Leto IV.. Štev. (59 Liubljani, torek dne 10. julija f923 Posamezna Stav. stan« 1*80 Oln ot) 4 itirtraj, Stane mm&io 1340 Din M iaosemttvo S6-— . neobvezno OgUsi po tarifo. Uredništvo: Ittdoiifava oe»ta it U/L Telefon »t Ti Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko Upravnlfttvo: Ljubljana, Prešernov* nI. št NA. Telet it M Podružnice: Maribor, Barvarska »L I. TeL it 22. C«lje, Aleksandre«« Račun pri poltn. čekov, uvodn i ter, 11.841 LJubljana, 9. julija. Popoln fiasko klerikalne politike! V Celju se je vršila včeraj s pom-pom po celi državi razglašena vodstvena seja SLS, kl je končala t resolucijo, iz katere odseva debacle dr. KoroSčeve politike. Parturiunt montes, naadtur rldicu-Ins mus. Koliko kokodakanja je bilo, kaj vse se bo rodilo v Celju. Radikal-sko Časopisje v Beogradu le zadnje tedne kar besnelo, ker »o klerikaici zidali na celjskem zidovjn samega hudiča. Ze 81. junija je klerikalni klub v finančnem odboru na usta posl. Vese-njaka izjavil, da je Jugoslovanska kmetska zveza, to je klerikalna stranka, .zahtevala, da poslanci Jugoslovanskega kluba zapuste Beograd, ker jim tam nI več mesta, ako se sprejmejo krivice, kl jih vsebuje novi davčni zakon.« Novi davčni zakon je bil z dvanajstinami sprejet po nredlogu radikalcev, a klerikalci so lepo naprei sedeli v Beogradu. Sprejet je bil tudi kuluk, sprejeta ni hila niti uradnižka službena pragmatika, niti ni bilo vinarja v finančnem zakonu za izboljšanje bednega položaja državnih nameščencev. Klerikalci so bili Se vedno v Beogradu, in sicer kot priče lastne nesposobnosti ter lastnih pogreSkov, ki so Jih zagreSili s tem, da so pomagali velearbskemu radikalskemu režimu v sedlo ter tako postali sokrivci na vsem tem, kar uganja sedaj ta režim tudi ( njihovimi volilcL Klerikalni poslanci »o vsak dan bolj vehementno poudarjali, da je sedaj priila ura odločitve, ko bo treba zapustiti parlament v znak protesta, da je gosp. PaSič dr. Korošca nabrisal, radikalna stranka pa «ociganlla» njegove volllce. Da bi izgledali tem bolj ln-teresantnl, so se odločili klerikalni kolovodje, da se zberejo na vodstveno sejo SLS v Celju, četudi bi vse to, kar so storili v Celju, lahko opravili za zidom narodne skupščine v Beogradu. V Celju je vodstvo SLS sklenilo ftkromno in poniino resolucijo, v kateri je najvažnejši oni odstavek, ki pove, da bodo klerikalci Sele jeseni defini-tivno sklepali o odhodu li skupščine. Z drugimi besedami: Klerikalci so stisnili rep med noge ter odložili absti-nenčno politiko ad calendas graecas. Sef klerikalne stranke dr. Korošec se je menda odpeljal po seji ▼ Karlove Vare, očividno zdravit neuspeh klerikalne politike. Prepustil je onim «ml-noris gentlum« v SLS, da sedaj použi-jejo neprijetno juho, ki so jo skuhali! Kdor količkaj pozna jedro klerika-fizma, je moral naprej vedeti, da bo rezultat celjskega shola, kakršen je. Stranka, ki je principljelna samo v zasledovanju nltramontansklh interesov, stranka, ld bazira vso svojo politiko na oportnnizmu ter je sposobna In vajena hoditi pod na|bolj sramotnim igom, ako se ji obeta le mrvica koristi za klerikalizem, je vedno pripravljena zapostaviti blagor ljudstva in volil-cov. Zlasti ni bilo dvoma, da bo SLS zlezla pod klop, ako se je pomislilo, da se Škof dr. Jeglič udeležuje sej za konkordat. Ako bi vodstvo SLS preje tjirašalo škofa, kaj naj stori klub klerikalnih poslancev v Beogradu, bi si lahko prihranilo strahovito blamažo. ki jo je bilo deležno na celjski seji. S celjsko komedijo pa ni zvezana samo sramota, marveč tudi kolosalna škoda za klerikalno politiko, škoda, ki sega, ker imajo klerikalci 21 od 26 poslancev, obenem tudi na vse slovensko ljudstvo. Da bi ostali klerikalci s svojo politiko v Beogradu v mejah treznosti, bi si vendarle obdržali — četudi bo sami krivi tužne svoje usode v parlamentu — vsaj še nekaj ugleda in vpliva. Celjski karikiri, uprizorjen z največjim bobnom, jim je vzel ves kredit. Pred največjimi in najvažnejšimi odločitvami so se klerikalni poslanci na slovesen način in v brk najširše javnosti sami sebe prostituirali. Nihče več se jih ne boji. Ako so bili že danes samo par gradov nad ničlo, padli so sedaj globoko in daleč pod njo. V klerikalni resoluciji je le še zanimiva napoved, da bo vodstvo SLS v bodoče iskalo stalne stike z ljudstvom, da bo moglo določiti prave smernice narodne volje. Za to bo že skrbel gospod škof ter njegovi agitatorji po žiipniščih. Bojazen pred narodno voljo, ki je bila ponovno prevarana in zapeljana po klerikalnih obljubah pri zadnjih volitvah, pa narekuje klerikalnim poslancem v izogib katastrofe pri bodočih volitvah, novo kampanjo laži, obrekovanja in hujskanja, da se prikrije resnica ter tako neiskrenost, nepoštenost ter poraz klerikalne politike. Seja narodne skupščine BURNI PROTESTI PROTI OAŽENJU USTAVNIH PRAVIC PO VLADI ZAHTEVAJTE «JUTRO» V VSEH JAVNIH LOKALIH. Beograd, 9. julija, h. Na početku da. nainje seje narodne skupščine je posla, nee PueelJ stavil interpelacijo na mini. stra pravde radi hišne preiskave, ki so jo pri njem isvršlU policijski organt Nato Je minister pravde sahteval, da »C Izroče sodišču nekateri poslanci, med temi tudi dr. Mate Drlnkovtč. Zastop. nik ministra poljoprlvrede je predložil načrt zakona o zavarovanju posevkov pred točo ln poplavo ln sahteval nuj. nost Minister ta notranje zadeve Vu« jlčid je odgovarjal na razna vprašanja, kl so jih nanj stavili člani muslimanske, ga kluba glede delovanja policijskih or. ga nov v Bosni in Hercegovini. Posl. Spahu (musl) je minister Vujlčid Izja. vil, da se bodo občinske volitve Izvršile v najkrajšem času. Spaho • tem odgo. vorom nI bil zadovoljen ln Je Izjavil, da so to le prazne obljube vlade. Na vprašanje posL Kulenovič« o odvzema, nju orožnih listov Je minister Vujlčlč Izjavil, da ae je orožje odvzelo samo muslimanom ln radlčevcem. Zemljorad« nik Kokanovtč prekine mlnlatra: .Ne, tudi zemljoradnlkoml Lahko vam pred. loilm Šifrirano originalno brzojavko okrožnega načelnika v Travniku, v ka. teri te odreja, da se odvzame orožje vsem, ki niso radikale!.. (Protesti v skupščini.) Kokanovld dostavlja, da se odvzamejo puške tudi dobrovoljcem lz Dobrudže ln Soluna samo zato, ker so pristali zemljoradnlške stranke. Obr. njen proti Vujičiču zakllče: VI ste naj. večji sovražnik države, ker teptate vse ustavne pravice. (Burno odobravanj« pri demokratih In lemljoradniklh.) Predsednik Jovanovid zvoni ln zakll. če: «Ce bi zemljoradnlški poslanci bili nepismeni, tedaj bi razumel to postopa. nje». PosL Kokanovld: .Ne iallte c«le stranke I Vi ste rekli, d« smo napisme. nL. Radi nemir« Je predsednik prekinil sejo za 10 minut Ža časa odmora to radikalci zapustili skupščino ln odili v klubov« prostore, kjer to imeli kratko sejo radi seitavljanja list« t« volitev skupščinskih odborov, Id to bili na dnevnem redu sejo. Po odmoru j« mlnliter VujlHd IsJivU, da bo ie danes poslal velikim iupanom v Bosni ln Hercegovini nivodll«, da v tem vprašanju objektivnejie postopajo. PotL Baljld (musl.) te s tem odgovorom al ladovolJlL Nato Je tkupifina prešla na dnevni red In je predsadnik odredil odmor, da 9e načelniki klubov sporazumejo o Izvo« lltvi 7 odborov. Po odmoru je predsed« nik izjavil, da *o se načelniki aporas« umell. da s« volitev vriH Jutri In to v eno kutijo t 7 liitlH v vtakl kuverti, na kateri bo označen nosilec liste ta od« bor. Seja J« bil« na to zaključena. Pri. hodnjt tej« se vrši jutri z dnevnim re« dom: 1.) nadaljevanje današnjega dnev« nega red«; 2.) pretre« poročil« Voje L«, zič« o projektu zakon« o zavarovanju posovkov pred točo ln poplavo ln 3.) pretre« zakona o u«trojstvu vojske. Politična situacija PoročDo o seji vodstva Nasprotja med radikalci. Beograd, 9. julija, p. Kakor je zvedel vaš dopisnik, Je borba med dvema stru-latna v radlkalskl stranki, katerih ena nastopa za umorjeno politiko proti Radlču, druga pa za čim ostrelše mere, stopila v zelo akuten štadlj. Sodeč po dr-žanju nekaterih ministrov na nocolšnjl seji Ima struja za umerjeno politiko moment ano nadmoč. Vseslovanska klerikalna stranka? Beograd, 9. Julija, p. Nocojšnje beograjske »Novosti, prinašajo vest da po-tule te dni g. Korošec v Karlove Vari, k)er se sestane s politiki In predstavniki SLS glej na 2. strani. češkoslovaške ljudske strank«. Ob tel pri liki se bo govorilo o ustanovitvi vse-slovanske lludske stranke i edinstvenim programom ln edinstveno taktiko. Iniciativo za to so dali Cehi. Ceškoslo-vaški klerikalci želllo, da vstopilo naši klerikalci v vlado, kakor le to v Cebo-slovaškl In Poljski. Spahovci. Beograd, 9. lullja. r. Sredi avgusta te bo vršilo v Sarajevu zborovanj« Spa-hov« muslimanske strank«, na kateri se bo obsodilo postopanje beograjske vlade In preganjanje muslimanov. Rešilo se bo tudi vprašanje, ali ostane Spahova grupa v parlamentu ali ga zapusti. Razprava o uradniškem zakonu DOLOA DEBATA O VPRAŠANJU POKOJNINE. — KRIČEČ PRIMER RADIKALSKE NESOCIJALNOSTI. Beograd, 9. Julija, r. Danes po[>oldne ob pol 17. uri je zakonodajni odbor nadaljeval s pretresanjem uradniškega zakona do glave 9., ld govori o penzljah. V diskusijo so posegli vel člani odbora. Mnogi govorniki so pokrenill nova vprašanja n. pr. poslanik Cirkovid, kl jo zahteval, da se službena leta« provedena v Južni Srbiji, računajo za penzijo dvakratno, to je, da se vsakih 6 mesecev državno službe v teh krajih računa za 12 meeocev za penzijo. Svoj predlog jo podprl s pretnjo, da ako ga ne sprejmejo. ne bo glasoval samo proti temu členu, ampak proti celemu zakonu. Predlog poslanika Cirkoviča jo podpirala tudi opozicija. Tudi g. Ljuba Davidovič je Bprojol ta predlog, toda zahteval, naj so nanaša samo na službo neoporečnih urad nikov. G. Kumanudi podpira predlog Cir koviča. Tomo Popovič zahtova, da naj se ta ugodnost nanaša samo na one uradnike, ki so že 10 let v državni službi Velja Popovič podpira predlog Cir-koviča, toda zahteva, da naj velja ta odredba šele mesec dni od dneva, ko stopi zakon v veljavo. PosL Reisner predlaga pri ČL 148 dodatek, ki se glasi: »Ako v poedinih strokah posebni zakoni odrejajo krajši čas za dobivanje penzij, se zaračuna polletni odstotek proporcionalno temu času«. Dr. Kojid govori o 6L 137 in zahtova, naj poseben odlok ministrskega sveta določi, katera mesta so imajo računati kot posebno težka za službovanje. Gjo-ka PopoviS govori o položaju duhovniškega stanu in zahteva, da za duhovnike, posebno za pravoslavne, kl bo bili vedno narodni, poskrbi država, da morejo v starosti prejemati državno penzijo in da se donose konkreten predlog, ki bi kot poseben oddelek čL 187 bil dodan zakonu. Klerikalec Hohnjec podpira ta predlog. Ljuba Davidovič se posebno bavi z odredbami tega zakona, ki govori o uračunavanju službenih let ministrom in državnim sekretarjem v penzijo in pravi, da je položaj ministrov in dr- žavnih sekretarjev s tem zakonom poeeb no favoriziran. Zahteva, da se ministri in državni podsekretarji izenačijo z ostalimi uradniki. Zahteva dalje, da se ženski deci izplačuje penzija, katera so ia njo vplačevali starši, vse do njihove možitve. Velja Pojjovid (rad.) zahteva, da se h glave o penziji izključijo sluge, kar smatra, da jim ni treba dati penzije(!) Ta predlog je razburil vso opozicijo in so proti njemu govorili vsi Slani opozicije. Nato jo izjavil Vaea Jovanovlč, da ta predlog posl. Popoviča ni predlog radikalnega kluba. Dr. Žarko Miladinovič nastopi zelo odločno proti temu predlogu. Svetozar Gjorgjevid predlaga, da dobiva deca. katere oče in mati sta bila državna uradnika, po njuni smrti obe pena i ji. Badikalec Nikola Mitič se pro-tivi določbi, da se čas vojne službe preko rednega roka računa za penzijo onim ki pozneje postanejo civilni državni uslužbenci. Ako se ta priziv sprejme, potom zahteva, da so dela razlika med onimi, kl so Blužili v dobri vojne v operativni dolžnost in v bližnjem zaledju, in onimi, ki so služili v oddaljenejšem zaledju. Dr. Mihajlovič zahteva, da so 6 mesecev državno službe uradnikom b popolno fakultetno Izobrazbo računa v 7 mesooov za penzijo. Stojan Pavlovič zahteva, da odredbe ČL 122 finančnega zakona za 1922/28 izgubijo veljavo od dne, ko stopi v voliavo uradniški zakon in da se v tem smislu stjlizira en člen v poglavju o ponzijah. Nato odredi predsednik kratek odmor, da minister za izenačenje zakonov izvrši stilizacijo teh členov. Za čaea odmora »o Je konstatiralo. da je predlaganih 28 različnih predlogov. Zato prosi minister, da se njegova Izjava o teh predlogih odloži na jutri, in da »e ta vpraša-nja jutri natančno proučijo. Predsednik jo ob 19. uri zaključil sejo in napovedal prihodnjo za jutri ob 16. z istim dnevnim redom. Italijani nadaljujejo s pripravami ob naši meji ZBIRANJE FAŠISTOV NA REKI. Beograd, 9. julija, h. V Beograd )e dospelo poročilo, da s« ttalljanska armada nahaja na Reki v polni volni pripravljenosti. Vse Italijanske straže ob naši me|l to trojno polačane. Vojaštvo se nahaja v bolni opremi. Z Reke se ob enem poroča, da Je prišlo do spora med generalom Dlazom ln Mussollnllem, ker |e Dlaz nazlranja, d« je Mussolini premalo odločen v vprašanju Reke. Naši politični krogi to mnenja, da gre pri Italijanskih pripravah za tem, da se Evrop« postavi pred gotovo dejstvo, ln da se italijanski službeni krogi lahtoi opravičilo, češ da lih ne zadene krivd« radi okupaclle Reke. Su&ak, 9. julija, h. Včeraj Je bilo opažati na Reki živahno vrvenle med lašlstl Na Reko je namreč hnel priti posl. Qtun-ta s lašlstl Iz Trsta, kl so hoteli protestirati proti vestem, ki so se širile, dp namerava Italijanska vlada pristati na to da se priznata Jugoslaviji Baroš In Del ta ln oni del Kastavščlne, ki prlpado Reki, ako Jugoslavila prizna Italijansko su-verenlteto nad Reko. Sporazum s Turki na lausannski konferenci MIROVNA POOODBA SE PODPIŠE PRIHODNJI TEDEN. Lauaann«, 9. julija, s. Oflclelnl komu« nike o uspehih sobotnih in nedeljskih odločilnih posvetovanj se glasi: Oflciei« nI razgovori, ki to se vrilli od sobote dalje >a prlncipielno ureditev med de« legacljami Turčije in velesU, kl so kon« ferenoo sklicale, so privedli do sporaz. uma ie v treh spornih vprašanjih. Izve« denci so dobili nalogo, d« spremene pri« pravljena besedila v tem smislu, n« kar bodo izročeni pristojnim odsekom kon« ference. Švicarska brzojavna agetnura doznava celo, d« to se zavezniki odre« kil Izjavi Turčije o načinu odpltčeva« nja. Kakor poročajo, bodo zavezniške čete izpraznile Carigrad ▼ šestih tednih po ratifikaciji pogodbe po angoraki vla« dl. Pogodba bo podpisan« v osmih ali desetih dneh v prisotnosti lorda Cur« zon«. Lausanne, 9. Julij«, s. Švicarska brzo. Javna agentura objavlja podrobnosti a sporazumu n« orijentski konferenci, k' je bil dosežen v noči od nedelj ena ponedeljek. Mirovna pogodba bo stopil« i veljavo šele po odobritvi vseh prizadetih parlamentov. Rusija je bila povabi ljena, da naj pošlje k podpisu pogodb« o morskih ožinah svoje zastopnike. Od govor bo prišel najbrž v par dneh. R«. čuna te, da bo mirovna pogodb« 17. »f 18. julij« sl«vnor*rn podpisani. OBNOVA DIPLOMATICNIH STIKOV MED TURČIJO IN ŠVICO. Carigrad, 9. julij«, s. Po turških vesteh je švicarska vlada sklenil« stopiti zopet v diplomatske odnošaje s Turčijo in imenovati svojega podanika v An« gori. Angleško - francoska pogajanja PESIMISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA. London, 0. julija, j. Razpoloženje v ministrskem svetu glede angleško-franoosklh odnošajev je doseglo svoj viSok. Po tradicijah angleSkega parlamentarizma se o sklepih ministrskega sveta ne daje nobenih poročil. Člani vlade bodo ob pripravnem trenotku obvestili stranke spodnje in zgornje zbornice o nadaljnem postopanju Pariz, 9. julija, s. Londonske vesti o poteku pogajanj med Francijo in Anglijo so izredno optimistične. Pričakuje se, da bo jutrišnji ministrski svet odločil, ali bo angleška vlada nadaljevala razgovore s Francijo ali pa bo pričela z dolgo obetano separatno akcijo. Upanje na sporazum je zelo majhno. PAPEŽ NA UMIKU. Rinb 9. julija, j. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da Je diplomatska akci- ja Vatikana končana bi n M In žilo pri sokolskl povorkl skozi trg. Na čelu sprevoda je svlrala godba Dravt. iz Maribora. Poleg občinske hiše je po« zdravil Sokolstvo konjiški narodni de» lavec brat 3r. Prus, kateremu Je odgo« voril brat dr. Hrašovec Iz Celja. Popol« dne se je vršila ob zelo lepi udeležbi domačega občinstva javna telovadba, pri kateri je nastopilo 60 telovadcev in 40 članic s kiji, ki so izzvale največ aplavza. Pa tudi vsa ostala telovadba je bila na sokolski višini. Navdušeno jc bil pozdravljen tudi celjski naraščaj ln do> mača deca. Po telovadbi se je vršila nad vse uspela veselica, pri kateri so mar« ljivo stregle domače dame. Zlet so obiskali tudi mariborski in slovenjebi' striški Sokoli. Sokol I v Ljubljani. Finančni odsek društva za zgradbo prosi vse brate in sestre, ki imajo nabiralne pole (stare in nove) ali bloke društvenih zadolžnic, da pridejo k obračunu na Tabor v sre» do dne 11. juUJa t L od 7. do 8. zve> čer. Zdravol Objave X Knjigovodski tečaj urada za pospeševanje obrti v Ljubljani se prične v četrtek dne 12. julija ob pol 7. uri zvečer v prostorih trgovske šole na Kon-grešnem trgu. Urad je pripravljen še no-kaj udeležencev sprejeti, ki naj se takoj prijavijo. X Delegati učiteljskih podružnic Fer. Saveza se odpeljejo na III. kongres v Beograd skupno z dijaškimi delegati v četrtek ob 22.45 z južnega kolodvora Ljubljana čez Karlovac v Zagreb, kamor prispejo ob 6.30 v petek. Delegati iz Štajerske se priključijo v Zagrebu na drž. kolodvoru, odkoder je skupen odhod ob 8. uri v Beograd, kamor dospejo ob 22.20. Delegati se vozijo četrtinsko ter naj na kolodvorih izjavijo, da se priključijo družbi delegatov v vlaku. — Primat. X Umetniški koncerti v kavarni v Nar. domu v LjubljanL P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da igra od danes naprej v Narodnem domu gledališka god ba, prvovrstni Balonski sekstet. Začetek ob 8. uri zvečer. Za nadaljnjo naklonje- Dvojni umor v Ljutomera Mariborski »Tabor« poroča: V noči od petka na soboto se je zgodil v Ljutomeru izredno krvav zločin. Ruski strojni Inženjer Ganusov, zaposlen pri gradnji železnice Murska Sobota - Ljutomer, je stanoval z ženo ln triletnim fantkom Rostkom in starim slugo v Ljutomeru. Te dni se je odpeljal službeno v Požarevac. Njegova žena Rusinja je imela baje ljubavno razmerje z Vranglovim kapetanom Av-čerovom. Dne 0. julija je sliSalo o polnoči več ljudi lz okolice strašno vpitje iz Ganusovega stanovanja. Ob 7. zjutraj je Inženjerjev sluga naznanil, da sta njegova gospodinja in njen tri letni sinček umorjena. Sodna komisija je našla v stanovanju Ganusova ženo brez obleke, zadavljeno s srajco, in njenega sina, zadavljenega z raztrgano brisačo. Sluga je pri zaslišanju trdil, da je prišel okrog 10. ure ponoči Vran-glov Kapetan Avčerov z Ganusovo ženo v stanovanje. Sam sluga je zaklenil za njima od zunaj vrata, sam pa jo šel k nekemu znancu Rusu po pričo, ker mu je bU baje Ganusov naročil, naj pazi na ženo. Vranglov kapetan bi torej moral uiti skozi okno. Sluga pa je sam rai-praskan po obrazu in prsih, kar vzbuja sum, da je hotel on posiliti svojo gospodinjo in jo je zadavil, ko se mu je branila. Ne vo se. ali ga je Vranglov kapetan zavrnil glede pričevanja nezvestobe, dognano je, da je bil sluga o polnoči doma v svoji sobi. Vranglov kapetan pa trdi, da mu je sluga odprl vežna vrata in da je bil že mnogo prej v uradniški menzi. Sluga in kapetan sta v sodnijskem zaporu. Inženjer Ganusov pa se še ni vrnil s potovanja • Iz Ljutomera nam pišejo o isti stvari: Na dosedaj še nepojasnjen način sta bila v Ljutomeru umorjena soproga in triletni sinček ruskega inženjerja Ganusova, ki je zaposlen pri gradnji železnice Murska Sobota - Ormož. Umoi se je izvršil v noči od petka na soboto v spalnici Ganusove. Našli so jo zadavljeno, golo na tleh poleg postelje. Sinček, znan po celem trgu kot nadarjen, živahen otrok, je visel obešen za obrisačo na otroški postelji. Stari slu ga, ki je spal v kuhinji poleg sobe ter je imel razpraskan obraz, ni hotel dat.i od začetka nobenih pojasnil, kljub temu da so ljudje v bližnji okolici slišali v usodni noči vpitje. Storilcu so bile razmere dobro zna ne, vedel je, da je inž. Ganusov na službenem potovanju v Srbiji, kar je menda hotel izrabiti ter se polastiti mlade žene. Ker mn to bržkone ni uspelo, je izvršil grozno dejanje, kar je povzročilo veliko razburjenje po celem Ljutomeru. Dosedaj so zaprli omenjenega, slugo ln nekega ruskega oficirja. ,.Qno" — „Prava ljubezen" O. Bratina ln ga. Bukšeliova v ljubljanski drami v torek 10. in v sredo 11. t m. Vrata ljubljanske drame so se zaprla in igralci so odšli na počitnice. Niso se pa vrata Tali je zaprla za go-tovanje umetnikov, ki jih med nami vidimo le poredkoma. Dve umetniški osebnosti našega igralskega sveta, gospod Valo Bratina in ga. Berta Buk-sekova sta na svoji umetniški turnoji po slovenski zemlji dospeli v Ljubljano, da omogočita tudi naši publiki uživanje dveh umetniških del. ki jih še nismo videli in katerih ne poznamo. Danes, v torek, se uprizori v dramskem gledališču SchiSnherrjeva petde-janska drama »Ono*. Dramatika SchBn-herrja deloma že poznamo. Videli smo pred leti na odru njegovo zdravo, sočno in kipeSo kmečko komedijo »Zemlja«. Pozneje so nam je nudila prilika videti njegovo »Otroško tragedijo« in dramo -Žena-vrag«. V obeh smo spoznali pisatelja nenavadne moči in sugestivne rHa. moža. ki ume spretno prijeti probleme življenja tam, kjer so najbolj pe-joči in ekspanzivni. Za »Zemljo«, »Otroško tragodijo« jn «7,eno-vragom« prihaja na naš oder I »Ono«. V »Onem« je SchOnherr sezidal piramido svojega umetniškega hotenja. Reduciral je dejanje samo na dve osebi, na zdravnika in njegovo ženo; v teh dveh nam je pokazal vso tragiko življenja, ki se zaveda svoje odgovornosti pred lastno vestjo in človeško družbo. Jetični zdravnik noče podaljševati bvo-jega življenja v bolnem potomstvu. Problem je vpričo naših zdravstvenih razmer tudi za široko publiko. Dinamično vseskozi napeta drama zasluži, da si jo ogleda vsakdo, ki ljubi gledališče, življenje in človeštvo. V sredo nastopita mariborska umetnika v Braccovi »Pravi ijubozni«. Tudi Bracca naše občinstvo že pozna po eno-dejanki »Don Pietro Caruso«, katero smo videli pred leti v drami, nedavno pa na šentjakobskem gledališkem odru. »Prava ljubezen« je kos, kl po vsebini in tehniki nndkriljuje omenjeno enode-janko. Lahkoživi pustolovec Ugo spozna lepo vdovo Elcno. Hoče si jo osvojiti. Dvori ji in uredi nek skupen izlet tako, da sta oba navezana na prenočišče z eno samo posteljo. Dogodek pa ne konča s pustolovščino, temveč s poroko po katori ee izkaže, da je Elena še ne-jdotaknjeno čista. Iz nameravano pustolovščine požene prava ljubezen in JJgo postane dober zatkonec. Ravnatelja mariborske drame g. Bra-tlno in go. Bukšekovo poznamo pri nM le površno. Ze z oz.irom na repertoar, ki nama ga nudita in upoštevajoč visoke troške, ki so združeni z gostovanjem v Ljubljani, no dvomimo, da si jima bo našo občinstvo odzvalo z istim navdušenjem in zanimanjem kakor je to Btorila publika v Slov. Bistrici, Ptuju, Brežicah in Krškem. To upamo tem bolj, ker je gostovanje kratko in traja Bamo dva večera. Oba krata začne predstava ob 8. uri zvečer. »Ono« traja dve uri in je prva pavza šele po tretjem dejanju; »Prava ljubezen« je krajša; izčrpa so v petih četrtih uro. Ceno za obe predstavi so isto kakor v prošli sezoni za dramo. Radi informacije m lažje orientacije jc o priliki umetniške turneje Bratina-Bukšekova izšel poseben gledališki list, ki se lahko dobi pri gledališki blagajni, kjer so v predprodaji tudi stopnico za oba večera. * Obe predstavi se vršita v dramskem gledališču; začetek ob 20. url. Dramske cene. Predprodaja vstopnic od 8. do 12. in od 15. do 57. ure pri dnevni blagajni v opori. Ravnotjun se dobi za ceno 2.50 Din razpored obeh del, Občni zbor Glasbene Matice Odlikovanje zaslužnih članov. Sinoči se jo vršil redni občni zbor Glasbene Matice. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je uvodoma naglašal, da zaključuje Glasbena Matica s tem občnim zborom svojo jubilejno leto. Jubilej je Glasl)ena Matica proslavila mimo in skromno, a dostojno. V svojih javnih nastopih je pokazala svoj razvoj, napredek in uspehe, kl jih je dosegla v dobi 50 let svojega vztrajnega in neumornega dela. Posebno zahvalo izreka pevskemu zbora, ki je z lepoto naše pesmi seznanU številne kraje naše prostrane domovine. Jubilej Glasbene Matice greni le to. da ji ne do-staje gmotnih sredstev, ki so predpogoj za uspešne dolo. Naglaša, da je slovenska javnost v tem pogledu premalo ce-nUa delovanje Matice, in zato ponovno apelira nanjo, da opusti svojo brezbrižnost ln da reši zavod propasti. Nato je predsednik dr. Ravnihar izročil odlikovanja dvema zaslužnima članoma Glasbene Matice, ki sta kumovala že ob njenem rojstvu, Peter GrasseUi je dobil red. sv. Savo III. razr., Franc Dre-nik red sv. Save V. razr. Odlikovan je bil tudi prof. Josip Vedral, ki deluje že 27 let pri Glasbeni Matici. Najvišje odlikovanje pa je prejela Glasbena Mati ca kot taka, in sicer red sv. Save D. razreda. Odlikovane! so se zahvalili za visoka odlikovanja in zaprosUi predsednika, da tolmači njih zahvalo na najviš jem mestu. Izčrpno in pregledno tajniško poročilo je podal g. Mahkota. Naglašal je, da ima društvo nad 1000 članov, glasbena a pa nad 600 učencev, katere je v 16 predmetih poučevalo 33 učiteljev. Nato je poročal še o glasbeno-literarnom zavodu, o koncertnem zavodu in o orkestralnem društvu. Blagajnik dr. Zirovnili je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje okoli 130 tisoč Din dolga. Ako v kratkem ne pride izdatna podpora, je zlasti obstoj razvijajočega Be konserva torija resno ogrožen. Apeliral je na mest no občino, pokrajinsko upravo in centralno vlado, da pri kočita na pomoč ln rešita naš najvišji glasbeni zavod. Pri novih volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen dr. Vladimir Ravnihar, v odbor pa so bili izvoljeni slodo-či gospodje: dr. Zirovnik, Eržen, dr. Krejči, Hubad, Lovše, Lasbacher, Stan ko Premrl, Peruzzi in Završan. V revi-zionalni odbor so Izvoljeni gg,: Galovič. Ilnčevar in Patenoster. Predsednik je nato zaključil občni zbo* "Priloga *Tutru* Št. 169 dne 10. jutija 1989: Učiteljska skupščina v Ptuju Letno zborovanje UJU, poverjeništvo Ljubljana lolO&uftort, ki Jo tudf uMia nti« 9 Vsakem slučaju. Radi tega pa učltellstvo zahteva za vsakega politično In versko svobodo In bo odločno nastopila proti vsakomur, ki bi skušal organizacijo Izrabljati v polltlčno-strankaTske aH osebne namene. Cllede oble šolskega programa se hoče UJU udeleževati dela pri zakoniti ureditvi našega celokupnega Šolstva. A tudi tedaj ko bo Šolska reforma Izvedena, učltellstvo ne bo počivalo, temveč stremelo po neprestanem Izboljševanju šolstva i zahtevami po vnašanju novih Idej modernih stremljenj In kulturnih zahtev. Z zakonom predpisana vzgoja pa mora biti nacionalna, etična, socialna In telesna. Pri ustanavljanju šolstva pa se Je ozirati na duševne In telesne sposobnosti mladine. Radi tega zahteva UJU, da se ustanavljajo pomožne šole za abnormalne ln Imbecllne ter telesno In duševno zanemarjene otroke. Tudi naše STednle šolstvo osoblto pa učltelllšča |e treba preustrojltl, ker danes nikakor ne odgovarjalo svojim velikim nalogam. Duh pa, ki obče vse šolstvo prevevaj, dobi duh delovne šole. O. referent le nato razpravljal o raznih pedagoških problemih in zahteval popolno pedagoško neodvisnost za vse učltellstvo. Kar se tiče ureditve šolstva Je g. referent mnenja, da mora biti vse šolstvo državno In centralizirano, po svo]l upravi pa decentralizirano In po učnih prilikah avtonomtzlrano. Temeljita so bila Izvajanja g. Flereta o problemu učiteljske Izobrazbe. Razpravljal Je obširno o Izobraževanlu učiteljskega naraščaja ter omenjal nedostatke, ki |lh le opažati pri današnji ureditvi naših učiteljišč. Nič manjše pozornosti pa nI g. referent posvetil narodno-prosvetnemu programu. Naloga učltelistva ni, in ne sme biti le ta, da sedi v učilnici, temveč ona Je mno go večja ln zahteva od slehernega pravega učitelja, da Izobražuje in vzgaja najširše .plasti našega naroda. To nalogo smatra UJU za svoj veliki „pll|, ker se zaveda, da ie od rešile problema narodne vzgoje v veliki meri odvisna bla-ginla in dobrobit naroda. Navedli smo glavne misli globoko zasnovanega referata g. Flereta, na podlagi katerega Je bila sprejeta' tudi posebna resolucija, v kateri Je natančno označen program UJU. Zborovale! so Izvajanja g. Flereta z velikim odobravanjem vzeli na znanje. NOVE METODE POUKA. Na dnevni red je prišlo nato preda« vanje dr. Franjo 2 g e č a o »sodobnih problemih vzgoje in narodne prosvcte». G. predavatelj je v izčrpnem govoru slikal razne napake, ki Jih je opažati pri sodobni vzgoji in omenjal, da zalite« va duh novega časa prerojenja tudi na polju vzgoje in narodne prosvete. Na« glašal jc, da današnjo metode poučeva« nja nikakor niso več prave, treba je, da knjigo zamenja produktivno delo. Vsak šolski razred naj postane druži« na, katero vodi učitelj. Ostro je bičal zlasti vzgojne metode naše duhovščine in naglašal, da duhovščina ni pripravna za objektivno vzgojo naroda. Sramoto vzbuja dejstvo, da danes en duhovnik na ljudstvo več upliva, kot deset učite« ljev. To sramoto je treba odpraviti, za» to pa jc naloga narodnega učitelja, da gre med narod na delo. Sele tedaj, ko bo tudi učiteljstvo v polni meri izpol« nilo to svojo dolžnost, pride prava no« va doba. G. predavatelj je kot zahteve moder« ne dobe zahteval, da se posveti vso po« zoruost vzgoji kmetskega ljudstva in in« dustrijskega delavca. Solo«učilnico naj zamenja delovna šola, ker edino na ta način je mogoče vzgojiti človeka, da po« stane sposoben za samostojno delo. Učiteljstvo naj se intenzivnejše udej« stvuje zunaj šole na kulturnem in go« spodarskem polju in naj bo neprestano v stiku s svojo okolico. Radi nedostat« Ičov tfanaSojega vzgojnega sistema Je treba proučavatl vzgojstva tujih naro« dov ln dolžnost vlado bi bila, da poši« lja sposobne pedagoge v Inozemstvo, da proučavajo tamošnje šolstvo in da pri« dobljeno znanje uporabijo pri reforma« clji našega šolstva, ki pa mora odgovar« jati potrebam našega ljudstva. Učitelj« stvo mora dobiti tudi večji vpliv na uči« teljiščnlke ln podpirati njihove tožnje. Sramota je, da je današnji učlteljiščnik naravnost suženj svoje šole, ki mu a prlori jemlje veselje do sarnolzobrazbe. Res stvarna in temeljita izvajanja g. predavatelja je učiteljstvo 7. odobrava« nJem vzelo na znanjo in jih bo skušalo tudi v praksi realizirati. Llčitclj g. t-ranc Skulj je nato še re« feriral o «načrtu socialne ustanove uči« teljstva v Sloveniji«. Po njegovem na« črtu naj bi se učiteljstvu odtegnil pri izplačevanju mesečne plače malenkosten znesek, iz katerega naj bi se ustanovil poseben fond, iz katerega bi se učitelj« stvu podeljevala podpora v slučaju smr« H ali bolezni. O njegovem načrtu se jc razvila dolgotrajna debata, na podlagi katere je bil izvoljen poseben odsek, ki Ima nalogo, da stopi v tozadevna poga« janja tudi z meščanskošolsklm učitelj« stvom In z učiteljstvom, ki nI organizi« rano ▼ UJU. Skupščina je nato soglasno sprejela sledeče RFSOLUCIJE: A. Zboljšanje gmotnega položaja. Ker je radi naraščajočo draginjo postal 8ocijalm položaj učiteljstva tako žalosten, da so celokupno slovensko učiteljstvo nahaja tik pred onemoglostjo in popolno odpovedjo vseh svojih sil, zahtevamo: 1.) Vlada naj takoj reSi vprašanje službene pragmatike. 