetovalec, ki ima v svojih njivah in senožetih raz lično zemljo, lahko in těžko, mora na vsak način Poslednja je izvrstna v tem, da se ž njo dá gnojni kup konjski gnoj lociti od govejega ter na njive s težko poškropiti v podobi dežj ^ | ~ in peščeno zemljo. Kme- trdo, mrzlo zemljo izvoziti več vročega konjskega gnoja,. Podoba 10 na lahko, rahlo kaže prav ročno tacko (taljigo) s tružico za izvažanj gnoja govejega pa tovaicu pa, ki ima na svojem polji enako zemljo ali samo težko ali samo lahko, ne ostane nič druzega toraj Podoba 11. ? tačko (taljiga) s čubrom za odpeljevanje gnojnice ) Podoba 12. prav pripravno in ročno gnojno kopačo y kakor da ves gnoj zmeša. Toda on mora, ako hoče da zboljša svojo zemljo — in to morda hoče vsak kmetovalec — z gnojem ravnati tako, da se tudi prileže zemlji. On ki ima na pr. samo težak svet, mora si Podoba 13. samski voziček za razpeljavanje gnojnice ; iz sodca gnojnica po šopu slamnatih bilk teče in škropi. Mali posestniki, ki si sedaj tudi z malimi stroški ne morejo napraviti boljša gnojišča, naj si jih narede po 14. in 15. podobi. To in uno gnojnišče si kmet lahko sam napravi. Takim gnojiščem se pa ne prisodi denarna podpora. skrbeti. bolj rahlega slamnatega gnoja skopovati z nastilom, ter ne pustiti gnojišču pa y da bi toraj p r e ne sme ležal dotlé, da mu gnoj na se mu popolnoma zrnasti. Kdor mora samo z rahlo zemljo ukvarjati se, ta naj boljše stori, ako pusti, da se mu gnoj prav zrnasti. Gnoj na njive vozi ravno pred oranjem. Cele tedne ali celó čez zimo in še celó v majhenih kupčekih gnoj pustiti ležati na njivi, velika je napaka. Ce so gospo- Kdor si hoče vse zidano gnojišče napraviti ta naj se ravná po 15. podobi, ki kaže njegov poprečni presek. darske razmere take, da mora gnoj prej izvožen biti na njivo, izvozi ga na velik kup, kterega pa potem na debelo pokrij z zemljo. Gnoj, ki se v nizkih tružicah izvozi iz hleva, mora se lega na lego 4% čevlja visoko skrbno razgrniti in da zemlje Gnoj do ves pride v zemljo. palce globoko podoravaj ter skrbi Gnoj f ki povsod gleda iz O WHUH V flVJlUJJVi V^uuj , XVI UUVOUU CICU ali sèm ter tje leži na rahli prsti, priča je se i ega ili* legu uevijo. viouj^u ot^iunu ra/jgiiiiii 111 ^jllujg, o^m ^n dobro potlačiti. Med lege čevelj visoke, naj se natřese bega gospodarstva in zanikernega kmetovalca. sla zemlje za dlan na debelo, ker se ne-le ž njo zvežejo hlapljivi snovi, ampak se tudi nerazvezljivi delci zemlje razvežejo in postanejo mineraličen gnoj. Kjer je mavec (gips) po ceni dobiti, kakor na pr. na Gorenskem, ondi je velike koristi, če se gnoj nekoliko potrese ž njim, ker veže (pridržuje) amonijak, jako važen živež rastlinam , čegar hlapenje se razodeva po skelečem svojem duhu (smradu). Neprecenljive koristi je mavec tudi, če se potresa v smrdljivih hlevih. bora Veliki zbor družbe kmetijske kranjske. (Dalje in konec.) Dr. Jan. A ha či č poroča v imenu glavnega od o potrebi y da se na postavni poti v okom pride brezvestnemu in darjev brezpravnemu početju takih gospo- ) kterih posestvo se ima po eksekuciji prodati in kteri včasih vse, kar koli se le Ce hočeš, da ti iz gnojničine jame ne uide prav premakniti dá, v zadnjem hipu od hiše in po nič tečnega gnojila, treba je, da od časa do časava-njo se s t va vzamejo ali p opro dajo, bodi si cegel na nekoliko ali v prah stolčenega mavca ali stanj- strehi, zemlja na njivi itd. Po taki razuzdanosti škodo vržeš šane žveplene kisline ali železnega (zelenega) vitrijola. trpi kmetijstvo in realni kredit. Poročevalec nasvetuje « r Sklep. ! v Naj odgovorimo še na to-le vprašanje: „Ali se konjski in goveji gnoj vkupaj mečet »J na gnoj k na poseb kup? (iipi &uicuj9ivu iu icaiui tviouii. i uiuiicvaicu naj občni zbor sklene, da se glavni odbor obrne do ministerstva pravosodja, notranjih oprav in kmetijstva, da se ali oštro spolnuje postava, če jo imamo, ali da se nova dá za taka početja, ki so očitna goljufija. ki Predno damo odgovor na to vprašanje, naj neko- potrjuje, da tej zadevi govorijo predsednik pl. Wurzbacb ; liko povemo o lastnostih živalskega gnoja Konjski gnoj se izmed vseh naj raj ši razveže je res, da se včasih, predno kako posestvo včasih največ gorkote, ter y ima v sebi mnogo amonijaka daje zato na boben, pohištvo in posestvo tako oropa da J© dr. Costa, vitez Gutmansthal in Fr. je dober zlasti za mrzlo in trdo zemljo; žitnim pleme , zlasti v rahli zemlji in celó sam pa je škodlj nom jaka Govej gnoj se gorkote, ima počasí razvezuje, u»jt? tu«iu <»uiv- je aruzoa Kmetijssa stoma za povzaigo u. u u izmed vseh gnojev največ vlage na Kranjskem. Iz tega poročila se je razvidelo daj malo amo pride