2.) Vlada naj nemudoma zviša vse službene prejemke v zmislu zahtev vseh javuih nameščencev. 8.) Vlada takoj izplačaj enkratni nabavni prispovok za vsaj delno poltritjo dolgov, v katere eo zabrodll vel javni nameščenci. 4.) Vlada naj draginji primerno zviša prispevek za stanarino in naj preskrbi tudi ogrev, ki gre učiteljstvu po šolskem zakonu. 5.) Učiteljicam, ki so poročene z državnim nameščencem, naj se priznajo polne draginjske dokladc. B.) Pravično in izobrazbi primemo naj se urede službeni prejemki učiteljic ženskih ročnih dol in otroških vrtnarlc. B. Narodna vzgoja In prosveta. Učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini UJU. v Ptuju, uvideva potrebo temeljite vzgoje in izobrazbe kmetskega prebivalstva in industrijskega do-lavstva, kakor to zahteva celotni gospodarski, politični in socialni položaj naše domovine in vsega kulturnega zapada. V tej smeri jo pripravljeno napeti vse svojo moči, da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgojnim in prosvetnim delom, ki so mora sistematično organizirati. Osnovna šola mora postati podlaga in kulturno središčo vsega ««& rted Stietsto prebTvaT-»tvora In Industrij« Mm proletarijatom. Da ae to uresniči, bo potrebne daleko Bežno ln globoko segajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Sola^-učil nlca se mora Izpromeniti v šolo vzgo jevalnico. Tudi se mora dolokrog uči-tolja razširiti na pred- In pošolsko dobo, tako da postane nčitolj centralna postava v vzgoji našega naroda in temelj vsega prosvetnega dela. Vzgoji učitelj skega naraščaja so mora posvečati več pažnje in predvsem bo mora »krboti za njegovo višjo ipedagoSko naobraibo ter vzgajati močn/j osebnosti za voditelje naroda. Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri svojem velikopotezno zamišljenem vzgoj nom in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci l v merodajnih fak. torjih. V to svrho je potrebno: 1.) da se učiteljstvo in ostala Inteligenca duševno zbližata v evrho skupnega delovanja na polju vzgoje in prosvete; 2.) da »o začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim naraščajem na učiteljiščih, učiteljstva z akademsko mladino ln ostalo Inteligence, zlasti vseučilišklh profesorjev z učiteljstvom. Tako »e bo samo po sebi sistematično organiziralo vse vzgojno ln prosvetno delo. 8.) da se učiteljstvo, ostala inteligenca, akademska mladina in učiteljski naraščaj približajo kmečkemu prebivalstvu in Industrijskomu delavstvu ter po skušajo premostiti prepad, ki je nastal mod njimi. Proučevati morajo njegovo dušovnost ln značaj, njegovo življenje, delo in potrebo, da tako položilo temelje naši samolastni vzgoji, ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno It. na'e dir ševnosti in naših potreb. Na ta način upa učiteljstvo, da prilagodi vzgojo današnji dobi in našoniu narodu, da dvigne nlvfl našo pedagogiko ter pripravlja sistematično kmečko prebivalstvo in industrijsko delavsUo na vse naloge, ki nam jih stavi današnja doba in ki nam jih prinaSa razvoj. Apelira pa na vse merodajne faktorje, da ga podpirajo pri tem propotrobnem in težavnem delu. G Vprašanje ženske realne gimnazije. Pokrajinska skupščina UJU, poverjeništvo Ljubljana, uvideva nujno potrebo višjo izobrazbo našega ženstva, zato izraža začudenje gledo zadnjih vesti o na meravnem ukinjen ju edinega našega nacionalnega ženskega učnoga zavoda — ženske realne gimnazije v Ljubljani. BANKET. Po krasno uspelem zborovanju se je vršil v Narodnem domu banket, ki so ga Ptujčani priredili našemu učiteljstvu. Na banketu jc bilo izrečeno mnogo pri' srčnih zdravic In napitnic. Osobito lepn je bila zdravica, ki jo je napil narodnemu učiteljstvu višji šolski nadzornik g. G a n g 1. Ob sklepu io učiteljstvo Izreklo za krasen sprejem v Ptuju svojo zahvalo predsedniku ptujskega učitelj« stva ln odličnemu narodnemu delavcu g. Mir! ,i M a j c e n u. življenja In sveta General Vrangel prožni general pokazal, da jc izvrstno O tem možu sc čuje mnogo skrivnost, j'"formiran 0 vsem, kar sc godi v Rusiji nega govorjenja, pa tudi različni listi!'" med ruskimi emigranti po svetu. Ze« prinašajo o njem več aH manj never« 'o ie obsodil one svoje rojake, ki sc za.- jetne vesti. Zato se nam zdi potrebno, da posnamemo nekaj bistvenih točk iz poročila, ki ga je pariškemu «Le Jour« nalu» poslal njegov posebni poročeva« lec po razgovoru z Vranglom samim. Vranglov generalni štab, o katerem pišejo s takim strahom, sestoji iz tucata oseb, med katere jc vštet tudi zdravnik, intendant, tajnik in ordonanci. V razgovoru je 44Ietni, šc sveži in radi nekoliko različnejšcga političnega prepričanja odtegujejo skupnemu deli in pomagajo na ta način boljšcvikom Ali navzlic temu jc on trdno Prepričan da pride do osvoboditve Rusije. Ko pri« de ta trenutek, sicer ne ve, kakšna vloga bo njemu usojena, gotovo je pa, df bodo stali za njim vsi njegovi vojaki. Ne morem razumeti, jc dejal general, kako si je mogel svet izmisliti, ko sen- Ptuj, 8. julija. Ljubllanska sekcija Udruženja jugoslo-venskega učiteljstva Je Imela letos svojo tretjo pokrajinsko skupščino v Ptuju. V soboto in nedeljo Je prvič zborovala napredna slovenska učiteljska organizacija na ptujskih tleli, kjer so poprej gospodovali tuji gospodaril. V Ptuj Je dospelo nad 150 delegatov posameznih učiteljskih društev, kjer so se v soboto vršila dolgotrajna razpravljanja o vseh učiteljski stan zadevajočlh problemih. SESTANEK DELEGATOV. Na sobotnem zborovanju delegatov le podal strokovni tajnik e. Rudolf Dostal Izčrpno poročilo in uvodoma omenil, da Je učiteljstvu v veliko zadoščenje, da zborule v tej nekdanil nemški kult, ki Je bila trdna postojanka spodnještajerskega neništva, močna trdnjava od koder se Je streljalo — žal — pogosto tako uspešno na slovenske institucije, ustanove, na stare naše narodne pravice. Učiteljstvo zahteva odločne podpore od strani naše Javne uprave za zaščito nacionalnih Interesov. Učttelistvu so povsem neuinlll-yl ukrepi, nastopi in represalije, naperjeni v zadnjem času proti nacionalnim organizacijam In to baš v tem, še ne popolnoma očiščenem severnem delu naše domovine. Udruženo slovensko učitelj-stvo pozdravlja Orjuno kot odlično narodno institucijo, kot krepko nosttcljico narodne in državne ideje. Tajnik se le v svojem nadaljnem poročilu spomnil naše neodrešene domovine, ter orisal temna poročila, ki prihajajo iz našega Primorja In Korotana. Odgovor učiteljstva Je zaenkrat samo eden in edini: Naša vzgoja bodi skoz in skoz nacionalna! Pri poročilu o narodno-prosvetnem de-fu |e Dostal konstatlral, da je delo na polju narodne prosvete močno razpredeno po celi Sloveniji. Omenjal Je, da Je članstvo UJU priredilo po deželi nad 100 predavani najrazličnejše vsebine In da so člani marljivo In uspešno sodelovali pri ljudskih vseučiliščih v Mariboru, Celiu in na Jesenicah. UJU, poverjeništvo LJubljana se Je tako v preteklem poslovnem letu kot vsa leta svojega obstoja zavedalo, da Je del velike učiteljske organizacije, ki temelji strogo na državnem, narodnem in stanovskem edinstvu. V tem smislu so bili stiki poverjeništva s centralo ves čas trainl In Iskreni. V preteklem poslovnem letu Je poverjeništvo LJubljana imelo v 32 okrajnih društvih 2446 članov. Število letošnjega članstva izkazuje proti lanskemu majhen upadek, ki gre na račun samostolne organizacije meščan-skošolskega učiteljstva. G. tajnik Je nato še razpravljal o gmotnem vprašanju učiteljstva ln o pragmatikl ter naglašal, da Je neobhodno potrebno, da se zboljša naša Javna uprava. Dokler se to ne zgodi, smo še daleč od zadovoljstva v državi, daleč od ujedinjenja, ne samo te-ritorljalnega, temveč tudi duševnega, ki mora biti naš končni cilj. Svoje poročilo Je g. tajnik končal z apelom na celokupno organizirano članstvo: Vzgajajmo nacionalno našo mladino, da se nam posreči vzgojiti za bodočnost en tip jagoslovenski, eno enotno dušo jugoslovansko. Tajniško poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Posvetovanja o ostalih notranjih In strokovnih vprašanjih, so trajala v soboto skoro do 2. ponoči. VOLITVE. Fh-I novih volitvah le bil za poverjenika ponovno Izvoljen sivolasi zaslužni vo dltelj našega učiteljstva, ravnatelj g. Luka Jelene, za njegovega namestnika pa Obisk pri pianistu Mauerju Monakovo, 2. julija. Iz Berlina v Monakovo se pripelješ, če s-edeš na brzovlak ob 7. zvečer, ne-kej pred osmo zjutraj. V Monakovem mora biti tvoja prva pot na policijo, zakaj Bavarska je država v državi. Ravnal sem se točno po teh predpisih iu sem tekom tričetrt ure rešil vse, kar .je bilo pri meni odvisno od monakov-ske policije. Ko eem odštel približno 100 tisoč mark odškodnine, so mi vpisali v potni list vsa potrebna dovoljenja in ž njimi v žepu sem pomirjen stopil iz poslopja, v katerem je človeku, ki mrzi uniformiran red, vedno čudno pri srcu. Napotil sem se najprej v pinakoteke. Teh je v Monakovem več; najzanimivejša med njimi sta stara in nova. Takoj za njima prideta državna galerija iu gliptoteka. Umetnostnih razstav je v bavarski prestoliel brez števila. V vsaki ulici te opozori nanje napis »Kunst-salon». Med južnimi Nemci je smiael za obiskovanje umetnostnih razstav menda ravno toliko razvit, kakor smisel za turtetlko. Vsa razstavišča so polna posetnikov in nobena galerija ne trpi pomanjkanja na obiskovalcih. s Vtisi, ki jih napravijo na človeka monakovski templji slikarske ln kiparske umetnosti, so preresni, da bi jih človek absolviral mimogrede s par površnimi besedami. Vse to, kar so Bavarci nakopičili v svoje shrambe za kipe in slike, je treba videti, uživati z lastnimi očmi. Knjiga z reprodukcijami malo pove. Obrazujoča umetnost se ne jla opisovati. Njena posebnost ie to. cla ravnatelj g. Onus. Za blagajnika Je bil Izvoljen g. Mirko Pegic, za odbornike pa gg.: Josip Lapajne, Anton Hren, Peter Močnik, LJudevtt Potočnik, Vilko Rus in gdč. Marija Godec. V nadzorstvo so bili Izvoljeni g. Franc Luznar ln g. Josip Ralšp, za strokovnega tajnika g. Rudolf Dostal in za urednika »Učiteljskega tovariša« g. Dimnik. IMPOZANTNA NEDELJSKA SKUPŠČINA. V nedeljo dopoldne se Je vršila v veliki dvorani Društvenega doma veličastna skupščina učiteljstva, katere te Je udeležilo nad 500 učiteljev ta učiteljic lz vseh krajev Slovenije. Dvorana, v kateri se le vršila skupščina, Je bila slavnostno okrašena, nad govorniškim odrom pa le visela slika kralja Aleksandra, ovita v državno trobojnlco. Galerlle so bile polne odličnih zastopnikov ptujskega meščanstva, ki |e z velikim zanimanjem zasledovalo potek zborovanja. Skupščina le Jasno pokazala, da se učltellstvo v polni meri zaveda svojih prevažnlh nalog, pokazala Je, da le delo učiteljstva sicer tiho, a težko In plodovlto. S posebnim zadovoljstvom pa Je treba po-vdarltl, da Je učiteljstvo v prvi vrsti posvečalo svojo pozornost strokovnim in vzgojnim problemom In šele nekako sekundarno razpravljalo o svojem gmotnem položaju, dasi Je ta danes ravno tako neugoden, kot Je neugoden pri drugih državnih nameščencih. Veličastno zborovanje Je otvorll predsednik, g. Luka Jelene, pozdravil vse navzoče učiteljstvo ter zastopnike In prebivalstvo mesta Ptuja in naglašal, da želi, da bi bila zborovanja današnje skupščine posvečena edino delu za blaginjo naroda ta države. V imenu mesta Plula Je nato pozdravil zborovalce okrajni glavar g. dr, Plrkmajer, v imenu hrvatskega učiteljstva pa prof. Skavlč lz Zagreba. NAČELNI PROGRAM UJU. Na govorniški oder je stopil nato okr. šol. nadzornik g. Pavel Plere, ki le v enournem govoru očrtal načelni program UJU ter razpravljal o vseh potrebah moderne vzgoje. Povdarjal Je, da Je UJU stanovsko strokovna ln kulturna organizacija, osnovana na temelju državnega ln narodnega edlnstva ter na načelih naprednih vzgojnih ln kulturnih idej, a z Jamstvom politične ta verske svobode. Namen udruženja Je, da ščiti učiteljstvo v moralnem ln pravnem oziru ter sodeluje pri preobraževanlu celokupnega narodnega šolstva ln vzgojnega duha v šoli. Njegovo organlzatorlčno delovanje stremi po dovršltvl duhovnega narodnega uledinienja. Organizatorlčne naloge UJU so razdeljene na stanovsko politično torišče, na šolsko in posebej na torišče učiteljske Izobrazbe ter na narodno prosvetno torišče. G. referent le nato obširno govoril o stanovskem političnem programu UJU, ki vžgala svoje članstvo z besedo in dejanjem v vseh stanovskih, šolskili ln na-rodno-prosvetnlh vprašanjih. Posebna vzgojna naloga organizacije se razteza tudi na učiteljski pomladek. Organizacija je strog, neizprosen in konsekventen čuvar, učitelj skih gmotnih in vseh pravnih vprašanj. Zato zahteva referent zakonito ureditev »učiteljskih zbornic«, ki nai varujejo učiteljske in šolske pravice pred birokratizmom ter samoupravno s predlogi urejujejo učiteljske personalne zadeve. UJU išče kooperacije tudi z drugimi nepolitičnimi organizacijami, ki zasledujejo podobne smotre. Ne izključuje niti kooperacije s svojimi načelnimi nasprotniki, a zahteva za tako kooperaci- jo moraš otipati z vidom, ako se res hočeš naužiti lepote, katero hrani v svoji notranjosti. Torej preč od muzojev, gledališč, «Hofgartna» in angleškega vrta, kjer se pravkar pokošeno seno suši v dišečih kopicah; preč od peneče se Isarc ob Maksimilianeju, preč od profilej in Siegestora, Hofbrilnhausa, magistratne zgradbe in grunewaldske okolice. Popoldan je, čas proti večeru. Tiho krenem po dolgih in širokih udobnih mo-nakovskih ulicah v prijazno in prostorno Ohmstrasse, kjer biva eden najznamenitejših pianistov sodobne Nemčije, prof. Pembauer mlajši. Pembauer je bil do nedavno na kon-servatoriju v Lipskem. Šele pred par leti se je preselil v Monakovo. Tu poučuje na konservatoriju in hodi kon-certirat po nemških mestih ln v inozemstvo. Pred kratkim je koncertlral z velikim uspehom v Španiji ln ni dolgo, odkar ee je vrnil b svoje koneortne turneje iz Poljske, odkoder je prenesel nagrado za avojo umetniško produkcijo v obliki — enega para čevljev. Poiščem torej v ulici, kjer Pembauer stanuje, št. 18 ln grem v drugo nadstropje. Pozvonim. Vrata se odpro in vstopim. V vest-ibulu, katerega napolnjuje nekakšna mistična svečana mračnost, se povabljenci že zbirajo. NI jih mnogo. 15 ali 20 duš je tu, dame ln gospodje, večinoma mladina. Pozdravim navzoče, odložim vrhnjo obleko, postojim v ozadju ln v tem hipu uzrem Pembauerjevo soprogo, simpatično damo srednjih let. Gost, ki ml je Izprosil dovoljenje za obisk domačega koncerta, mo predstavi. Tu notri, v domu profesorja se zdi, da diha nenavadno razpoloženje, katerega ne najdeš ne v koncertnih dvoranah, ne na ulicah in ne na razglednih stolpih. Vee je čudovito mirno in tiho, ubrano na temno pojoč ton strune g na goslih. Govorimo polglasno. Iz sosednjo sobe prihajajo zvoki klavirja. Profesor šo podučuje. Naenkrat pa se oglasi neopažena ura kukavica petkrat zaporedoma. Čez par trenotkov stoji pianist Pembauer v naši sredi. Prvi vtis, ki ga napravi nate, je lisz-tovski. Dolgi črni lasje padajo čez teme daleč nazaj na VTat lil mu pokrivajo malone tudi ušesa. Pod izrazito brado, ki je očrtana krepko, kakor sploh ves umetnikov obraz, stoji črna limet-niška kravata, zavezana na pentljo, na-pravljajočo vtis metulja, ki se jo ustavil na cvetu 8 široko raztegnjeml krili. Tako profesor postoji. A predno utegneš presoditi, ali je na tej fiziomiji kaj akademskega, se črna glava obrne in se jame razgledovati po gostih. Na tem ln onem pogledu obstane. Profesor stopa k povabljencem polagoma ln jim podaja roke. Ko se mu predstavim jaz, žive planistove oči zagorijo v svetlem lesku. Pianist je zelo prijazen, govori domače, kakor da je z monoj znan že dolgo. V tem kratkem razgovoru na mah občutim sugestivno silo njegove uležane notranjosti. Tu ni pič več iskanega, vse je najdeno ln zrelo. Kar mogoče še ni dovršeno, izcizelirano, se izpopolnjuje sproti. Linija pa je tu, in je takoj vidna. Stopimo dalje. V domači koncertni sobi stojita dva črna klavirja. Uglaše-valec še zadnjič poskuša na tipkah, ali ni disharmonije med posameznimi toni. Vse je v skladu. Gosti posedejo, v dvorani nastane tišina pričakovanja. Venci na stenah dvorane se ne zganejo, rože v vazah na oknih stojijo mirno, a relief profesorja in sohe in sliko njegove, se zdi, da začenjajo v tem hipu živeti. Vse, kar je v zvezi ž njim, ki je živ pred nami, zadobiva drugačen izraz nego mrtve stvari; vse postaja mimika, ritem. Še celo plava turška preproga, viseča v levem kotu sobe, popisana s čudnimi rdečimi krivuljami, začenja govoriti. Oglasijo se prvi zvoki. Pianist zasvira najprej štiri razpoloženja svojega pokojnega očeta. Mehka glasba, podana brez vsake sentimentalnosti. Obrazi poslušalcev sledo muziki kakor hipnotični ekstazu Profesor udarja s svojimi neusmiljeno izvežbanimi kladveci po tipkah, vriska, joče in zdl-huje, boža ln uapava. Nato hip odmora. Drugi kos je Straussova »Burleska« za dva klavirja. Profesor jo svira z nekim svojim mojstrskim učencem. Ritmično silno razgiban komad. Za njim pride na vrsto ena Beethovenova sonata in neka kompozicija Maksa Re-gerja. V času, ko smo zadivljenl poslušali klavirskega mojstra, se je zunaj zmračilo. Pianist polagoma vstane, premeri dvakrat sobo, otvori okno in zapre klavir. Konoc. Gosti vstanejo. Najprej se poslovim od Pembauerjeve soproge, in ko pristopi k nama profesor, se razvije med nami še kratek, prisrčni razgovor. Zahvalim se za prijaznost, katere sem bil deležen vsled pla.nistove gostoljubnosti. priklonim se ostalim gostom in odidem v vestibul. Polagoma se odpravljajo tudi drugI. Ko odprem vrata na stopnice, ka tere pokriva medla rdeča preproga, ujamem skozi neko špranjo žarek mehke luči, ki sije v pianistovem domu. Večer je tih, miren, lep. Vročine, ki jc pritiskala na ulici pred dobrima dvema urama, ni več. Nebo se je zjasnilo-diha se lažje. Moja pot gre mimo profilej in dalje mimo univerze. Njeno pročelje je take vedro in enostavno, da ti vlije v dušo šo več miru nego ga nosiš v svojem srcu. Zunaj sem, na. prostem med ljud mi, sredi šumljajočili fontan, ki spomi njajo na stare čase klasične umetnosti, med lučmi, ki sipljejo svetlobo na ulico v dolgi nepregledni vrsti. Ali ta Inč je v primeri z ono, ki jo nosim od nekod in od Dekoga, medla in zabrisana. Vsenackolu je mrak, prijetna ura veče ra, razpoloženje brez vetra in neba, ki se pripravlja na nevihto. Vse je pokoj no, stalno, izpremlnjajo se samo črte obraza, ki spominjajo na osebnost pianista Pembauerja. Ta stoji pred menoj v svoji črni dolgi salonski suk nji, stiska mi roko in pod širokim nje govim čelom se v obrazu poglabljajo črte, ki jih je posnel kipar v reliefu s sigurno roko. Kako naj bi jih tudi posnel drugače! Saj ni na Pembauerje-vem licu nič dvoumnega. Vse je amo-treno in dognano. Vsak njegov ton izpod njegovih prstov je mojstrski, kakor jo stoično mirna njegova drža pri instrumentu v trenotklh in urah, ko nam pianist,ova kladvica preko strun razgaljajo bogastvo te velike čiste dušo, S. K. pregledoval *vo]e" Sete, d« nameravam f proti Rosiji novo ofenzivo. To ni nič j res. Resnica je, da sem pregledal svoje čete, ki so zduj nastanjeno v Jugoslai vili, ali to niso vojaki, marveč možje, ki so zamenjali puško s sekiro in kla« divom. Moj obisk torej ni bil vojaške« ga značaja. Vzrok, zaradi katerega sc je moral Vrangel umakniti bolj.ševikom, je bil mir, ki ga je z njimi sklenila Poljska. Ko so prenehale na poljski meji aovraž« nosti, so se vrgli bolji.evikl z vso silo nanj. Ob porazu je Vrangla najbolj bo« lela nehvaležnost nekaterih političnih strank med rojaki v pregnanstvu. Ne« srečni Vranglovi junaki, 1:1 to se nesebično žrtvovali za domovino, bi bili od svojih ljudi pač zaslužili vse kaj druge« ga, ne pa veselja nad njih porazom. Na« mesto da bi se emigranti združili v en sam blok, so sc pa razpršili v nebroj političnih skupin. V glavnem je med njimi na cnl strani boj za socialistično, na drugi pa za monarhistično Rusijo. •Zagotavljam vas,» Je dejal Vrangel, • da ni mogel razumeti tega prepira no« beden izmed tistih nesrečnih vojakov, ki so se na jugu Rusije razcapani in Učni borili za avobodo, zakaj ravno ta prepir v inozemstvu je krepil sovjete. Moji ljudje pa vidijo danea še veliko bolj, kako zlo so napravili boljševlki aašj domovini, in ko pride ura, pojdejo vsi kot en mož v boj zoper sovjete. Za sedaj pa sem preskrbel svojim vojakom delo, da se preživljajo. Deloma v Bol« gariji, deloma v Jugoslaviji. Grade no« ve ceste in popravljajo stare, delajo t tvornicah, rudnikih, na železniških pro« gah. Bore denarna sredstva, ki so ostala meni, pa uporabljam za podporo naj« revnejšim, to je invalidom in atarcem, za vzgojo otrok in rlaokololccrj, Z Vranglom je prišlo preko trideset tisoč vojakov. Od teh se jih Je vrnilo ▼ Rusijo največ tri (to. Zdaj pa že dolgo ne misli nihče več na to, da bi se vrnil; tako slaba poročila prejemajo od tam. O tem, kako pride koneo boljšeriika« t« režima, ali od znotraj ali od zunaj, je Vrangel izjavil: »To je odvisno od tega, kakšne tefa« ve pridejo nad Rusijo ln kako se bodo vedle napram nji velesile. Eno pa Je gotovo: Sovjeti ne bodo večni, zakaj narode vladajo samo režimi, ki Jih na« rodi sami hočejo; režimi, ki so jim val« liani, pa padejo prej ali alej.* Navidezna smrt V Vašem oonj. listo, gospod Brodnik. ste priobčili dne 8. t. m. za vsakega Zemljana zanimiv članek »Navidezni mrliči«, kjer se bere, da imajo posebno Angleži hud strah, da ne bi Ui na pol Uvi. oziroma na pol mrtvi r zemljo. Angleški zdravnik dr. Stenton Hoocker navaja tndi slučaj o neki Jeni, ki bi lo bili da ni bila njena hčorka opazila drhtaja mišice na rokah, tudi pokopali 'živo«. V članku se govori tudi o kataleptičnem stanju takega bolnika. Kakšno Je to stanje. Vam povem U lastne izkušnje: Pred kakimi dvanajstimi leti m odpeljem rano v jutro it Ljubljane na dom svoje žene v Labudtko dolino. 2e misel, (la ne zamudim vlaka ali predolgo ne tasplm, ni ml dala tisto moč zaieijenega sna. Do pol dveh popoldne smo *e vo-zlH. Vsled vročine sem bil ves »bit in uničen. Prlšedši domov, sem M, namesto počivat, na planine, kor »o se ravno sorodniki i v^čjo družbo odpravljali na pohod. Po šest/umi težami hoji smo prispeli na vrhunec v kočo. Mladina je rajala. uganjala burke, jaz sem Sel leč. Toda vsled preutrujenosti ln napetosti mišic in livcev o Bpanju ni sluha. Na videz zadremijem, ali vslod smeha ln vo-seljačenja OBtallh so bili zopet moji živel in mišice v silno napotem stanju. Oči 3em Imel zaprte, sluh moj je Izborno do-loval poskušam odpreti oči, ne morem, v duhu sledim vbod tem burkam ln vse vem, kaj počenjajo, a govoriti ne morem. Hodijo me gledat, treeojo me, govori mi — jai nisem v stanju reagirati niti najmanj, da jim dam znamenje, da ne spim. Blagrajejo me, da knam tako trden epanoc. Sele proti jutru par ur res zasplm. Tega stanja v resnici ne morem drugače označiti kot kataleptičnega in je na las enak stanju tiste lene, o kateri piše dr. Stenson Hoocker. Drug Blučaj dozdevne smrti se Je pripetil letos; o njem poroča dr. Puppe v ♦Deutsche Medizlnische Wochen«chrift»: Triindvajset,letna usmiljenka v neki berlinski bolnici se jo Bkušala zastrupiti z 1.7 gr morfija in 6 gr veronala. Pokli-zani zdravnik jo je spoznal za m rt /o. ker je bila vsa »trda«, brez bitja žilo, n! dihala in tudi srce ji ni več tolklo. Iz tega je sklepal, da je mrtva. Pripeljali so jo v mrtvašnico, dali na pare, toda naslednjega dne so opazili znake življenja v njej. Prenesli bo jo r bolnico in tam je popolnoma okrevala. Malokomu bo znano, da jo pokojni dr. Jak. Rajh izrecno želel, da mu zdravnik eno uro pred pogrebom srce z iglo prebode. Tudi on — Slovenec — je imel strah, da ne bj šel na pol mrtev v erob. Lk. Ne bi bilo prehudo. Učitelj: Poslušaj, Francck, ako bi tvol oče videl tvojo današnjo nalogo, bi mu osiveli lasje! Francck: To ne bi bilo prehudo! Učitelj: Fej, sram te bodi! Francek: Pa moj oče je — plešast. (Koprive.) Športni Nedeljski nogomet Ljubljana: Jadran : Prtmorle 2 : 0 (2 : 0). Primorje, ki Je nastopilo s petimi rezervami, In sicer levo krilo ln srednji napadalec, desni In levi krilec ter desni branilec, ki Je poleg tega še Igral tudi v prcdtekml, Je doživelo od Jadrana precejšen poraz. Jadran Je zlasti v prvem polčasu nudil lepo Igro ter ae predvsem odlikoval z veliko ambicijo. V drugi polovici to se Jadranašl posvetili skoraj le dofenzivl pri kateri Je bil zlasti levi branilec Pečnlk Izboren. Primorje J« začetkoma po stari navadi precej podcenlevalo nasprotnika In šele dva zabita gola sta moštvo malo lztreznlla, vendar pa niso mogli vsled neobičajnega načina visoke Igre ničesar doseči. Desna zveza Bregar Pr. pa je poleg tega še skoral skozi celo Igro delal nekako pasivno rezlstenco, čeprav to mu njegovi soigralci nudili prav lepih šans. V drugem polčasu Je bilo Primorje skozi v ofenzivi. Sodil je g. Vodl-šek dobro in nepristransko. — Predtek-ina: Slavila I. : Primorle rt t. 2 : 1 (1 : 0). Dopoldne se Je vršila lepa tekma med naraščajem Prlmor/a In mladinskim moštvom S. K. Kruhovo, pri kateri so zmagali Primorci t 5 : 1 (1 : 0). Mladi Primorci so nas tznenadill z lepimi kombinacijami in igralskimi triki, ki bi Jih lahko posnemalo vsako prvo moštvo. — V soboto le naraščal Primorja premagal mladinsko moštvo S. K. Slovenija s 3 : 1 Zagreb: V Zagrebu sta v soboto In nedeljo gottovali kar dve Inozemski moštvi, ln sicer prvak Poljske Pogon ln do letos še drugo razredno češko dunajsko moštvo Slovan. Kar te more zahtevati od prvorazrednega moštva, v te to Je pokazal Slovan s tvo|o Izvrstno Igro, do-člm Pogon razen discipline In falmeiso nI nudil ničesar, kar bi upravlčevalo, da zastopa kot prvak poljski nogomet. O sobotnih rezultatih smo že poročali. V nedeljo Je Hašk zmagal t 6 : 1 (2 : 0). Hašk, ki je nastopil brez Vrbančlča In Zlnal« J« bil docela v premoči. — Lepši tportnl užitek sta nudili obe tekmi Slovani r Gradjansklm; pri prvi Je zmagal Slovan t 3 : 1 (0 : 0), druga Je ostala neodločena s 1 t 1 (1 : 1). Slovan Ima Izvrttno vtgrano moštvo, ki se odlikuje zlaitl i predajo loge In s skupnostjo v igrL Dunaj: Z ozirom na finalno tekmo za nlžjoavttrljtkl pokal to te prvenstvene tekma vršila la v soboto ln smo o njih lo poročali. Stanje Je tedaj nastopno: Prvak Rapid, slede Amateurll, Admlra, Vlenna, Hertlia, Sportklub, Hakoah, Wa-cker, WAF, Slmmerlng. V prvi razred prideta dosedanla drugorazredna Slovan ln OstmaTk, v drugI razred padejo dosedanji prvorazredni Florldsdorf, Rudolfs-hUgel hi WAC„ ako so zadnji, kakor nameravano, no fuzionlra z WAF. Pri finalni tekmi za nižjoavstrljskl pokal |e zmagal Sportklub nad VVackrom 3 j 1 (3 : 0). Grndec: Dunajski prvak Rapkl Je gostoval v nedeljo proti graškemu Sturmu ter zmagal t 3 : 1 (1 : 1). Z ozirom na lanski poraz graške reprezentance na Dunaju (9 : 0), Je ta Izid za Oradčane So precej časten. vestnik Pregled iahkoatletskih tekem v Goteborgu L dan: 1. julij: Ollmptjada »o otvori ob 18.80 z defl-liranjom vseh atletov in telovadcev pred kraljem. Jugoslovani, Cehi in Norvežani so v sprevodu manjkali. Naši so prišli prepozno na igrišče, držeč se našega usodnega mota »ima vremena«. Po po-vorki to atleti odkorakali v garderobo, le Švedski telovadci ln tolovadkinje so ostali na igrišču ter izvajali nekaj vaj, ki »e od naših sokolskih jako razlikujejo, ker tu to izvajajo le posamezni gibi na povelje, ne pa skladbe kot pri nas. Telovadci so naBtopili v oblekah, kot pri tonisu, telovadko pa v hlačah ln jopicah, vse svetlo modro. Ob 14.45 prične lahka atletika 8 pred-teld na 100 m. Od Jugoslovanov star-tajo Perpar, Spahič, Valtrič. Kakor znano so vsi izpadli, čeprav to bili mnogo boljše razpoloženi kot v Kodanju. Perpar podleže Fincu IlarO, ki zmaga z 10.9 zmaga pa nad Avstrijcem Bllrgerjem. Spahič je bil premagan od Carra (Avstralija) z 10.9, Valtrič pa od madžarskega prvaka Gerfija z 11 Bek., dočim je premagal znanega Šveda Lindwalla. Razen Imenovanih so zmagali v predte-klh: Finoo Halme 11.2, Svcd Lindqu!st 11, No-mec Heuben 11.5, Švicar Imbach 11. Ostri so bili semlflnall: Imbach premaga z 10.8 OOreja, Carr z 10.8 Haube-na, Nemec Friedrlch z 11 Holandea Broo sa. Finalo 2. julija. Tek na 800 m: (dva pTedtoka). Finale 1.) Sved Johanson 1 :57.2, 2.) Bolan dec Paulen 1 :57.9, 8.) Finec Jansflon. Nemec Peltzer so zruši tik pred ciljem; sicer bi bil tretji. (Krogla: V finale jih pride 12, med njimi naš Marančič (23.58 z oboma rokama). Skok v daljavo: Finale: Finec Ture lo« 7.81 (svet., rekord 7.01). 