groza ; Schollmajer, in enoglasno ob veljá glavni predlog poročevalčev. Za tem poroča odbornik Jož. Seunig o tem, kar je družba kmetijska storila za povzdigo konjereje da —j—*•* —---— ' wv » líčí ixraujxz» icga pviuvýuo. oo jo i<*u vlugiu, u« je (mokrotě) v sebi ter je po vseh skušnjah rastlinam in ministerstvo kmetijstva obljubilo precejšen znesek za trtam najkoristnej Taka gnojnična pumpa je videti na posestvu c. k. kmetijske družbe v Ljubljani na spodnjih Polj anali ; gosp. Jarec, posestnik v Po Medvodah, prav po nizki izvršuje naročila na take pumpe kmetih podobi jih pa tudi more narejati najpriprostejsi tesar na premije kónj na konjskem sejmu v Ljubljani, 300 gld. za podučne bukvice v domačem jeziku o konjski, reji, 500 gold, za enake bukvice v živinoreji sploh^ oboj nimi zneski skupaj dala se bode napraviti precej obširna knjiga s podobami. Dr. Jan. Bleiweis je bil naprošen y naj on sestavi tako knjigo. * / 176 Zdaj govori dr. Jan. Bleiweis o tem, kako bi je ta močno občotal t zakaj ? pretesno obuvalo ga je si Vipavci z zgodn jimsadjem lahko napravili zatišalo in hudo oglodalo , da naprej ne imore. — Na veliko večo kupčijo z velikim dobičkom. Bog unem tam-le visé oblačila kakor na drogu ; kaj mu neki je dal vipavski dolini — je govornik rekel med dru- je? ali hira, se suši ali bo poginil? — o kratko nikar! g;m — tako milo podnebje, da zori sadje veliko poprej nameril se je na neumnega krojača ali žniđarja, ki nič kakor drugej na Kranjskem. To je posebna privilegija ne zastopi. • • • Treba le, da sadje ni samo zgodnje, temuc da Vipavi. je tudi žlahno, ali kakor Vipavci pravijo, pitano Ta ti břitev nabrusi, da men j reže kakor uni ti za dobro plačilo konja zakuje, da ga tedne več vpreči ne moreš. Mojster ti klobuk na- popred Po takem sadju bodo segali ne Ljubljančanje in Gradčani, temuč tudi Dunajčanje in še daljni ljudjé saj železnica delà, da zdaj nikamor ni daleč. ) redi cunja enkrat greš ž njim na dež y pa je kakor Zidar spodbije pege izpod mosta, in most se e neu- pogrezne. Trdno peč ti lončar obeča, pa třikrát jo za- mrli Vrtovec je to s živo besedo povdarjal v svoji kuriš in že vsaje razkuhana. Kolár ti svoje poštenje „Vinoreji". Po vsem tem našteva dr. Bleiweis zgodnje in dušo zastavi, da ti bo iz uzorjenega lesá voz napra- žlahne češnj e hruške, breskve in gr o z dj e kte- vil na njega besedo se zaneseš, draže mu ga plačaš fiauuc »jcouj v/j u i u D iv c, m * ^ » . ~ — p » .J i --- . ' J o v,*, , v rih naj bi Vipavci prav obilo zasadili in si tako za- in daš ga lepše okovati, pa za tri mesece ise špice ob-gotovili vsakoletno gotovo veliko kupcijo. Naposled na- južejo in plavajo v mazilu, da od svetuje sledeče: iz zbora današnjega naj v se pošlje njega specan sramuješ, ježiš in si prisiljen dati ga prekopati. Kakega odprto pismo vsem vipavskim gospodarjem v smislu imena so vsi taki in enaki rokodelci vređni? in uni, do podružnice kmetijske v Vipavi ki vam na vaših hišnih zidovih od zunaj s ceglovo moko trivoglate mamke božje in druge svetnike naredé, kteri predsedstvu prihodnjega ta- s svojo grdobo memogredoče več žalijo kakor mecijo; dnevni ali kraški kamnarji, kteri* kakor samoúki ,, na velike mojega govora; naj se pošlje prošnja, da na vso moč delà na izrejo pita- nega zgodnjega sadja; se želja izreče, da na bora vipavskega naj red stavi govor o pospeha vipavskega trgovstva s sad- kamenene križe nekaj, kakor slečeno žabico (urha) iz- jem; sadje- in vinorejcem, ki zasadé tacega sadja in režejo y in to ima pomeniti? ne tukaj ne nam ni priporoči izrejevanje tudi tacega zgodnjega sadja in grozdja veliko, naj se naklonijo premije v denarjih; pnpuščeno najsvetejšega imena izreči! ALi niso vsi ti prihodnji sadni in vinski šoli na Slapem naj se mojstri-skaze? Od kod pa pride, da so rokodelci tako malo prida ali malo koristni? Eni so samouki; od tacih je težko Odbornik g. Peter Kozler je v tehtnem govoru misliti, da bi se bili rokodelstva prav učili, ker niso razložil potrebo, da bi se vožnina mnogotere živinske imeli priložnosti več časa gledati, kako pravi mojstri klaje na železnici znižala. Dokazavši veliko korist kme- kako rec ročno, čisto in po pravih meralh izdelujejo. grozdja. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. tijstvu, ako je živinska klaja dober kup, in da v množili fabrikah so ostanki njihovega obrtništva prav dobra tem > y kar umeten rokodelec naredi v dveh urah, se mudi samouk večkrat celi dan, in vendar si dá zaslu- klaja al prevaževanje njeno iz kraja v kraj po želez- žek po zamujenem času plačati. Drugi so> se učili ro- nici je silno drago, stavi naposled predlog: naj se zarad znižanja vožnine družba kmetijska obrne do ministerstva kmetijstva. — Enoglasno se je sprejel predlog. kodelstva pri takih, kteri ga sami niso znali; so bili pri njih pogostoma več časa brez delà, in so se ž njimi za uk na najkrajši čas, ki je mogoče bílo, změnili. Gledé na to, da je takrat grof Po točki mini- sterstva predsednik y zopet «u i. uivvai, mim- Komaj zná otročaj žaganico prežagati, in je se ne prav prevzel vodstvo poljedel- pooblati, pa že meni, da je mizar in da bi na svojo roko začel delati. Tudi smeti in zvržki mestnih ro- Leni delavci, kterim skega ministerstva, stavi dr. Lovro Toman predlog, naj družba kmetijstva po telegrafični poti mu izrazuje kodelstev se po vaséh razpasejo svoj poklon in zaupanje, da se po deželnem zboru skle- ni bilo mar, da bi se bili rokodelstva prav izučili in njene, deželi naši sila potrebne poljedelske postave kteri niso imeli pri nobenem mojstru obstamka, pridejo kmalu rešijo Predlog se je sprejel z vsklikom. na deželo iz prvega se držé prešerno, pa hitro jim srce ? Predlog gozdarja g. Scheyer-a o davku tacih upade in tako pomnožijo očitno število miojstrov-skaz. ktere les v svojih gozdih izdelujejo, je bil glav- Vsi ti, posebno pa poslednji, ki iz rnest pridejo žag nemu odboru v rešitev izročen. x uuuuru v resiitiv izruueii. se sami uverijo, da je kmet zarobljen, «« Naposled je g. Šolmajer, oskrbnik družbenega ume, daje za-nj hitro kaj prav storjeno, in da se dá da y i nic ne raz- neumni vrta, pričujoče ude pogostil z mlečno kavo, narejeno oslepariti. z zgoščenim (kondensiranim) mlekom, ki ima to ve- sebe slepite! Kmet ni več tako zamazani rokodelci . kako sami y neveden, kakor liko prednost pred drugim mlekom, da se dá ohraniti jete. dolgo časa in prepeljevati v daljne kraje, — kupčijstvu posebno pripravno. Kava je bila prav okusna. vidi lepe, prav narejene in prijetne izdellke, popraša kratkim ogovorom sklene predsednik jako zani- za njih kup, in v tem hipu se prepreča, dai mora domá veliko draže plače vati. To ga og reje, tedaj je prav, temuč tudi čisto ga ste-samo in lično storiti, ko jgré v mesto, Kdor je vajen vsako kmetijsko delo» ne miv zbor ob 3. uri popoldne. reči slabo narejene da sklene za naprej gorših rokodelcev Za kratek cas in poduk. Mojster skaza. (Konec.) Ako se po mestih mojstri-skaze naj dej Beštri fantje po deželi, kteri se snažno mika y in se ž si poiskati. držsijo, in ktere tudi spravno nositi se, z bistrim ocesom vàdle razložijo, kdo zná oblačilo ali obuvalo naj bolj prav narediti. Vsaka novo izmišljena prav in po lepih merah narejena, ali bolj pripravna reč, naj bo or ker vsaka stranka se trdovratno drži svojega načéla zavrnil kot nepostavno silstvo. Dopoldne se je volitev mirno vršila in nadjali smo se, da do zaželenega kraja dospemo. Al občina obraća, župan pa obrne! Popoldne namreč med kosilom in med tem, ko so privrženci y tedaj P med nasprotnima strankama na podlag » kupnega državneg tedaj b ne bo mogoča Kaj J početi, da bi brez škode za celo državo, se narodi porazumeli, in da vsak dobi, kar mu P gre, da drug ni drugemu gospodar in nobeden druzemu hlapec? Odgovor na to vprašanje je lahák: za dežel zbore : litve. korajžo" pili pri županu Kastelcu, je on ali njegov prijatel poslal nagloma priseženega čuvaja v Golać „naj pride vsa vas na pomoč, ker se slabo godi." In res pridirja cela čeda Golčanskih volilcev in nevolilcev, ravno ko se je začela volitev nadaljevati; začel je zdaj župan sebi zoperne volilce zavračati s krivičnimi zvi- aj se vpeljejo direktne (neposredne) v o- jačami njemu ugodne volilce to nekoliko najetih za kup d h dežel pa svoj y legacije, v ktere deželni zbori pošiljaj gate (poslance). Le v tej obliki bi se v Avstrij dele-dala , je, Golčanov, ki so pa dva do tri glase oddali v imenu takih ki niso bili nazoči! Se vé da še sanjalo se nam ni, da je to mogoče, dokler se ni oglasil nek Golčansk po- resnična ni nič kar je t sistema vpeljati zunaj te sisteme štenjak, kteremu se je to preveč zdelo. krepko be- druzega mogoče kakor goí absolutizem ^ « A m t A « • i ^ • • ii se huj dozd laž nj ali konst y tucijonalizem, kteri po sili manjšino povzdiguj nad večino. Beus t se mnogo govorilo y da omahuje v svojem visokem stališču, in oni, ki so ga pred tremi leti v gostilničnih zdravicah „danico" Avstrije imenovali, zbali so se, da „danica" medií. Vendar temu Še ni podoba, odkar je imenovan za kancelarja reda Marije Terezije. To je naslov velike časti in po njem je grof Beust naslednik onega vélikega držav-nega kancelarja kneza Kavnica, ki je bil nekdaj tako mogočen, da so ga „voznika Evrope" imenovali. Da bi Beust Avstrije tako ne zavozil, da vozá ne bode sedo je ta skandal pred vsem ljudstvom odkril in ne-sramnega sleparja pri tej prici, tovaršem v srd in sramoto, zavrnil. Nasprotniki so škripali sè zobmi in iskali besedovanja, vedoč, da imajo po županu ali kapitana poklicane žandarje na pomoć. Al ko jim to ni se posrećilo, začeli so z besedo psovati vsacega, kdor ni trobil v njihov rog. Na to stopi en žandar k volilni • a t • 1 fl fl 1 . 