2. Abraham-son (Švedska) 7.12, Hoff (Norveška) 6.90. Tek 5000 m: Finale: t.) Sved Vido 15:08.4 (svet. rekord 14:30.6), 2.) Sved Backman 15:15.i 8.) Rasta (Finska) 1S.9. Zapreke na 400 m: (2 predteka), Finale: 1.) Finec Vilen 65.5 (svet. rek. 5-1 Bek.) 2.) Madžar Somfay 56.8, 8.) Sved Peters- son 67,1, (Cas prvega 55.5 je slovenski rekord na 400 m« toda bre7. zaprek). IL dan: 2. julij- Predtekl štafet 4 X 100: Jugoslovanska štafeta ne nastopi, ker Bta M&ts in njegova rezerva Kirra bi osi rana. Tudi r kompletni postavi se ne bi mogla plasirati, že ker posamezni tekači niso tre: nlrani drug na drugega. L predtek: 1.) Nemčija 42.5, 2.) Av»tri)a 48.4« 8.) Avstralija. IL predtek: L Finska 42.6, 8.) Švedska 48.0, 8.) Norveška. Finale dne 8. julija. Predtekl na 400 m: V testih pred tekih zmagajo Lindqulst (Sved.) 61.8, DUnker (Nem.) 50.9, AestrOm (Fin.) 51.7, Imbach (Švica) 60, Vllon (Fin.) 60.5, Schemer (Necm.) 68.4. Zadnji je tekel tam. Semifinale 400 mt Paulen (Hol) 50.1, Eng-dahl 50.2, Vllen 60.4, Kurnnozy (Madž.) 60.7, Neumann (Nem.) 51, Renell (Nam.) 52.2. Finale 8. julija. Finale na 100 m niti od daleč nI nudil pričakovanega športnega užitka 1.) Hou ben (Nem.) 11, 2.) Carr (AvstraL) 10.9, 8.) GorO. Ta rezultat Izgleda na prvi pogled paradozen in je nastal vsled tega, ker sodniki niso mogli določiti pla: cementa. Tudi je bil Carr, za njim pa Imbach in Houben. Imbach Je Houbenu zapiral pot. ker se ni držal svojo proge, zato Jo izpadel Carr ln OerO sta morala še enkrat teci ta drugo mesto in Je Oarr sijajno premagal Madžara ter dosegel 10.9. Kakor so sodniki videli Houboa kot prvega, Jo nerazumljivo. Met kladiva: Finale: 1.) Llnd (Sved.) 49.85 m. S.) SkOld (Sved.) 40.59 m, IIL dan: 3. julij. Predtekl 200 m: Za Jugoslavijo ttar-taita la Perpar In Valtrl& a iopot pod-Mota bodi konkurenci V pred tekih to zmagali: Llndqulat (Sred.) 22.9, Carr 22.8, Dritln (Fin.) 22.8, Krflg^r (Nem.) 28. (temu tvdlola Perpar, ki dotola 28.41) Frlodrloh (Nem>. 24A Houban tU, Thumm (Nom.) 28.2. Predtekl 1500 on Za finala M plasirajo: Vide 4 :08 :1, Yrj0l0 (Fin.) 4 : 08: 1, Larson (Danska) 4:09:2, Rasmuaaan (Dan.) 4:17:2, Jansson (Fin.), Riedl (Češka). Avstrijski ln nemški prvak »U Izpadla, Dltk, predmeti: 1.) Nyttyamaa (Finska) 48.786, Narančlč prida ▼ finala t 87.48. Predtekl zapreka 110 m: V finala pridejo: Kasten (Nem.) 18.1, Trosabach (Nem.) Potersaon (Sved.) 16, Larsen (Nor roška) Gesspaoh (Srloa), Tuulos (Fin.) Disk finale: 1.) Nyttyama» 40.965 2.) Stelnbrennar (Nem.) 42.89, 8.) Erisson (Sved.) 42 m. Troakok finale: 1.) Tunlot (Fin.) 15.89, 2.) Jansson (Sred.) 14.69, 8.) Holz (Nem.) 14.46. Štafeta I X 100 finale: 1.) Finska 42.6, 2.) Švedska. 8.) Norveška. Štafeta Nemčije je bila prvo. a bila Je diskvalificirana zaradi nepravilne prodaje. Tek 1500 m finale: 1.) Vide (Svod) 8.57 2.) Pelzer (Nem.) Tek na 400 m finale: 1.) Vllen 49, 2.) Engdahl, 8.) Paulen. NEDELJSKE TEKME. GOteborg, 9. julija, s. Svoj višek so dosegle mednarodne tekme v Gčteborgu včeraj z maratonskim tekom na 40.5 km. Udeležilo se ga |e 21 tekmovalcev. Zmagal Je Finec Lorsland v 2:40:59.7, drogi Je bil Danec Jensen v 2:46:27, tretji pa Madžar Karoly v 2:48:5. Pri plavanlu na 1500 m Je r finalu zmagal Arne Borg, k! Je z 21:35.5 postavil nov svetovni rekord In pokosil dose, danjl rekord za celih 25 sekund. KONČNI REZULTAT V LAHKE ATLETIKI. OSteborg, 9. julija, s. Z včerajšnjim maratonskim tekom so bila končana lah-koatletična tekmovanja. Danes Je bila službeno razglašena končna klasifikacija po narodih, ki Je sledeča: Švedska 9 prvih, 10 drugih ln 3 tretja mesta. Finska 11 prvih, 6 drugih ln 6 tretjih. Nemčija 2 prvi, 5 dragih ln 1 tretje mesto. Madžarska 1 prvo, 1 drago ln 1 tretje, Avstralija 1 prvo ln 1 drugo, Norveška 1 prvo, In dve tretji, Ho-landlja 1 drugo In 1 tretje, Danska 1 drugo In Estonska 2 drugi mesti. • Naši lahkoatleti se torej sicer ne morejo postaviti s svojimi uspehi, toda Ista usoda Je doletela tudi druge, v gojenju lahke atletike že starejše narode, kakor Lltvance, Avstrijce In Cehoslovake. Vendar pa so se Jugoslovani držali v splošnem dobro In častno, da se Jim ni treba sramovati. Službeno objave L. L. A. P. S. K. Jadran se poživlja, da plača 12.5 Din radi nepravilnega nastopa g. Čuka v Beogradu. — Gdč. Sirca Almira In Cim-pennan Marica se verificirata brez za-branjenega starta za S. K, Ilirijo. Vsem klubom se naznanja, da Je službeno glasilo J. L. A. S. »Šport« llustro-vani tjednik, Zagreb. Vsi klubi na) se na-roče na Imenovani tednik, glasom sklepa J. L. A. S. Naroči ln plača na| se pri tajniku podsaveza. Naročnina znaša za 3 mesece 38 Din, pol letno 75 Din In ce lolctno 140 Din. Glasom sklepa J. L. A. S. se pritegne hazena k L. L, A. P. Klubi se poživljajo, da plačajo vpisnino (25 Din) In članarino (100 Din). -Tehnični referent liazcne je g. Zuchlattl; verifikacijo pa Izvršuje II. tajnik. — O. Mo9eu Jotfpti (S. K. Prtmorfe) i« 2a- r SkerI) Božo, VukrnanrrvTf Bruflto la Otft. astopom. Tajnik II. brani itart za 6 mesecev, glasom § 10. žem Miroslav s takojšnjim nastopom, op. prav. — Cltajo se za L. A. S. K.; I Gospodarstvo Slabšanje dinarja Pri nas se vrednost dinarja eeni po stanju na ouriškl borzi, na kateri dinar r zadnjem času sicer nokollko nazaduje, vendar je to nazadovanje neznatno. Rečemo torej lahko, da jo naša valuta na ouriski borzi kolikor toliko stabilna. Kljub temu pa mednarodna rrednost dinarja faktlčno bolj nazaduje, kakor je to razvidno iz položaja na cariškl borzi I® to zaradi tega, ker tudi švicarski frank napram zlatim valutam pada Padati je pričel frank na angleških in holandskih borzah. Padoe švicarskega franka je gotovo poeledioa propadanja švicarskega Izvoza. Visoki tečaj franka Jo onemogočal nabavljanje švicarskega blaga s strani valutno&laMh sosedov. Iz Istega vzroka prihaja tudi vedno manj tujoev r Švicarska kopališča, od katerih Jo odvisno švicarsko bogastvo. Obenem pa sa zatrjuje, da Ja deloma zakrivila padec franka tudi valutna špekulacija, ki te je razpasla r SvioL Švicarski frank nam torej dane* ne mora več služiti za merilo oosnjenjeva-nja mednarodne vrednosti naša valuta. Zato sa bomo morali ravnati odslej po kaki drugi zlati valuti, n. pr. dolarja ali funtu Iterllngu. To slabo razmerje dinarja napram dni gim zlatim valutam ja gotovo tudi vzrok da je pri nas draginja tako velika, čeprav te nam po »stabilizaciji« na ouriškl borzi ne zdi opravičena. Cena pri naa ▼ tpio&nom la vodno rastejo ali •• vsaj krepko d rti Jo. Za slabljenje dinarja danes po položaju r naši državi v resnici nI pravega povoda. Stojmo pred dobro letino, izvoz Je precejšen, obtok papirnatega denarja ta po malem manjša, politične razmere ▼ drlavi sicer niso ugodne, aH *o vendar nespremenjene. Toliko stavljeno strokovnjaštvo finančnega ministra dr. Stojadinovlča ln njegova deflacljska politika la ne lanje uspeha, katerega la preko pol lata pričakujemo po tolikih samozavestnih prerokovanjih. Gotovo sposobnost ln tpretnoet je dr. Stojadlnorlč sioer pokazal toliko pač, kolikor te Je naučil na pogrelkah »rojih prednikov. Njegovi prodniki ao poskušali In tndi on poskuša; kako bo končno uspel, bo šele pokazala bodočnost. Mlada smo država, zato na moremo imeti takih »trokovnjakor kakor ttare države. Za »tanje našega gospodarstva Jome-rodajna v naši agrarni državi letina. U obeta biti letos najboljša po rojni. Ako bo izoblllca lirll t državi, bodo ta cenena In sa nam ne bo bati vollkih mezdnih gibanj In ttark, ki redno zelo škodujejo narodnemu gospodarstva. Polog toga se nam pa obeta mnogo rečjl izvoz poljskih pridelkov nego vsa leta po rojni. Ako naa narava bogato oblagodari s tvojimi darovi ne bo potreba ravno posebno spretnosti r gospodarski In finančni politiki. Dobra letina nam bo popravila dinar, kar pač smemo t zaupanjem pričakovati in bi ga popravila tudi kakemu dr. Stojadlnovičsrromu predniku. Tržna poročila Novosadska blagovna borza. (9. t. m.) Pšenica: baška, 65 — 66 kg, 2 — 3 odst. primesi, 10 vagonov 410; baška, 76 kg, 2 — 3 odst., 5 vagonov 417.5 — 422.5, baška, 76 — 78 kg, 2 — 3 odst, 2 vagona 420. Ječmen: baški, 63 — 64 kg, 1 vagon 290. Oves: baški, 2 vagona 320 — 322.5. Turščica: baška, 28 vagonov 282.5 — 292.5; baška okrogla, 2 vagona 290; baška ab ladja Donava, 15 vagonov 290; baška bela 3 vagcme 315; baška defektna 9 vagonov 157.5 — 180. Moko: baška »0«, 3.5 vagona 660 — 670; »0« sipka, 1 vagon 657.5; »2«, 1.5 vagona 610 — 615; »5«, ponudba 565; »6«, ponudba 495; »7«, ponudba 425; »0« baška ab Beograd 1 vagon 670. Otrobi: baški v lutinlh vrečah, ponudba 137.5; za september, ponudba 137. Tendenca v pšenici nestalna, v ostalem čvrsta. Dunajski živinski trg (9. t. m.) Dogon 3751; od tega 594 domačega Izvora, 928 madžarskega, 44 češkoslovaškega, 1004 lugoslovenskega In 1181 romunskega. Cene padle za 1000 — 2000 aK pri kg. Notlrajo v tisočih aK za kg žive teže: voli 9 — 16 (ekstremno 18), biki ln krave 9 — 15, drobna živina 6 — 9, bivoli 8 — 11. Mariborski trg. Cene zadnjih dni v Din: goveje meso I. 26 — 27.5, II. 24 — 25, III. 21.5 — 23, teletlna I. 25 — 26, II. 20 — 24, svinjina 35 — 40, salo 42, slanina 38.75, prekajena slanina 42 —45, mast 40, prekajeno meso 46 — 55, kranjske klobase (kg) 50, konjska koža (komad) 175, goveja koža (kg) 17.5 — 20, telečja (kg) 22 — 30, svinjska (kg) 8 — 10, gornje usnje 105 — 160, podplati 100 — 140, piščanec po velikosti (komad) 30 -- 40, kokoš 50 — 60, mleko (!) 3.5 — 4, smetana (I) 15, surovo maslo (kg) 44 — 44.5, črešnje (kg) 6 — 10, kava I. (kg) 60, II. 45, sladkor v prahu 27, v kristalu 25, v kockah 27, olje namizno (!) 32, moka «0» 7.75, »1« 7, »4» 6.5, »6» 5.75, koruzni zdrob 4.75 — 6.25, seno sladko (q) 75 — 200, ovsena slama 100 — 125, komad karfljole 7 — 10, šopek špargcl-nov 10, kupček šplnače 1, kupček graha v stročju 1, luščcn grah (kg) 12 — 15, fižol v stročju I. (kg) 16, čebula (kg) 2 — 6. = Občni zbor Jadranske banke •», Trstu, ki je sklican na 14. t m., Ima sklepati o odpisu delniške glavni oo. Delnico v prvotnem nominalu 400 K od nosno 200 lir naj bi ta vslod Izgube v znesku ca. 20 milijonov lir po predloga upravnega sveta odpisale na 80 lir. Po izvršitvi tega odpisa naj bi se delniška glavnioa znova dvignila s podpisom In vplačilom novih delate na 15 milijoov lir. V »Edinosti« od 7. Julija je prtob-čeno »Poslano« podpisano od »Več starih delničarjev«, s katerim te delničarje poživlja, da polože svoje delnice pri banki in zahtevajo izkaznico v svrho IzTršeranJa ln varovanja svojih pravio na občnem zboru. Rok za polaganje del-nlo je potekel dne 8. Julija in so morali r Jugoslaviji bivajoči delničarji polotiti dolnloe pri Jadranski banki r Beogradu. Na dnevnem reda občnega zbora je tudi prememba pravil ln sicer — imena družbe, objavljanja oglasov, dalje pa podelitev Izrednih pooblastil delegiranemu upravitelju, da Izpelje odpravo starih delničarjev. Končno ja na dnevnem reda tudi razdelitev — čistega dobička. = Stanj* vinogradov v naši državi. Po restsh It raznih pokrajin naše države ta Je stanja vinogradov zaradi precejšnjega slabega hladnega vremena pre. oo j poslabšalo, tlatU ▼ severnih pokrajinah. Os bo sedanje toplo vreme ostalo, sa bo (tanje gotovo topol znatno popravilo. = Induitrijsko-obrtno norčna Izlo* b* r Mariboru. Rok ta prijave Je podaljšan do 20. t m. Onim, ki se le niso prijavili (poročamo, da sa Je razstavnemu odboru posrečilo pridobiti te nekaj prostori, tako da bo mogel r polni mor rl upoštevati tudi to prtjare, ki dospejo po prijavnem roku. toda najkasneje do 20. L m. Po tem roku došls prijava (a ne bodo reč u po Starale, razen, So bo na razpolago to kaj proetora. = Razstava v Novem Sada. Odbot ta prireditev noroaadska trgorsko-lndu-ttrijska lzloibo Ja podaljšal rok za prijave do 17. Julija, a tamo ta ona, ki ti bodo taml na lastna strelke zidali paril Jone. = Vvtm rastlinskih maatl Zaradi rak* nih poskusov prevare je Generalna dV rokcija oarin naročila obmejnim cartnar-nloam. da ▼ bodočo vsako uroženo masi podvržejo analizi Vsak poskut prevar* (prtjavljonje rastlinske masti kot n. p». svinjske) se bo kaznoval = Naša trgovina preko Solona. Prosil teden jo prispelo lt našo državo t! Solun: 1 vagon turščloe, 8 vagone deefa 2 vagona premoga. 2 vagona kol, 80 vagonov ovac in 2 vagona tira. Naš premet t Solunom pada. = Carina na Ječmen. Oospodarsko-fi-nančni komite Je v tejl 22. Junija sklenil, da sa dotedanja Izvozna carina na ječmen it št 2. Izvozna tarife zniža od 100 na 40 Din ta 100 kg. Sklop Jo stopil r veljavo dne 26. Junija t L — Petrolejakl Izviri v Slavoniji Hrvatsko časopisja poroča, da so v Slavoniji ob Donavi odkrili bogat petre-lejskl vrelec. Vrelec ta preiskuje ln ort-jelki kemični zavod poroča, da Je petrolej omenjenega vrelca precej dobre kar kovostl. — Dohodki glavnih carinarnic r drugi dekadi junija so tnašoli 4M19.879 dinarjev Celokupna vsota carinskih dohodkov od 1. avgusta do 20. junija tn&■ ša 1,.802,490.210 Din. =r Neuspeh akcija za beograjsko pO-tojilo. Kakor javljajo lz Beograda. «e ne bo zaključilo posojilo beograjske občine, ki bi ga dala neka angleška firma. = Sejem plemenskih bikov v Rappers-wllu. Zveza vzhodno-švlcarsklh zadrug priredi tudi letos jeseni ln to 11.. 12. in 18. septembra sojom plemenskih bikov (Schwyzerschlag) v Rapperswtlu ob Cu riškem Jozeru. Podrobne Informacije o sejmu daje poslovodja zveze doktor M. Litscher v Sevelenu, kanton St. Gallen. = Trgovinska pogodba med Avstrijo In Francijo. Te dni je bila sklonjena med obema državama trgovinska pogodba. Francija je priznala Avstriji minimalno carinsko tarifo, ki je štirikrat manjša nego splošna. Tudi Francija jo dobila ugodnosti po načelu največjih carinskih pogodnosti. Avstrija je znižala na korist Francije tarifo za raznovrstno francosko blago pri uvozu v Avstrijo, kakor n. pr. za vina, a osobito za šampanjec in sardine. = Izgledi letine v Madžarski to se po zadnjem deževju znatno zboljšali. Računajo na preko 16 milijonov q pšenic« ir 6.6 milijona q rži. = Povišanje madžarskega carinskega nadavka. Madžarska vlada je podvojil« carinski nadavek. Za ono blago, za katero se carinski nadavok namesto v zlatu plača v kakem drugem zakonskem plačilnem sredstvu, je določon carinski nadavek s 170.000 odst. = Kriza v bolgarski trgovini s tobakom. Iz Sofije poročajo, da je še mnoge tobačnih zalog Iz lanske ugodne žetvr nerazprodanih pri producentlh. = Rusija omejuje emisijo bankovcev. Iz Moskvo poročajo: Ljudski komisar za finance Sokolnlkov je v vsoruskem centralnem izvršilnem odboru predložil zakonski načrt glede omejit ee emisijo na 15 milijonov zlatih rubljev mesečno. Veliki Inkvizitor ljubezenski roman iz najsramotnej-šo dobe človeške zgodovine. 1. E1 Barrio de Triana. Btlo jc 15. februarja 1. 1634. Na vrtu jred palačo sevilskega guvernerja, gro-a Manuola Argosa, sta se poslavljala dva mlada človeka: on mlad, visok, črnih oči in bujnih črnih kodrov, a mavrsko temnozarjavelega obraza, — ona komaj 17 let stara, vitka in nežna, velikih črnih oči in kakor alabaster bele, skoraj blede polti. Bila sta srečna zaročenca-: Estevan plemič Vargas in Dolores Argoso, guvernerjeva hčerka. Mladenič se je pravkar sklanjal nad ročico ljubeznive deklice, ko je švignil mimo redovnik. Ko je opazil mladi par, je sunkoma obstal in se napol glasno nasmejal. V smehu pa jo bilo toliko ostrine in hudobnosti, da jo skti-gal neugodni vtisek svojega smeha izbrisati z najslajšim pozdravom: »Lahko noč! Bog vaju blagoslovi, otroka!« — Nato je hitro odšel. »Inkvizitor Arbues'» je šepnila deklica in kakor v strahu prijela mladeniča za roke. »Vrag ga vzemi!« je siknil mladenič. lar prihaja ta človek tolikokrat k vam? Kakšne opravke pa ima pri tvo-iem očetu?« »Sam Bog vedi! Zopern človek! Bo-im se ga, njegovih strastnih pogledov. A tudi oče ga ne mara. Toda, saj veš, vsegamogočui je. in iče ga mora spre-emati z največjo prijaznostjo« . . . Med tem jo korakai komaj štiridesetletni inkvizitor, dominikanec Peter Ar-buez, zaupnik prvega generalnega in-kvizitorja Tomaža Torquemade, urno proti mestu. Lo na ovinku ceste, na vogalu vrta se je še enkrat ozrl proti palači in opazoval mladi par. »Dolores! Kako si razkošna! Kako jI sladka!" jo vzdihni! «0, moja boš nikdar Estvanoval Kakor gotovo je g nad nami in kakor gotovo som az inkvizitor, moja moraš postati!« In ponosno je stopal dalje . . . Estvan Vargas pa je v istem hipu poljubljal znova vsak gleženj posebej na ročici prekrasno Dolores in šepetal: •Moja, večno moja!« «Da, tvoja ali nikogar!« je odgovorila ona. »Co tvoja ne, rajši umrem.» Naslednjega dne okoli 7. zvečer so bile sevilsko ceste, še pred par leti tako vesele in žive, zopet mračne ln tihe. Dasi jo bil čas Karnevala, je vladala v Seviliji groza. Nezaupanje in sumnl-čenja. so ohromela vsa čuvstva in vse misli. Očetje so se ba'i sinov, bratje sester, sestre bratov, prijatelj prijatelja. Kajti v tisti dobi je trepetal vsakdo, da mu jo človek, ki ga najbolj ljubi, ogleduh in ovaduh. Nihče ni bil varen svojega življenja in svojega i metk a. Ljudje so životarili iz dneva v dan, nihče so ni upal govoriti, kar ie mislil in čutil, in omajana je bila celo nada v božjo pomoč. Saj tudi v Seviliji je gospodovala grozna inkvizicija! Po ulicah so pohajali le menihi v temnih kutah, so se potikali familijari svetega tribunala, najeti ovaduhi in ogldeuhi ter se pozdravljali s tajnimi znaki. Čez most, ki vodi iz predmestja BaT-rio de Triana preko Gvadalkvivira, so hiteli ljudje, tiho iu kakor bi drug drugega ne poznali, tja in sem. Le Barrio de Triana je bil razupit okraj, v katerem je živela le sodrga, vlačuge, vla-čugarji, tihotapci izpuščeni kaznjenci in zločinci. Med ljudmi, ki so korakali preko mostu, jo stopal tudi visok mož v metliški opravi. Njegovo visoko in široko čolo je bilo resno, njegovo veliko črno oko pa je izražalo plemenitost, tako da je bil podoben slikam, ki predstavljajo energičnega borilca večne resnice, sv. Pavla in dobrotnosti sv. Janeza, Jezusovega ljubljenca. Počasi je stopal Tedovnik, očividno zatopljen v misli. Pravkar je dospel do konca, mostu. Tu je hipomo pristopil elegantno oblečen gospod, se nagnil k njegovim ušesom in izgovoril tiho eno samo besedo: dlito!« — Beseda je bila znaK služabnikov sv. inkvizicije ln jo pomenjala »molčanje«. Manih se je zdrznil, pogledal gospodu v obraz iu odgovoril takisto tiho: »Coraza!« — Beseda »Coraza« je pomenila visoko špičasto čepico, ki so jo nosili obsojenci, korakajoči na grmado. »Bog mo pošilja,« Je dostavil nato gospod. V mističnem jeziku jo pomenila beseda »Bog« generalnega mkvi-zitorja ali inkvizicijo vobčo. »Bog ima vso moč nad ljudmi,« je odgovoril redovnik. »Prečastiti, izvolite z menoj,« je dejal gospod. Duhovnik je korakal mirno, a brez besed poleg gospoda. Molče sta korakala po Ciganski cesti, dolgi, umazani in vijugasti. Nikjer ni bilo nobene svetiljke. le iz umazanih krčem na obeh straneh je padala svetloba ter so je čul zmeden hrup sirovih, hripavih iu pijanih glasov. Sevilska sodrga se je udajala ob tem času pijančo vanju tor jo popivala manzanlllo in pa-jeretto iz dolgih ozkih, št-irioglatih čaš, ki so bilo po andaluzišklh beznicah splošno v navadi. Ko sta prišla do konca ceste, je obstal gospod pred neko krčmo. Bila je bolje razsvetljena, kakor ostale. Nemo je pokazal duhovniku vrata in ga pozval, naj vstopi prvi. Ne ua bi se obotavljal, je redovnik prestopil prag, saj ni bilo nič nenavadnega, da so zahajali tudi menihi v najnižje beznico. Dospola sta v nizko, zakajeno dvorano. Sirove klopi so stalo ob dolgih črnih mizah. Po stenah je bilo nalepljeno nekaj sirovih slik, ki so vso predstavljale mnogoštevilne madone, ki jih časte v Španiji, al' grozno scene sežiganja ln mučenja krivovercev ali nesramne ljubezenske scene. Trcd vsako madono je gorela svečica ali pa sve-tiljka s smrdljivim in kadečim so oljem. Edino te luči so razsvetljevale kavarno. Izpod stropa so viseli na številnih kljukah ko okajenega in svežega mesa, a tudi moški klobuki in plašči. Čudna družba se je zbirala v tej dvorani: debeli ln suhi menllit, razuzdane pnnčare, cigani, uslužbenci ali familijari sv. inkvizicije, vozniki, mali obrtniki in razne demonične prikazni, kl so se zdele, da so pravkar ušle z vislic. Redovnik je šel na konec dvorano tor sedel za prazno mizo. •Kaj mi poveste?« Je vprašal gospoda. »Takoj!« jo odgovoril gospod; »samo besedo mi še dovolite, da izprego vorim z dekletom.« Pokazal je nit tem na dekle, ki je stala tik vrat, ki so vodila v kuhinjo. Bila je sestra krčmarjeva, mlada, rjava Andaltizičanka. bolj podobna ljudski pevki ali lepi ciganki tenkimi nožieami finih gležnjev, ki jih ni pokrivalo nekam prekratko svileno krilo. Dolgi črni lasje so ji padali v dveh debelih kitah po hrbtu globoko preko pasu; široka pentlja oranžno barve je bila z ilolgo iglo pritrjena na temenu in veliki jekleni gumbi igel so sp ji svetlikali nad glavo kakor zvezde. Gospod je kakor dobor znanec pristopil k dekletu in vprašal na pol tiho: »Ali je Frazco že prišel?« »Še ne,« je odgovorilo dekle. »Prisegam ti,« jo odgovoril familijar Henri(|uez. *v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Zabavala se boš prekrasno.« Gospod je odšel k redovniku in za klical vina ua mizo. Dekle je odhitelo iz dvorane. Ko pa je bila na hodniku, so jo njen obraz izpremonil; pravkar 5" zardela in veneta, je postala hipoma hloda in iz oči ji jo gledala groza. »O Bog, o Bog!« je vziUhnila in so prijela za glavo. Potem jo stekla t,er so urno vrnila z vrčem vina ter ga postavila na mizo pred njegovo roveronco . . . H»uriqus)Z se jo bil baš vaedel nasproti redovniku, ko je pristopil k njemu neki mož in mu potrkal po rami Takoj jo Uenriquez vstal ln šel za možem. Ta pa je vprašal: »Ali jo ta nn-komisar?« »Da, on je, sennor Frazco,« jo odgovoril Uanriquez. Tedaj je vstal redovnik in prekrižal roki na svojih prsih. Tudi Frazco ' atanels • državnim davkom Interale »red do 80 beaedt Oh, S"—, mik« ntrlallnle beaatte BO P ar 4. — Pla6a a« vedno nepre) Mehko tudi » anamkah). Na vpratanla odsevana uprava >e, ako le vpraianju priložena znamka ca odgovor ter moelputaoljaka pristojbina (1 Din). PRODAJALKA /.učena v špecerijski stro-;i, se išče za takojšnji nastop na deželo. Prednost imajo mlajše moči z deže-pridue in prijazno v Dbčevanju. Oskrba vsa v lisi. Takojšnje ponudbe z ishtevo plače na upravo ■Jutra« pod »Prodajalka 1002«. 2529 VESTA KONTORISTINJE iSče absol ventinja trgovske šole z odliko. Nastop akoj. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Marljiva«. 3528 SLUŽBO BLAGAJNICARKE prodajalke ali kontoristi-njo Išče gospodična z zna-ijem slovenskega, nemške-Fa in italijanskega jezika ter strojepisja. — Cenj. Ponudbe pod »Vestna in lorabljiva« na upravništvo »Jutra«. 3524 GOSPOD 8229 tmožen angleškega, nem-kofja in slovenskega jezita v govoru in pisavi, želi službo v pisarni Naslov pove upr. »Jutra«. PLETARSKI POMOČNIK lobro izurjen, bi rad spre-nonil službo, najraje izven Ljubljane. Cenj. ponudbe ia upr. »Jutra« pod »Der-novec«. 5909 ZA POSPRAVLJANJE S0B (i rada dobila primerno ilužbo. Zaposlonost od "- do 12. in od 2. do 6. ure Popoldne. — Naslov pove »pr. »Jutra«. 5905 ABSOLVENT tehniške visoke šolo, elek- j troinženjerskega oddelka, išče kakršnekoli zaposlitve j tudi izven električno stro- j ke. Ponudbe z navedbo plače pod »Zanesljiv« na upr. »Jutra«. 5902 DVA ŽAGARJA Gaterist (brusač) in cir-kularist, prvovrstni, popolnoma samostojni moči, želita spremeniti službo. — Ponudbe je poslati do 20. julija pod »Gaterist in cirkularist« na upravništvo »Jutra«. 5901 TOVARNA USNJA sprejme takoj dva spretna strojna falcerja (Ma-schinfalzer) za krom-usnje proti dobremu plačilu. — Ponudbo ua tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu. 8993 VAJENCA 3996 za mizarsko obrt sprejme takoj Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, Trnovski pristan 4. KOVA« 3531 z dobrimi izpričevali, ože-njen, brez otrok, išče stalne službe v večjem podjetju. Nastop takoj. — Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Kovač«. KRASEN KONJ rdeče barve, visok 16 in tričetrt pesti, za ježo in vožnjo, je naprodaj. Poizve se v upr. ..Jutra«, 3242 POCENI SE PRODA: 2 elegantni polk riti kočiji-' 1 tovorni voz in 2 dežni: plahti za konja. Ogleda se I v Kolezijski ulici 20,1 Ljubljana, 3295t PRODAM 87 DELNIC papirnico Vevče, kurz i K 790.—, t. j. K 10,— pod j emisij, kurzom. 2/3 istih z letnim, 1/3 s polletnim | kuponom. Ponudbo pod: »Vevče« na Aloma Com-1 pany, anončna družba,! Ljubljana, Kongresni trg: št. 3. 3290' I NAJUGODNEJŠA PRILIKA' za nakup drv. Vsled pomanjkanja prostora oddajam po znatno znižani ceni drva, trda in mehka (odrezki od žage in parket) v vsaki množini. Pri večje ji naročilu bo dostavijo drva tudi na dom. — Ivan ^Išl-a, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4, telefon št. 244. 3271 SOBA 8225 7. dvorna posteljama v bližini Bleda ali liohinja od 15. julija do 15. avgusta se išče. — Ponudbe na M. Guttner, Zagreb. Juriši-čova ulica št. 26/U. STANOVANJE 8293 na Bledu se dobi za večjo družino po ugodni ceni. Vila Mira, Bled 11. POSOJILNICA NA DEŽELI nastavi verzirano mlajšo moč ali upokojenca kot tajnika. Naslov da uprava »Jutra«. 8267 KNJIGOVODKINJA ti zna računati in knjige 'oditi, se takoj sprejme ia stalno ali samo za popoldanske ure. Samo starše in res zmožne računstva naj se zglase, in ficer takoj. Kje, pove »pr. »Jutra«. 3518 , SAMOSTOJNA GOSPA inteligentna, zelo delavna, išče zaupno mesto kot "skrbnica aH voditeljica 'ečjega gospodinjstva ka-br tudi kot blagajničarka * Toplicah ali trgovini. Ponudbe pod »Zaupnost »50« na podr. »Jutra«, Maribor. 8280 ODVETNIŠKI KANDIDAT želi službe v odvetniški 'H notarski pisarni v Ljub-■ia-nl ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »Odvetniški kandidat« na upr. »Jutra«. 8259 URARSKEGA 3986 POMOČNIKA iščem s 1. ali 15. avgustom za stalno delo. Starost ne preko 30 let. Za stanovanje ln hrano preskrbljeno. Gabriel Malte-weber, urar v Skofji Loki. PLETILN1 STROJ št. 10, 40 cm širok, se proda. Poizve so: Dvorni trg št. 1, pritličje. 8520 DOBRO OHRANJENA VINSKA SESALJKA (pumpa) se proda z vsemi pritiklinami, kakor tudi ■ cevmi Ravnotam jo naprodaj intakten pisalni stroj znamke »Norica« po ugodni coni. kakor tudi en dvosedežni in en štirise-dežni avto. Naslov v upr. »Jutra«. 8506 SPALNICA poceni naprodaj. Ogleda se ob 11. ln 6. uri. Hrenova ulica 17, pritličje, naravnost- 3538 PRODAM: 3270 1 slamoroznico z bobnom na ročni pogon, 1 mlin za j grozdjo z obiralno pripra-to, 8 kamnito kotle, 2 vinski črpalnici, 2 štanci, prva samo s škarjami, druga ekscentrična za luknje, 1 brus z dvema brusoma na ročni pogon, 1 kuhinjsko tehtnico, 1 nov ffik z novo nikl. ledr. opremo, 1 12 kubičnih metrov obsežni kotel lz 5 mm močne železne pločevine, 1 mali voz z derco. Naslov pove upr. »Jutra«. PRODAM po nizki ceni novo salonsko omnibus-karoserijo za 6 oseb. Ogleda se pri Jožefu Peterca, kolarski mojster v Kosezah pri Ljubljani. 8269 BARZOJ = RUSKI HRT triletna, importirana, či-Btokrvna, izredno krasna in krotka psica, so proda. H. Drvenik, Ljutomer. 8212 OVČJA VOLNA Velika množina ovčje volne, bele ln črne, naprodaj. Kupci, oziroma reflektanti naj pošljejo cenj. ponudbe z navedbe ceno na upr. »Jutra« pod »Volna«. 5904 v/£h zrtmKZA AVTOnODIlvE IN KOLESA OUB L'JANA PALAČA LQ.KRED'BK« VRATA IN OKNA malo rabljena- se kupijo, j Ponuillio na upr, »Jutra« pod »Dcmolirano«. 3291 DRVA 8290 jesensko in zimske sečnje: a) lep« debelo eepanieo nad 12 cm, b) lepo drob-neiše cepanice z 10% okrogline, kupim v 'večjih množinah. Ponudbe pod »Suma« na upr. »Jutra«. PRIKLOPNI VOZ lahek, za motorno kolo, kupim. Popis in cena na: Fr. Holchakor, Kranj 8530 STARE KNJIGE leposlovne in znanstvene, j ao kupijo po najvišjih ce-1 nah. Ponudbe pod «Knji- j ge« na podružnico »Jutra«, j Maribor. 3244 VELIKI LOKAL pripraven za kavarno, gostilno. restavracijo ali za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda 7.a več let. Ponudbe na Franjo Korent, Maribor, Smetanova ulica 48. 3513 MEBLOVANO SOBO lepo in zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. sredi mesta ali blizu vojašnico Kralja Pe tra, iščo nooženjen poruč-r.ik. — Ponudbe na upr. »Jutra« pod -Ollad po-ručnik«. MESEČNA SOBA se takoj odda. Prešernova ulica št. 54/111. 