1 à # % * . • mizí axii&ii, drUgi ack uun, m oia ijuux ouuc gv/uici* Vsled tega pa nastane hrup: čemu so tukaj žandarji? zato pripeljali seboj , da nas prisilite Kastelca mi smo duri in začela sta ljudi iz sobe goniti ste jih voliti? žandarji nimajo tu nič opraviti prišli volit po svoji prosti volji kajti a ne po kakošni Prepir je čedalje veči; naposled g. kapitan po mogoče iz mlake več potegniti Kar se je k s o n s k baron naučil, menda avstrij ski grof ni pozabil sili! bere zapisnike in se umakne vse pustivši na cedilu. Tako se je vse razdrlo in županova želja se je izpol- nila da bode še par mesecev voje voljno vladal ! Iz Zagreba. — Vsacemu pravému Hrvatu je po- Dodati moram v razjasnilo te dogodbe potreben komen- kojni ban Jelačic v milem spominu; 20. dan maja je tar temu čudnemu postopanju: Gosp. kapitan Klesius bil smrtni dan njegov; zato ni čuda, da se je narod očividno pod svojim krilom ima župana Kastelca; nadja pripravljal, slaviti oni dan. Ko pa je policija blagi ta se morebiti, da mu pripomore pri volitvah prihodnjih namen zasledila, prepovedala je oštro vse javne za deželni zbor v to, da dobi glase od naše 6000 duš slovesnosti pri spominku Jelačičevem, napravila je pa števajoče občine. Al moti se mož, ako se ziblje v tacih zadušnice za banom v stolni cerkvi 20. maja Že 19. maja popoldne je bil Jelačicev trg poln pandurov in sladkih sanjah! Iz Sesane 29. maja. (Telegram „Novicam".) Tabor _ — " ^ v » O v i m MA k-ř V»JMII v émé 9 JUJ UJU* 1 -JL \*%J\J\J § KAJ f i V W WUV'fV 9 J A- w» v v/ ^ patrol, v kosami pa so bili vojaki pripravljeni za střel izvrstno lep, gospode veliko, 6000 ljudi, najveća narobili so nek 2500 oštrih patrón). In čemu vse to? vdušenost pri točki o zedinjenji Slovencev; okoličanov Samo zato ker naroda hrvaškega na bana Je- zjcvvvj , i^ci op u lui li li cti u uč*, lir vasi4.ega lia, uaua u tj lačića je sedanji magjarski vladi hud trn v peti. Vlada ki na tako slabih nogah stoji, da 1 " | mnogo, vreme lepo. Iz Stanjela na Krasu 25. maja. — Pretekla zima se boji veneev, ki se je izbudila zopet en del Krasa iz spanja narodnega. pokladajo na spominek za trojedno kraljevinom Avstrijo Rodoljubi so namreč ustanovili v naši soseski čital-mnogozasluženega moža in slavaklicev 3«. xiivíia,, — ki se boji narodnih pesem muu, v stj uuuivaju vsaKovrsim »luveusivi u med kterim živi kteremu je mar za napredek na- res dobro dé, ako vidi, kako še to V. v. iz Goč listić iz davkarije, »V VI« ~ ~ ' v ^^ ^ * VVU aciuv Vf vtviu druzega poznal nego to, da je zapisano nekaj goldi- program „besede" oprejeu. lUUCUUV J ^ j/v » x vua , ixicv*. a^iim xvo vivwtv , «iw V1U1, I kako plemeniti gospod stroške lepo se trudijo in kako goreče delajo rodoljubi in do- morodke, da v pesmab, deklamacijah, igrah, sploh v vsem svetu kažejo domače reči veseli napredek. Ko je bil kojem se ve da dovršen, so se začele mize pogrinjati narjev in krajcarjev. Kakor že navadno, se tudi tukaj in okoli njih se je začela kaj lepa večernica. Najprvo kmet ni motil, da tu bo treba kaj plačati, kajti da li- napije neutrudljivi čitalničin tajnik zdravico na čast ki gospodoma dr. Razlagu in Svetcu, ki sta s In SVOJO na- stic je iz davkarije, to je poznal po rdečem možu mu ga je prinesel. Brez tolmača ugane zopet po kljuki zočnostjo počastila obletnico. (številki) tudi dan, kterega bo moral plačati. Ne čakaje slava-klici pričujočih odzdravljajo pozdrav. Potem se neizmerni živio- in v----;— / v.«", zadnjega dné pride V. že noter kajti ravno je odzvonilo poldne in pred v davkarijo, toda ne zahvaljuje gosp. Luka Svetec in za njim gosp. dr. R. naši Mož go-ko najde spodje prav na tanko gredó k kosilu. kancelijo zaprto, gré po svojem poslu in se vrne za Razlag > noč. zdajci pa zdravica sledi za zdravico v pozno Petelin že je začel mladi dan naznanjatî, ko smo zapustili narodni dom s živim prepričanjem , da prebi-uri kasneje nazaj, Ko zopet pride, dobi le enega go- valci našega mesta se dobro zavedajo, čega vi sinovi so spoda še notri in ta mu brž odgovori, da je prepozno, in hčerke. Le ena misel in ena govorica se je slišala ov, ** > v.«. r*~ češ^ da je ura že odbila dve in da so njih ure dveh popoldne. -— Pa saj sem bil o poldne že tukaj do odgovori mož v ce zdaj ne vzamete plačila, pred dru- drugi dan med nami, da preveselega večera nikdar ne pozabimo. gim tednom mi ni mogoče v Vipavo priti zarad obil- da ne bi mu za to malenkost stro- Iz Šencurja 26. maja. R. Neutrudljiva je dar- nega delà y in škov nakladali. pridejo prosí y U« JU Vž U1 JLLLLt LklM Iè\J U1«1VUIVVWU kj \J L \J Al drugi teden bilo je že prepozno ljivost gospoda barona Antona Zoisa Brdskega. Pre- t ze na Goče vjiuoc, dobé cenilnega možá, .u u«jv Ko pridejo k omenjenemu posestniku in hajd blagi gospod Predosljah, ni kteri samo skrbni oče šolski mladini v Je že brezštevilno dobrega storil y na sekucijo. jih on mirno vpraša: koliko je dolžan? Povedó mu, da je že stroškov čez pet goldinajjev ! Kmet jim precej temoč on je še vsem v revah in stiskah zdihajočim usmiljenja vrednim siromakom veliki pomočnik. zopet je, kakor pri vsaki priliki, UU^l 1 DVUJU IttUU damo roko ter podělil nesrečnim pogorelcem na Hujah župnije Senčurske, 100 gold, v denarji, potem še vsa-kemu pogorelcu voz sená in Bog vedi kaj še druzega v izdatno naglo podporo. Bog mu povrni stoterno! odprl svojo In rado- z dolgom vred vse odrajta. Ce Z gold, stroškov > za Božjo voljo, kako in zakaj?! Saj je bil mož ob pravém času v Vipavi! Zakaj mu po nepotrebnem poleg davka še druzih stroškov nakladati? Plemeniti gospod! y ali ne veste, do ktere ure imate biti v davkariji? Smete opoldne iz davkarije? Ali niste po občinah razglasili ■I m ■■^■H PPV. wtĚĚKĚln vse to delà blagi gospod od nekdaj natihoma iz edi-nega sočutja do bližnjega svojega, a ne zato, da bi da bote od 8. zjutraj do 2. popoldne uradovali? Ali ne vidite v uradnijo gredé napis: „Uradne ure od traj do popoldne? u Ali če zju- slovenščine ne razumete, v časnikih se mu hvala pela ali da si s tem kupil priporočilo za „deželno poslanstvo" ali kaj enacega 1 Novomesto 20. maja. T. (0 delih za uravnavo zem- berete saj : „Amtsstunden von 8 Uhr in der Friih bis Ijiskega davka po novi postavi. — Konec.) Še le potem, 2 Uhr Nachmittags"? Mislite mar, da kmet vam je ko so vsa ta delà končana, napravi referent za-se, in Uhr Nachmittags igrača? Casi so že davno přetekli, ko se je mislilo ljudstvo je zavoljo uradnikov na svetu! y da odbor, ki ga komisija iz svoje srede izbere, pa za-se načrt tarife, v kteri se odloči čisti dohodek za vsako deljo y Iz Gorenskega. (Národna zavest.) Preteklo ne- pridelovanjsko vrsto. 22. dne t. m. smo se zbrali v Kranjski gori v Cisti dohodek pravi postava, je pa to, kar ostane, krčmi pri P.....veseli rodoljubi in smo se pri ko- ako se od vrednosti sirovega pridelka zarcu zlatega vinčeka in vrčku dobre pive, prepevaje vadnim obdelovanji gotovo ki nam doide, odšteje pri na- _ to, kar se za slovenske pesme, jako dobro zabavali. Ko med drugimi obdelovanje izdá. Ker postava prav za prav ne pred- na vrsto pride, ginula je pisuje načina, po kterem bi se moral preračuniti čisti pesuii tudi ona od „želoda" da se dva pri bližnji mizi sedoča nemškutarja tako nam vsedeta. Ko pa vnovič žadoní: „Ali! alo! želoda dohodek bodo y ".v vuvviu AAuv/ui . „-úlu • »iv * Muivua uuuu Z ci jjuujiagu ^ iciuu uciu , icuaj jc ivvuJiioJji uaua vprašata, ker sta bila vsa preprežena z popolnoma prosta roka, da se labko gleda na vse okoli- vec ne bo! ampak podlago našteva nektere pripomočke, ki naj temu delu, tedaj je komisiji dana želodom, kaj da pomeni ta pesem Mi oči odpremo da «c* „žeiodarji" se zovejo taki ljudjé, ai navi umuvu wiihvc jo oicuujio m, «ot,«- narod svoj zaničujejo, materni slovenski jezik zasme- novi čisti dohodek posameznih zemljišč (parcel), ki spa- hujejo, ki nam naše pravice kratijo itd., z eno besedo, dajo pod dávek, enakomerno po čelem cenitvenem okraji kteri ' —■MHÍ||ÍMÉÉdHri I " ]ima prijazno ki ščine y ki različnost delajo v dohodkih. Pravi namen cenitve je pa slednjič ta, da se usta- so naši nasprotniki. Ko ju tako z vsemi grdimi po celi deželi in slednjič po celi Cislajtaniji lastnostmi seznanimo, skočita osupnjena izza mize z obljubo, da hočeta zvesta sinova biti materi Slavi. Da Tedaj ne gré toliko za to, da se čisti dohodek spravi ----------------------—---—------ — na nizko ceno, marveč za to, da bode čisti dohodek je temu res taka, pomolita želode od sukenj in klobu- povsod ravno taisti od zemljišč, ki imajo enako lego, i * " - enako podnebje, enaka tla (zemljo) ali površje, in pri kterih so si stroški obdelovanja popolnoma enaki, ktera tedaj z ozirom na vse merodajne okoliščine dajo enak dohodek kov, • v • nivsi eden med nas pa precej peresnik iz žepa poteg-jih poreže. Kako so leteli želodi pod smehom Uivoi, JA" ^uiCiiC, BU ICtCJJll Z.CIUU1 UUU i čez streho, brez strahú, da