8992 LOKAL 8250 z inventarjem na promot-nem kraju z inventarjem so proda. Zraven je stanovanje. Maribor, Koroška cesta 90, Ivan Pire. GOSTILNA NA RAČUN se odda kakor tudi prostori, pripravni za trgovino, mesarijo ali prekajevalnico, za skupno prevzetje. Nahaja se v prometnem kraju v bližini rudnika. Za gostilno je položiti kavcijo 2500 Din, drugo po dogovoru. Naslov v upravnlštvu »Jutra«. 8232 STANOVANJE IN HRANO za sebe in tri otroke-dijake, išče višji državni uradnik, 42 let star, pri samostojni vdovi, odnosno gospodični. — Ponudbe pod »Primorec« na upravništvo »Jutra-«. 5906 STANOVANJE na periferiji mosta z 2 sobama* kuhinjo in pritiklinami, se zamenja z enakim ali z veliko sobo in kuhinjo v mestu. Naslov se Izve v ?.ido™ki stezi 6/1. 82G8 SOBO 3535 v mestu išče šivilja, ki je ves dan odsotna, za 1. ali 15. avgust. — Cenj. ponudi)« na upr. »Jutra« pod »Soba 8585». KUPI SE VILA z velikim vrtom v neposredni bližini Tivolija ali Blei\veisove ceste. Ponudbe na upr. »Jutra« pod sTakoj plačljivo 888». 3200 HISO 5907 z lepim vrtom in prostim stanovanjem prodam 7.a 360.000 K. Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj cone,je. Polše, Rožna dolina 106. Jaz nisem bil tu. Pismo, | katero so je vrnilo na i 4. Julija, da oddasto na I upr. »Jutra« pod »Triglav«. 3991 MLADA, INTELIGENTNA SIMPATIČNA VDOVA (po privatnem akadomiku) bi so rada seznanila z gospodom akademikom od 40 do 50 lot. Ima dvoje zelo čednih sinčkov (9 . Tajnost, zajamčena. 8216 GOSPODIČNA ki je inserirala pod šifro «Slovenka» naj nam sporoči pravi naslov, da za-moremo odi>oslati vso do-Slfl ponudbe, ali naj jih dvigne v upr. »Jutra«. KOMPANJONA S203 za dobroidočo trgovino iščm. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra« pod »Kom panjon«. FILMSKI SPECIJALIST seriozni delavec, išče finančnika B 30.000 Din k ustanovljenju filmske industrije v .Jugoslaviji. — Conj. ponndbe pod »Bodočnost« na Aloma Com-pany, anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg št 3. 3289 HESNO ZNANJE želi izoljražena, simpatična dama, lino rodbine, t ulegantnim, dobro situira nirn gospodom v starosti od 37 do 42 let. Dopise na podružnico »Jutra«, Colje ooi1 •djeabio življenje«. 8268 OBRTNIKI! Pozor na javno dražbo dne 8. t. m. ob 15 uri na Glincah St. 116. Hiša jo pripravna za vsak obrt. 8265 KOT DRUŽABNIK z gotovino 50.0000 Din >e-lim vstopiti v kalto podjetje, najraje k lesni industriji. Verziran sem v strojni, stavbeni kot lesni stroki. Ponudbe pod »Tehnik« na upr, »Jutra«. 8999 ZAMENJATI 3534 1 brač za dobro ohranjeno citre, je možno na orož-nlški nostaji Horjul pri Vrhniki Knjige za mladino : Fr. M i 1 i i n s k i: Zgodba kraljeviča Marka. Vez. Din 18-—, po poŠti Din 1'60 ■ eč. J. Šorli: Čirlmurci. 1'ovest a slikami. Bros. Din SO'—, voz. Din 25'- po poŠti llln 1'50 »eč. Fr. M i 1 č i n s k i: Tolovaj Mataj. Pravlj ca s sli kami. II. natis. Cena broS. Din 18 vez. Din 26 —, po posti Din 1'50 več J. Šorli: Bob in Tedi. Dva neucnanra Pore.it s slikami. Broš. Din 12 —, ves, Din 18 —, po pošti Din 1 '26 ve. J. \Yaschtotova: Pravljico, z večbarvnimi slikami. Vez. Uin 2?.'—, po pošti Din 1'25 teč. Č i k a J o v : Pisani oblaki. Vez. Din 14"—, po pot 11 Cika Jova: Kalamandarija. Vez. Din 12'—, po pošti Di:i '. ve?. Vse te knjigo se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 54. ^ __ -.J Podpisani izjavljam, da gosp. ISartin Pečnik ni več moj poluik in nima pravice, da inknsira mojo raiiioo. Sploh nikdar ni iinel pravico do iukasa. Prosim svoje cc-njouo oiljomalce, da vzamejo to izjavo bhi nehotno na zranjo. Ljubljana, dne 10. julija 1923 Ivan Kočevar, 1239 trgovec i vinom. Strokovnjak j za tovarno čevljev Čoh, z mnogoletno prakso v velepod-jetjih, dober kalkulant in organizator, obvladajo?, amoriško organizacijo dela in najročje produktivnosti delovne moči iSče v Jugoslaviji mesta tehniškoga vodje mohiuifike tovarne za čevlje, oziroma da U| elje tovarno. Cenjeno ponudbe pod „BepabUka Č. B." na Aloma Company, anončna in reklsrnoa drafbs, Ljnlj-ljana, Kongresni trg 8. 1209 storil faJrfsto ter se sklonil k duhovniku, da se je s čelom dotaknil duhovnikovega čelo. Tak jo bil prijateljski pozdrav familijarov sv. tribunala. Toda Frazou niti to Se ni zadoščalo: Odpel si je suknjič in koSuljo ter pokazal na svojih prsih srebrn obesek, na katerem je bila slika Krlstova, stoječa na glavi. Na Krtetovih prsih so je svetilo solnce, simbol luči ln obenem znak inkvizicije. Redovnik je gledal, a odgovoriti na to ni mogel ničesar. Frazco i>a je v tem hipu žo vedel, da redovnik ni pravi moj. V očeh mu je zagorelo in z energično gosto je potegnil Henriqueza k sebi. «Ta ni naš!* mu je sikni v ušesa. • Izdani smo! Verjemi, ta je ogleduh!» ln kakor besna zver je planil nazaj k mizi ter zakričal na redovnika: »Kdo si, lopov?» «Jaz sem služabnik božji!» je odgovoril redovnik, vstal in z imponujočo gesto položil desnico na svoje prsi. Njegova plemenita postava in blago lice sta učinkovala. Gostjo so postali pozorni, nekateri so planili na noge, ■kateri zamrmrali. Dasi izvržek človeštva, so vsi spoštovali duhovniško obleko in dali bi se razeekati na kose, predno bi dovolili, da udari Španec bnijega namestnika. To jc vedel Frazco in s peklensko zvijačo je vzkliknil k družbi: »Bratje, mar ste tako slabi katoliki, da se drznete braniti sovražnika inkvizicije?* Beseda inkvizicija je temu ljudstvu iinponirala Se bolj, kakor duhovniki in odovniki ter njihova obleka. Vsi so povesili glave in pobledeli, kakor bi ;,ilo treSčilo med nje. Niti ziniti si ni mal nihče več. Redovnik" pa so očividno ni zmenil za nikogar več ter je stopal počasi in svečanostao k izhodu. »Ne sme nam uiti! Zgrabite ga! Pokličite blriče sv. oflcijaU je kričal Frazco. »Kaj zijate? Hitro! Hitro! — Kaj? Ali se nihče no upa?» •Jaz, jaz!» jo zaklicalo dekle kakor v grozi in steklo za redovnikom. Ta pa se je na pragu okrenll, se vzpel v vsi svoji visokosti, da se je zdelo, kakor bi segal s temenom svoje glave prav do stropa, ter uprl na dekle in na vso družbo dolg, resen in hkratu očarljivo mil pogled. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega: dekle jo sklenilo roki k molitvi in padlo pred redovnika na obe koleni. In skoraj v istem hipu so iztegnili tudi vsi ostali gostje svoje roke proti redovniku, kakor bi ga rotili, naj jih varuje pred strašno silo, kateri se no upajo upirati. Menih je veličastno dvignil desnico in blagoslovil družbo. Nato se je obrnil ter izginil skozi vrata. In nihče, niti Frazco, ni več mislil na to, da bi redovnika preganjal. »Izdani smo!* je ječal Frazco, a kakor otrpel se ni mogel ganiti z mesta. »Saj ne ve ničesar,* je odgovoril Henriquez; »še ničesar nisva govorila.* Takrat šele je izginila otrplost lz Fraicovih udov. Kakor bi se prebudil iz mučnih sanj, se je ozrl začuden okrog sebe, zagledal polni vtč vina na mizi, ga nagnil in pil v dolgih požir-kih. Nato je ponudil vrč Henriquezu. »Pij, pa hajd na delo!* je vzkliknil Fraico, vrgel denar na mizo in odhajal. Vojaka Kristova, familijara Henri-quez in Fazco, sta složno ostavila krčmo. (Dalje prih.) Zvonlmlr Kosem: IVlinko (Konec.) Ob robu jase, že namenjen domov, je pa Minko nenadoma obstal in široko odprl oči. Najprvo se je globoko oddahnil, neprestano strmeč v eno in isto Bmer. Nato se mu je pričel obraz jasniti, in kmalu so se mu od veselja smejale oči. Med grmlčjem, v senci mogočne bukve, je kakor bela gozdna vila na mehkem mahu speča počivala gospodična Polda; za aeženj od nje sta ležala na tleh slamnik in solnčnik, nekoliko dalje pa je stala polna košarica borovnic. »Tudi njo je zmogla hoja . . . tudi ona je zaspala ...» je gomazelo Miu-ku toplo, kakor zadoščenje, po hrbtu navzdol. Na mah se je odvalil težki kamen z njegovega srca. Še vedno je stal na enem in istem mestu ter opazoval spečo. Tukaj na mahu, v svobodni naravi, je bila še mnogo lepša in zapeljivejša nego dopoldne na otomani; gozd jo je oblival z vso svojo svežostjo in pletel nad njo iz svojih lastnih, nežnih barv prelesten baldahin. Minko se je naenkrat zdrznil; misel, ki ga je bila tekom dneva tolikokrat nadlegovala, se je vnovič zdramila in mu pognala kri v lica. «Se enkrat bom poskusil svojo srečo! .. . Zdaj je čas za to . . . Kako rožnate so njene ustne! ... Če se mi ne posreči zda j, se mi ne bo nikoli...» Tiho, prav tiho, je stopil k ležeči; pol koraka pred njeno glavo je pokleknil na tla in dvignil roke kakor k molitvi; potem pa se je nagnil nad njen obraz in jo -vroče poljubil na ustne. Opiraje se z levloo previdno v tla, je vstal, počasi, broz šuma. Čudovita sladkost se je razlivala po njegovem telesu, kakor da je s poljubom vrod posrkaj ves napoj njene lepote in ljubezni, darovane že morda kdo vo komu in kdo ve kdaj. I kaj jo to? Ali je mogoče, da se gospodična Polda res z odprtimi, začudenimi očmi ozira nanj? Kdaj se jo zbudila? ... Ali jo je zdramil morda njegov poljub? . . . Minko je vztrepotal in zardol do ušes. Kakor tat, z napol obrnjenim životom, da bi ne videl izprašujočih go-spodičinih oči, se je korak za korakom umikal proti gošči. A prazen je bil njegov strah. »Nazaj pojdi, ti mali grešnik! . . .» ga je poklicala gospodična Polda. Odpuščajoča velikodušnost je dihala iz njenega glasu. Minko se je boječe, a vendar poslušno vrnil. Z živo zardelimi lici, še vsa vroča od spanja, je stala pred njim sveža in opojna, mereč ga od nog do glave s strogimi, zagonetnega smeha polnimi pogledi. »Minko, MiukoU je požoigala dečku z visoko dvignjenim kazalcem. «Ali ne veš, da jaz dolgov ne trpim? . . . Bliže stopi!* In gospodična Polda se je urno okle- nila z dlanmi dečkove glave, potiskaj« jo lahno vznak, se sklonila in poljubila dečka prisrčno naravnost na lica, en. krat na levo, potem še na desno. »Tako, Minko ... da boš imel tujj ti nekaj za spomin od mene . . . Samo molčati boš moral o tem kakor grob. razumeš? . . . Zdaj pa pojdiva do. mov . . . prav dobro sem 8 tukaj.* »Tudi jaz. gospodična!* »Kje imaš pa metulja?* »Ušel mi je, spak, in me tako utrudil, da sem nazaj grede zi Pa nič ne de — da sem le Vas še dobil na jasi!* In Minko je ljubeče pogledal v njem žareče oči. Stopaje ob njej z jase navzdol skoti gozd, s polno koSarico borovnic v roki, j-a pa vedno in vedno premišljeval le to-le: »Kdo bi Bi bil mislil, da zna dična Polda tako lepo poljubiti? Dvakrat me je poljubila ... in to, kako sladko iti ljubeznivo! Nikomur ne bom povedal tega doma. Zato pa 6e bom tembolj bahal v jeseni v mestu, pred sošolci . . . Kmalu, Artur, kmalu te bom dosegel, in moj romam bo lepg od tvojega in grofice Helene! Naročajte, čitajte tn razširjajte dnevnik ^ :: rxxixixxxrxrazxxx2 Standard Oil Go of Jugoslavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, paraflna, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne informacije in naročila sprejema ibm Glavno zastopstvo: G. MENARDI, LJUBLJANA, Trubarjeva ulica 2. Telefon it. 62. Naprave m sušenje sliv, naprave za luščenje graha, koruze, proaa Itd., prenosne aparate za sušenje sadja, zelenjave in žita, izdeluje kot specijalitete: IHIEDRIEH ROTTER B Co., H1EN IV., ArgentinierstFSSSB Z9. ToraiiM prostori z vodno silo pr* se oddofa takoj v najem. Ponudbe pod „Vodna sila" na Aloma Company, anončna , družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 1910 Zobni atelje! Vsa sem spada|o6a dela Iz-vrfiuje točno In solidno J. Hplbovšek Konca al o n Ir a n I zobotehnlk Zagorje ob Savi. 189« AKO HOČETE PRODAJATI v SRBIJO je neobhodno potrebno, da lnserirate v srbskih časopisih. Zato zahtevajte - i ponndbe ln proračune » pri se bo vršila v četrtek dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v Kolizeju (Kolesarska dvorana). Prodajale se bodo slike, pohištvo, vozovi, aoetelinske napeljave itd. 1238 ALOMA COMFANYrr^ Centrala Ljubljana Beograd podrožnloa Inserlraite v „Jutry"! Naročajte in širite Naročajte in širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo In prosveto, kl prinaša povesti, pesmi In članke naših najboljših pesnikov In pisateljev. — Naročnina znaša 90 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. v sredini aii na periferiji LJubljane. Ponudbe z navedbo kraja in cene je nasloviti pod „Parcele" na ALOMA COMPANY, anonč. reklam, d. z. o z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 1202 Od Di« 500.000'- nappej se išče za osnovanje importne in eksportne družbe z event. brez pisarniškega sodelovanja. Varno naložen kapital, ki se v banki obrestuje. 1'ouudbe pod »Export-Import» na Aloma Companj, anon. družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. Francoska linija najkrajša linija, samo 6 dni iez morje. Glavno a&stopstro: Sfavenska banka. d. d. i Zagreba. Vozna llilko In tozadevna pojasnila daje zastopnik 3van Kraker Ljubljana, Kolodvorska ulloa 41. Domače vesti 0 REŽIMU zadnje Base ne čuje in ne Sita toli-kakor n. pr. pred lanskimi občinskimi volitvami v Ljubljani m volitvami sploh. .Radikal i ja* je dandanes precej udomačen tenuinus za sve i — in nelegalni naslednik .režima«, r. čemer si nervoznejši gospodje še Pribičeviia mislijo zraven. Toda, — dragi M. A. Cafizelj, naj Vam o reži-11 povem domačo anekdoto: Zboruje v priljudnem kraju vinorodni Štajersko društvo splošnih potrob. Kakor je v društvenih žegah utrjena navada, poteka zborovanje smotrouo po običajnem dnevnem redu. Pozdrav dičnoga predsednika, poročila VBOsko-ti agllnlh funkcionarjev in končno debata. 