pridemo pod kak dolgo ne bomo pozabili. v se Zanoškar. - —----r—... uuuvuua, — kajti po tem dohodku bo naložen davek, Iz Kamnika 28. maja. (Obletnica priZetka čitalnice in ako hoče biti povsod primeren, mora si biti čisti naše) se je 26. maja t. m. jako slovesno vršila. Imeli smo med svojimi častitimi gosti, ki so prišli od raznih dohodek od enako dobre zemlje na Kranjskem, ali pa na Koroškem, Stirskem i. t. d. povsod popolnoma enak y 179 ako so si tudi po vsem enake druge okoliščine tega in unega kraj Treba tedaj bode še trpeti; vati. tolaži nas to, da ministri v tem trpljenji gredo, narodi pa osta- Ako dosežemo pri novi cenitvi to, tedaj nikdo ne nejo. Norců „Tagblattu" pa, kteremu je Bog že zdav- bo memo druzega z davki preobložen, ampak enako in nej pamet zmešal, in kteri to postavo imenuje „Doktor pravično bodo razdeljeni na vse posestnike. Bleiweis'sches famoses Gebràu von Unverstand und na- Tarifoa nacrta pregleda cenilna komisija , napravi tionalem Fanatismus", „ki so jo galerije deželne zbornice • j • n , 1 . ° • • i ______j •_ ___• i _ i • ___« i___• .____________• J , . -, zedinj tarifo tíUUllljUUV UMUiU J ter Ju jj U a LJ y Ojjl^ii-x " »wwvtuu < > iwuuuu nim komisijam, potem jo še enkrat v pretresovanje vzame kinkanjem sprejeli' posij pisih sosednim cenil- z veselim vriskom in tonsurirani poslanci z radostním « __1-------„«x^™^ . ctn r\r\r\ o. 9 recemo to: 20.000 Slovencev je pri posebnem prehodu vsega okraja in jo popravi koli- že leta 1861. v pismu do Schmerlinga zahtevalo tako kor je treba tudi z JC trcua LUUl ZI UZillOm Ući OUOUU.UJ ^ u^lWjV» t l^UJ^UVy - v Ol l«WV/l J. £jc*l1 IVi V a| u IO LU y -' B Pri tem potovanji se mora vsaka tarifna vrsta (Ta- Lahi, Francozi itd. imajo tako vredjene šole ednj o kraj vredjene žole vsi tabori zahtevajo isto Nemci 9 } da rifclasse) v zapisniku popisati in izbrati se mora vec materni jezik je povsod učni jezik, — "le če mi Slo-glednih zemljišč (Mustergrunde), na ktere se ima gle- venci in drugi Slovani v Avstriji nočemo pankrti biti, potem je pa to „Unverstand" in „nationaler Fanatismus"! dati pri vvrstenji vseh drugih zemlj v ustanovlj tarife Ta tarifa pa zadobi v se potem velj Dežman ! Vaše „proklete grablje « sem, da sami sebe 9 žel na komisija potrdi ali popravi in razgl nih časnikih in na primerni poti tudi v okraj ko jo de- s svojim orodjem oklestíte po buči! po urad Cez ustanovljeno tarifo se smejo na okrajno komi- in učitelja Praprotnika Voditelj ministerstva za nauk in bogojSastje je naj poleg prof. Solarja druge šolske možé na- deželnemu odboru veleval še sijo v 6 tednih pismeno pritožiti le občine in posestniki, svetuje za šolske svetovalce, da si ministerstvo ki plačujejo naj manj šesti del onega davka, kolikor ga izbere dva izmed njih. Odbor je, po većini glasov spada na celi okraj Zadnj delo AUVV4 V T Auujvvi UJ1JUC v/uuui J y ť V wmi picnou V| sklenil, se na tanko ravnati po jasnem §. dotične po- emljišč v tarifne vrste komisij je pa vcenitev posameznih stave in ostati pri dveh nasvetovanih, ker tudi konsi- odločeni kraj poslana po dva uda okrajne komisij ta namen bosta v vsak zato storij je le dva predlagal. Ako ništa nasvetovana vladi 9 ktera bosta pod kontrolo referenta na mestu in sicer v imenoval dva druga. po volji, naj reče, da ništa, in potem bode deželni odbor pričo županstva ali pa dveh zato iz voljenih mož vsako se pa reši zdaj stvar sama po sebi. Po razpustu deželnega zbora parcélo, gledé na odločena izgledna zemljišča v pnmerno tarifo vcenila. as dala 9 kedaj se začne vcenitev, bo občina Gosp. Miroslav pl. Premerstein pride iz Trebnega za kanonika v Ljubljano, gosp. Fr. Anžlovar Zope znanje iz Cirknice pa za kanonika v Novomesto. Gosp. dr. Toman je na Dunaji hudo zbolel. to vcenitev se bo srael vsakteri plačevalec Da bi se pač kmalu mogel krepak vrniti v domovino davka pritožiti ali pri okrajni komisiji ali pa pri županu, na duševni boj, ki nas čaka! ali pismeno ali pa j z besedo v 6 tednih od tega dne, ko glasil, da (Prva dva lista „Pravnika slovenskega11), ki ga leži vcenilni register pri izdaja in vreduje dr. Razlag v Ljubljani, prišla sta na svitlo. Polna bo župan očitno njem vsakemu na ogled Naj na posled še to povem, da se bo vse to delo času. Ta lista obsegata poleg predgovora: Slovenske ponavljalo vsakih 15 let 9 sta lepe tvarine, ki dohaja ob pravem so razpisane tako prestave postav. Porota. Poročevalcev načrt kazenske postave. Trgovinsko opravilo ni, ako krčmarji kupujejo 27. dan tega meseca (rožnika) vo- tudi velike množine mesa. Poštnina znižana. Prenos \z Ljubljane. (Volitve za deželni zbor kranjski) kmetiške občine 28 mest m kupeij ska zb posestnik nica v Ljublj Na delo tedaj zemljišč in odpustek davščine. Pooblastilo. Oblika pri , x. jui.j« »v,**«.* sege. Lovska pravica se sme tudi po katastralnih sre-doljubi! Zdaj je njah v zakup dati. Kolek na zemljišcino - knjižnih iz- in trš k 1- julij pa ki menda zadnj i boj za pravice naše, za svetinje naše. piskih. Vidi se iz tega da „Pravnik" ni namenjen za ktere se narodni naši poslanci neprestrašeno bojuj ej o samo dohtarjem, notarjem, uradnikom in enakim go- že več let. Stati moramo edini in složni kot en mož spodom, ampak namenjen je tudi našim bolj omikanim proti nemškutarski sili domači in dunajski, in zmagali kmetom, obrtnikom, županom in sploh občinskim možem. bodemo pod geslom našim: „za vero, dom in cesarja!" List izhaja vsacih 14 dn[ po eni poli; cena mu je do Odbor „Slovenij u se je zarad važnega svojega posla konca tega leta 2 gold. Zivo ga tedaj priporočamo na pomnožil z veljavnimi rodoljubi, in kedar izvé mnenje šemu narodu. iz posamesnih volilnih brž poslance 9 ki naj se olij krajev, nasvetoval bode v deželni zbor želi z odborom tem se o kaki zadevi posvetovati se obrne do predsedst Kdor > naj (Pokončanih kebrov) se je do z daj družbi kme po gosp. fajmoštru Pintarju naznanilo iz tijski Brezniške na Gorenskem 103 mernike 9 fare po gosp 9) Slovenij (( Presse" je přinesla te dni ňovico, da slovenskemu Saje-tu, učitelju v Predosljah, 12 mernikov, po gosp. Rus-u, županu iz Prevoj, 11 mernikov. Večidel so otroci - „a. i voou jo pi iiicoia to uui iivviv/v/, vie» oiv»cuoav/um xnuou^ Au^/auu xu a. iovui, 11 jmoimauv. » cuiuoi ou vmvw» narodu živo potrebna postava, ki jo je deželni zbor kranj- nabirali kebre in s tem, da so si prislužili nekoliko ski sklenil o vpelj in dnj lovens kegajezik , spet ni potrjena v ljud Po „Pressi" soldov, odvrnili so veliko škode. Zanimiva je skušnja Prevojskega župana, ki nam je povedal, da prešiči kebre so hiteli mnogi časniki razglasiti to novico po svetu in šerajižró kakor koruzo; položil jim je namreč turščice „Tagblatt" je prav kakor divji norec razsajal pri tej in kebrov , al po kebrih so popřej šavsnili kakor po per to postavo, ki jo je deželni zbor že tri- turšici. Da jih kuretina rada zoblje, pa tudi mačke in priliki krat sklenil, pa mu dosihmal vselej zavržena bila. Niso psi, je znano ; nam še znani uuiui oc auaui la,zlogi , uctanj j« utiuajoau uiiuioiuioiïu odbilo to postavo, al zavzeli se kar nič nismo zatega kaj dunajsko ministerstvo Ijeni da pa so prešičem tako zeló priljub- 9 9 del imeli pričakovati sli šali smo zdaj prvikrat. (.Dramatično društvo) je imelo svoj tretji redni ker od g. Czedik-a nismo nikakoršnega vzroka občni zbor v nedeljo 29. t. m. Iz sporočil tajnikovih in kaj druzega nego od Hasnerj blagajnikovih razvideti je, da je društvo prav marljivo Dokler bode Avstrija imela ministre take, ki gledajo dělalo v preteklem letu in da je vkljub nekej neraz- bolj na to > da se nemščini ne zgodi kaka škodica, ka umljivej mlačnosti slovenskih domoljubov do tega dru- kor na to, da se vsacemu narodu in tedaj tudi sloven- štva denarni stan njegov primerno ugoden, ker so pred- skemu zgodi p nimamo nič boljega pričako- stave v javnem gledališči 9 ki so bile veduo dobro * 180 obiskane, bile glavna podpora društvenej blagajnici. — s Čehi, ki nikakor ne odstopijo od svojjega državneg Voljeni so: za prvosednika g. Gr as eli, za blagajnika g. prava, je spet ogerskega ministerstva predsednik «.n-Žagar. Dosedanji podprvosednik g. Murnik odpove- d ras s y dělal z vso silo na to, da vlada dunajska dal se je zarad mnogih poslov začasno odborništvu. Cehom n e dovolí ; odbor so voljeni : Drenik Franjo Poklukar dr. Bleiweis Dragotin zahtevaj rekši 9 Gutman Nolli Josip R a v n i k a r Franjo, g. Solar dr ., da „potem mu Poljakom pa y Va- ni moc krotiti Hrvatov in Erdelj ki so z Nemci in Magjari v zvezi, se* bode vendar pekla posebna pogača; vsega sicer niso ssi izkoledovali, 1 U a 1 il JV rt i J 11 it V 11 1A tt r r IttllJ Uj g« » " ^vaíct J^uouwu« J^v/^av» J »ov^a aiv^o lenta Vojteh in vnanja g. Erj a v e c Franjo v Zagrebu česarso želeli, al svojega mini st m ■ ra vemdar nek dobijo Strítar Josip naDunaji. "Taimena so nam porok, in tudi še kaj druzega. Ustavoverci v emo mer kričijo, da bo novi odbor dělal z isto marljivostjo, kakor se je da nočejo federalizma, a vendar so> začeli ž njim dělalo dozdaj; želeti bi pa bilo pred vsem srčno, dabi pri Ogrih in zdajci začenjajo s Poljaki. „,Dvojna méra" našel *MÉIHIÉHH *■■ ttH ■ Hi ■ večo deiansko materijalno podporo vnanjih slo- pa bode kriva še velikih nesreč Ávstrije. — Volit 1. 1 y-M v» • v _ ________y *1 _ ____• _ 1 y •_________ 1 v l _ _ 1____ 1___1 _ ______1 . i 1 venskih domoljubov. Obširnejše sporočilo priobčimo za dežel b prihodnjič. bodo menda povsod konec tega meseca. Deputaciji dunajski je Potocki odločno rekel , kajt (Društvene knjige za l. 1869.) so se razposlale vlado je trdna yolja celó nič se vtikati w volitve družbenikom dramatičinega društva v krajih, kjer je ona noče, da bi tudi najhuji njeni politiíčni nasprotniki več udov, g. poverjenikom Tanšek v Celji mum j kteri so: vBrežicah Kapus Franjo; v Celovcu reči mogli, da se zato poganj 1 se lit kal j. «UBUtt , V VCIJi gi 1MUJV 1 * w ~ w » ~ J5' « uu.ni v ^ v HJ e n 6D1 ouiíoíui ' j-»v/iuu JUKJ y lucu , C Einspieler Andrej ; jaa Dunaji g. Levec Franjo (ozi- je res ali ne, da se vlada in njeni ljuđje ne bod dr. Lavrič vtikali v volitve. Pazite dobro na to, in naznanite brez dr. Krek Gregor; v lp a vi ovinkov po časnikih imena tacih vradnikov, kteri lomijo misi Borno že videli ali roma vredništvo „Zvona"); v Gorici Dragotin; vGradci Furlanilvan; v Kranji g. Savnik Dragotin ; v Mariboru g. Majciger Ivan; na P tuje m dr. Križan Krsnik Ferko ; v Zagrebu gotovilo ministrovo. Za državnega minist dlen ars t imenovan mi Kajetan; v Trstu Erjavec Franjo. Ako bi kteri g. družbenik ne bil še nister denarstva. Ker so Ogri veseli, da odlazi, ne mo Lonyay, ki je dozdaj bil. ogersk je sprejel svojih knjig, naj se oglasi pri dotičnem pover- remo mi veseli biti, da pride! ,,Wand jeniku za-nje Odbor. {Petje v stolni cerkvi) se je preteklo nedeljo pod vodstvom g. Foersterja skoz in skoz izvrstno vršilo. i^v » , «W j^/i JVIU . ,, I I nuu'.^i «1 pise, ua njegov poslednji govor v državnem zboru ogerskem je da bil moz po ki oglasnem mnenji vseh strank škandal Ta ruuoivum iutisjioija oav^ ouu« »^nv. , xvi je zaupanje, ktero so nekteri w njega stavili, Bilo je kakih 60pevcev in pevkinj, med temi 20 dečkov, in oblast, ki jo je imel, po svoje rabil, je v poslednjem ki so težko svojo nalogo hvalevredno-rešili. Pelo se je: svojem govoru, ko je slovó jemal v zbo Kyrie ^^ -!"■ ■■ MM^^l yy yy m ".J A AV i JL A y y Cr edo y vu. XX M/ M ± v A ^v»*^* * «* ^ * v J y JUUtVUJ T MCJUAAX X WVVfcJUkV T VV4AVUXA y JUMIAUV KJ li\\J UU) Ui OU MAX Graduale" (možki zbor) od Horaka, „Offertorij" opravičil o tem, kar se mu je ocitalo; skiušal je nektere y nekoliko od Haslera (umri leta 1612.), manj važnih računov předložil, namestco da bi se bil y a y yy (peteroglasni zbor) od Aiblingra, drugi deli sv. maše burke briti, sladkal se svoji većini, ki jo je imel pri bili so od Ant. Foersterja. Kako umetne kompozicije! magjarski večini, in vrh tega pokadil še samega sebe in vendar kako gladko so se vršile, kakor da bi bili —računa pa ne položil o tem, kar mu jej bilo izročeno pěvci po rodu. „Graduale" peli so gospodje bogoslovci bahal se je, da je več milij dávko v iztirjal iz pre y y sami od kterih smo vedno vajeni pričakovati izvrstno teklih let; alto se je lahko zgodilo, ker je bila let o ci juli x y uu xv tui iu ouiu ycujllu vaj ^jui jjii^aiav vati i^ívioiuv tgrviiu i^t ^ ax iu ov ju iaui\u ligwuiii;^ jvui una petje in kar se je pri njihovi zadnji besedi sijajno na Ogerskem poslednje dve leti posebno dobra pokazalo. Posebno umetniške veljavebil je dalje yy Ofer- torij u Sploh se sme reči, da se je pelo z veliko pogum- davke m je z nečloveško silo pritiskal na ljudi, da so plačali zaostale Tako in še več druzega piše o ogerskih za- nostjo, ktera je temelj taki veliki izpeljavi. V tacih pri- devah dobro podučeni „Wanderer" o Lonyay likah je treba energije in mojstersko izpeljane težavne ta mož bode zdaj celó državni finančni minister " m produkcije vse kazale so danes, da je gosp. F or s ter ima. Mi mu čestitamo o slavném vspehu, čemur priča je glasna hvala vseh, ki so bili v nedeljo v stolni cerkvi. je to y da državni finančni minister ni sko>r druzeg Sreča kot le „Zahlmeister" Iz Istre y Volovski se dolgo ponavljaj o Želeti bi le bilo, da bi se zbor omenjenih dečkov-pevcev potresi tako hudo, da je strah. Iz Dumaja so poslal obilo podpíral in da se stolni se je tako nadepolno začelo. naši cerkvi ohrani ; kar rudniškega svetovalca Štura, da preiskuj liščine tega okraja tudi posebno iz tega lego in oko ozira r (Koncert gospodičine Jerte pl. Fichtenau-ove) 22. bi bila potreba, da se vas K ; ali ne , kteri je potres silno maja v čitalnični dvorani je bil častěn za mlado nevařen bil, preseli na drug kraj. Iz Volovske seje pevkinjo; čudili smo se, kako močán je zdaj njen, po- 21. dne t. m. poročalo: Potres za potresoun se ponavlj prej sicer lepi, a tenki glas; iz vsega je bilo oČitno, da in to posebno ponoći ob treh y da y s