8irok pojom je to, debata. V blagem narečju ga zborovalcem raztol-mači predsodnik, da zdaj lahko vsak-rl pov6, .ka Steri če». Ampak Štajerskim zborovalcem nI _) suhih [Kiinenkov. Predsednik sam tedaj vzame pisan papir, lz Ljubljane se ga je prejel od pokrajinske uprave, in >. Papir govori o novem ga »razpukSa* _. B______ rcilinu. O korporacijskih sproraembah ln predrugačeuera društvenem poslovanju. Pod novim režimom . . . zmaje predsednik z glavo: .Poznam ljudi v jubljani, samo Režima ne poznam. Vrag ga dal, Relim — to ne more biti naš človeku Saj jo vseeno, zaradi Imena! poreko rborovalci in se razhajajo. Predsednik (e pripomni, da nam zdaj poSlljajo same nove, tuje ljudi. Nato zaključi dobato in z njo zborovanje. To sem še hotel reči, dragi M. A. C.! 1 Ljubljani »te, pozdravite gospoda Reilma! ^ Skep-Sa. • Povodom francoskega narodnega praznika, v soboto, dne 14. julija, sv rršl na francoskem vicekonzulatu v Ljubljani ob 11. dopoldne oficijelni »prejem. * Proslava Jana Husa. Včeraj zve-ISer je priredila CeSka obeo v Ljubljani v restavraciji »Zvezda, proslavo velikega češkega narodnoga mučenika Jana Husa. Proslavo je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Češke obče gosp. ravnatelj Hvata.1. Nato je dl-aikl salonski orkester lz Moravskega, d se momentano nahaja na turneji v Jugoslaviji, zaigral češko in jugoslovansko narodno himno. Univerzitetni profesor dr. Burjan je imel nato Izčrp-10 predavanje o Janu Husu, v kate-:em je slavil velike zaslugo tega moža m čoškl narod. Po predavanju je gdč. Manja Ježkova iz Prage krasno dekla-Eiraia slovito Macharjevo pesem »O Husu». Vsa družba jo po deklamaclji Db spremljevanju orkestra zapela znano češko pesem: »Hranjice spUla. [»Zagorela je armada.). Na proslavi navzoče Jugoslovane je ob sklepu po-idravi! univ. prof. dr. Miroslav Kasal. Po oHeljelnem delu se Je razvila animirana prosta zabava. • Odhod kraljevskega para na Bled. »Pravda* doznava, da kralj tekom meseca julija ne pojde nikamor Iz Beograda. Povratek kraljice se pričakuje te dni. Ker je računati, da skup-šJiiia konča svoje delo do konca t. m., odpotuje kraljevski par dne 1. avgusta na Bled, kjer ostane mesec dni. * Desetletnico smrti Ljube Jovanovl-ča-čupe so proslavili včeraj njegovi prijatelji s pomenom v saborni cerkvi v Beogradu. Ljubo Jovanoviča pozna več Slovencev, kl so bili ž njim v stikih v onih časih, ko se je revolucionarna jugoslovanska Ideja začela iz Srbijo Širiti po nesvobodni Jugoslaviji. V Beogradu je začela skupina mladih udi leta 1908. izdajati prvi jugoslovanski revolucionarni list »Slovenski Jug*. Voditelj a skupine je bil pokojni Ljuba, zvesto so mu pa stali ob strani gg. Jovan Ta no vtč (danes urednik "Politike*), Ljuba NeSič (danes pomočnik ministra zunanjih zadev In polno-močni minister), njegov brat Milan (danes odvetnik v Beogradu) in mnogi togi. Romantični časi! Vsi so ostali zvesti svojim mladostnim Idealom, Ljuoa Jovanovič, ta apostol jugoslovansko misli, je pa padel kot žrtev za-Vratne kolero pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti v borbi z Bolgari v irugi balkanski vojni. Prijatelji so mu seilaj priredili desetletni pomen v beograjski saborni cerkvi. Pisec teh vrstic 'osnično obžaluje, da se tega pomena nI mogel udeležiti in izkazati na ta način čast prijatelju in voditelju svoje jugoslovanske mladosti. — M. P. * Zanimivo predavanje. Sinoči Je predaval v kazinski dvorani v Ljubljani poročnik trgovske mornarice gosp. Rudolf Crnid o našem morju. Prireditev je vršila na iulcijativo ljubljanske podružnice ».Jadranske straže* in človek bi resnično pričakoval od Ljubljančanov, da bodo pokazali več zanimanja za naša pomorska vprašanja in fla bo dvorana polna. Pa ni bila in "stane nam samo upanje, da bo pri prihodnjem predavanju veliko več publike in da jo pripisovati sinočnjo od-fr>tnost občinstva vročemu večeru, radi katerega so ljudje iskali sveži zrak. Veliko so izgubili vsi oni. ki niso Prišli poslušat nad vse zanimivo predavanje gosp. Crniča, ki je povedni nipd drugim tudi resnico, da je postala Ju-foslavija ravno radi svojih 2000 kilometrov krasno razvite morske obale velika sila, ki se pa tega sama še ved-&0 ne zaveda. Ta obala pomeni silno bogastvo, ki ga je treba le izkoristiti, Čredno pridejo tujci, ki se boli intere- sirajo za vrednosti, ki bi se dale ustvarjati ob taki morBki obali, kot je ravno naša, kateri so Italijanska obala nikakor ne more primerjatL Dobro je, da vrši »Jadranska straža* propagando za naše morje. Ta propaganda naj bo čira intenzivnejša ravno pri nas Slovencih, ki sicer ne mejimo direktno na lastno morje, ki ga bomo pa menda zelo rabili pri našem gospodarskem razvoju in nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se itkoriSča blagodat morske obale. * Kongres srednješolskih udruženj v Beogradu. Te dni se je v beograjski vseučiliš&ni avli vtžIIo letno redno zborovanje jugoslovensklh srednješolskih društev, katerih je bilo po delegatih zastopanih okrog 50. Diskusije so bilo silno živahne, posebno pa »o se mladi zborovalci razvneli glede jezika in enotne pisave. Hud incident je nastal, ko je neki govornik udrlhuil po Slovencih: začele so frčati palice, stoli, končno na se je vse spet lepo Izravnalo, kajti govornik je v trenutku izginil skozi vrata. V ostalem je simpatična skupSčina vzbudila po Beogradu dovolj interesa. * Novi tržažkl Škof. Za novega tržaškega Škofa je rimski papež imenoval dona L. F o g a r j a lz Gorice. * Tržaški »Lavoratore* ustavljen. Iz Trsta poročajo, da je tamkajšnji socijalistični dnevnik »11 Lavoratore* zaradi članka pod naslovom »Mrinja* uradno ovaden državnemu pravdnl-Stvu. Prefoktura je nato list ustavila ter s policijo zasedla uredništvo In tU-karno lista. * Za predsednllu »Narodne tiskarne* d. d. je bila izvoljen« ga, Franja dr. Tavčarjeva. * Smrtna kosa. Na Vrhniki Je premi« nul včeraj g. Andrej Grampovčan, trgovec in posestnik. Pogreb bo jutri v sre« do 15. — V nedeljo popoldne Jo v ljubljanski bolnici umrla gospa Ivana Blagajno, v visoki »tarosti 69 let. Po. greb danes ob 14. — V mariborski boU niči je umrl g. Frano Jarc, trgovec ln gostilničar v Smarjetl na Dravskem po« Iju, vrl narodnjak ln član Sokola, star ie le 22 let — V Dramljah pri Celju Je umrla gospa Ivana Sket, soproga tam« kajinjega poštarja ln trgovca. — V St. Ilju nad Mariborom je v soboto umrl visokoiolec Iv. Bauman. — Blag jim spomini * Obveznice predvojnih avstrijskih posojil. Finančna delegacija objavlja s tem uradno: Finančno ministrstvo, generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu, je z razpisom D. br. 11.309 z dne i l. junija 1923. sporočila, da v re« verzih, Izdanih strankam za odvedene obvoznice predvojnih državnih po« sojil, ne velja stavek, glaseč te «ne primajučl ovim nikakvu obavezu odnos« no isplate ovih obveznica*. Ta stavek je pač veljal za obveznice vojnih, ne velja pa sa obveznice predvojnih avstrijskih posojil. * Ljudsko gibanje v Mariboru in oko« lici Od 1. Januarja do 30. Junija Je bilo v Mariboru ln okolici rojenih 479 oseb, umrlo jih je pa 396. Porok je bilo radi pomanjkanja stanovanj le 219. Število umrlih, kakor tudi število rojenih je ugodnejše, nego je bilo lansko leto v istem času. * Potovanje v Primorje. Društvo za tujski promet objavlja na Podlagi brzo« javnega poročila Pomorske oblasti v Bakru, da je redni promet urejen z mo> tornimi ladjami (vsaka za 100 oseb), ln sicer med Bakrom, Crikvenico, Novim, Scnjem, Baško ln Rabom vsak dan, za Malinsko, Krk in Aleksandrovo vsak drugI dan z odhodom ob osmih, za Cri« kvenico in Novi pa tudi še ob 14. uri. Prevozne cene so pod kontrolo prista« niške oblasti. * Aerodrom v Novem Sadu. Minlstr« stvo vojne in mornarice je odredilo, da se aerodromska postaja v Novem Sadu primerno razširi. Za t^zadevua dela je odobren kredit v znesku 685.000 Din. * Eksperiment. Prejeli smo: Na ukaz eksperimentatorja opravil je babiške posle Inšpektorat državnih zcleznic v Ljubljani. Rodilo se je dete «sekcljski letnik*, njegovo rojstvo se je prijavilo v časopisih ln se mu poje čast in slavo ter obeta sijajno bodočnost. Dete pa ni življenja zmožno, kar je dognalo 46 že« lezničnih zdravnikov južne in državne železnice. Ima vodo v gluvi in nobena sol mu ne pomaga. Najbolje ga je hitro krstiti z Imenom: «redukcija zdravja*. Očetu nesrečnega bitja svetujemo glede preventivnih mer, d> naj preskrbi želez« ničarjem v prvi vrsti eksistenčni mini« mum, da ne bodo vsled slabosti padali pod kolesa in vsled pomanjkanja krvi v službi omedlevali. Podpisana organi« zacija obrnila se je na novoustanovlje« no generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu In Izjavila za svoje člane, da so isti pripravljeni prevzeti še nad« zorovanje stranišč, golazni, stanovanj po vagonih (katere tudi priporočamo eksperiincntatorju), ako se jim nudi vsaj nekaj plačila. Dokler Da se to nc zgodi, ostane c a v e t e v veljavi. Toli« ko v vednost tovarišem in javnosti. — Organizacija zdravnikov državne In južne žcleznlce za Slovenijo. * Odkod beseda rovaš? Jezikoslovec g. prof. Ivan Koštiul nam piše: «Na 3. strani «Jutra» št. 156. piSotc pod nadpi som »Odkod beseda rovaš* o pojmu in besedi «rova5». 1'iscc notice proglaša besedo za »staro, lepo in slovensko*. O lepoti besed sc ni mogoče prlčkati; toda kar se tiče starosti iu slavicitcte omenjene besede, o kateri se je že dosti pisalo, je dokazal Strckelj leta 1909. v mariborskem »Časopisu za zgodovino ln narodopisje*, IV. letn., da je m a d 2 a r« skega Izvora, da torej ni mogla priti v naš jezik pred XI. stoletjem! Raba rovaša je pa stara in precej internacio« nalna; poznajo ga Lahi (taglla), Francu« zl (talile), Angleži, Nemci i. dr. Madža« ri imajo poleg stotine drugih samostal« nlkov, Izvedenih z obrazilom »As iz gla« golov, tudi rov.As (zareza) od r6>ni (sta. romaclžarsko rov.nl t j. rezati). To be« ■edo so si Izposodili od njih Malorusl, Oehl, Srbohrvatl, Slovenci, Bolgari, Kumuni, Grki ln Nemci, kl rabijo izraz Rabisch, Rosch. Na Gorenjskem, Koro« Skem, Beneškem in okoli Vel. Lašč se sliii roi (skrčeno), na vzhodnem Sta« jerskem In v Prekmurju pa kakor v Dell Krajini r o v a i. Podobne besede ma. diarskega izvora so: pajdaš, kočijai, Orijaš, guljaš, oštarijaš Itd. * Zakotua nemška šola v Slovenski BIstrlcL Iz Slovenske Bistrice nam poro« čajo: Izvedeli smo, da ženr tukajšnjega nemčurakege brivca Ksulkela poučuje, ne da bi bila k temu upravičena, deco nemčurjev v ročnih delih In v nemščini Sad tega »pouka* ae ie kaže: deca je v šoli renltentna n. ram slovenskemu uči« teljstvu, govori ined seboj samo nem« ško, noče peti narodnih ln državnih himen niti v šoli, ampak ostentatlvno molči, kadar se v Soli pojejo. Kaj dela« ta nai krajnl In okrajni Šolski »vet? VpraSamo Ju, ali hočeta vršiti svojo dolžnost in preprečiti, da bi ženska, kl je zagrizena sovražnica vsega, kar je Jugoslovansko, in kl tudi morallčno ni na višku, zloraMja pouk, za katerega niti nI usposobljena, v to, da vceplja v srca mladine sovraitvo proti naiemu narodu. Čudimo se, da poillja k temu pouku svojo deco tudi g. Kofler, kl je vendor lavduien Orel In torej član ok ganlzacije, kl J* — vaaj po zatrdilu nje. nlh vodltsljav — strogo narodna. Men« da vendar ne nemiko«narodna? * Morilec pastirja Laknerja pod Vlju. čem. lz Maribora nam poročajo: Brata Anton ln Jože Gutovilk iz Meie na Koroikem sta, kakor smo ie poročali, 21. junija umorila 201e'.nega pastirja Laknerja, ki Je pasel kravo svojega go« spodarja Petra Pulkota v Rominiku pri Marenbergu. Zadrgnila sta mu vrat In ga pobila nt tla, potem pa ukradla kra« vo ln Jo prodala v VViesu z« en milijon avstrijskih kron. Orožništvo je nailo v njihovem stanovanju sliko Jožeta Gu* tovuika. Pulkotov pes je naiel truplo umorjenega pastirja, katero je bilo slcrl« to pod nekim grmom. O zločincih nI bi« lo ne duha ne sluha. Vsled tiralice, lz« dane od okrožnega sodišča v Mariboru, je bil v Gradcu prijet Jože Gutovnlk, katerega sodišče radi raznih zločinov ln radi leta 1919. Izvršenega umora Išče ie od leta 1919. Ker Je Gutovnlk Jugoslo« vanski državljan, ga bodo prepeljali v Maribor, kjer se bo zagovarjal pred po« rotniki radi različnih zločinov in radi dveh umorov. Ta fant je zelo nevaren zločinec in morilec, kajti ušel je svoj čas že iz zaporov v Celovcu ln pozneje iz zapora v Mariboru. Leta 1919. je ne« kega duhovnika, kateri je bil v službi pri mežiškem rudniku, omamil z neko dišavo ter z rdečim vinom, na kar mu je zasadil bodalo v srce, vsled česar je duhovnik kmalu umrl, on pa je pobegnil neznano kam. * Preplavala morsko ožino Vlnodol« Krk. Gospa Leopoldina Murkova, so« proga praikega odvetnika, ki se nahaja v Primorju na letovišču, je te dni pre« plavala morsko ožino med Novim in otokom Krkom, široko 14 kilometrov. Gospa, znana izvrstna plavalka, je pre« plavala ožino v štirih urah ln s tem do« segla v našem Primorju nezaslišan re. kord. S Krka se je vrnila gospa s čol« nom v Novi, kjer so jo meščani ln go« sti navdušeno pozdravili. * Z mariborskih ulic. Iz norišnice v Feldhofu pri Gradcu je pobegnil pred par dnevi neki Rudolf Bauman iz Sv. Jurija pri SI. Goricah. Ko je taval po mariborskih ulicah brez hrane in preno« čišča, ga je izsledil stražnik, kateremu je trdil, da ni pobegnil, ampak da je bil odpuščen in da sploh nI blazen. Odpo« slali so ga v pristojno občino. — Arcti« rali pa so nekega Henrika Naasa, ki sc je izdajal za zastopnika tvrdke Omcga v Zagrebu in kot tak naročil v papirni trgovini Pristrnik na Aleksandrovi cc> sti večje količine raznega papirja. Pre« den pa jc trgovka papir odposlala, jc telefonično vprašala tvrdko Ornega, čc jc res naročila papir. Tvrdki pa o na. ročilu ni bilo ničesar znano in zato so izročili Naasa sodišču, * Kaplan Josip Lovšin utonil. Kakor nam poročajo, jc v Prcserju v soboto popoldne utonil v tamkajšnjem jezeru kaplan Josip Lovšin. Sel se je kopat v jezero. Pri kopanju ga je prijel krč in našli so ga mrtvega v plitvem jezeru. Pokojnik, rodom iz Sušja pri Ribnici, je deloval v c!ihovno«pastirskl službi šele dve leti. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen. Truplo so prepeljali v Preserje, kjer je bilo včeraj ob veliki udeležbi župiiano> položeno k počitku. * Smrt v Savi. ^ Zagrebu se je v ne« deljo pri kopanju utoDil krznarski po« močnik Avgust Strugat. Njegova zaro« čenka, ki se je kopala z njim, Je gle« dala njegovo smrtno borbo, pomagati pa mu nI motila, * Tragična smrt na železniškim tiru. Prošlo nedeljo zvečer sc je v bližini ču« vainlce št. 624 na progi med Zalogom in Ljubljano prlpePa težka nesreča, kl jc zahtevala človeško žrtev. Kurjač kemie« ne tovarne v Mostah, 271etni oženjenl Martin Ztlmir, sbniujo? na PoTlansH ee« sti it. 20, se je z doma podal na delo v tovarni. Pri omenjeni čuvajnici Je sku> šal prekoračiti železnisKl tir v trenutku, ko je privozll lz Ljubljane osebni vlak, kateremu se je 2ekar sicer spretno umaknil, zagrabil pa ga je stroj, kl je od nasprotne smeri prihajal o polno pa> ro. Zelčar je prišel pod stroj. Kolesa so mu odrezala obe uogl Iu ga grozno raz> mesarih. Pokojnik, blag in vseskozi značajen mož, zapušča mlado vdevo s 6 mesecev starim otrokom brez sredstev v težavnem položaju. Dobrotnik, ki no« če biti Imenovan, nam je ze nesrečno družlnico izročil znesek 100 Din, kate« rega Izročimo svojemu namenu. * Rodbinske tragedija. Iz Subotlcc poročajo: Ključavničar Matija Takacs se je pred letom dni oženil z Gizeto Balogh. Zakon ni bil srečen. Ko se je Takacs te dni vrnil od vojakov, jc zve« del od prijateljev, da mu Je bila žena nezvesta. Pozval jo je na odgovornost ter pri tej priliki streljal lz revolverja na njo. Zadel Jo je v srce. Vsled krika Je priila v sobo služkinja, na katero je lakaos dvakrat ustrelil, vendar pa je nI zadel. Popoldne so Takacsa našli obe« Senega v njegovem vinogradu. * Tragičen samomor v Beogradu. Ka« kor javljajo lz Beograda, je v soboto zvečer na žlvinjskem sejmišču med ku« poin lesenih zabojev naiel dežurni orož« nik elegantno mlado damo, kl se je vila v amrtnlh krčih. Poleg nje je bila po« sodlca s raztopljeno sodo. Prepeljana je bila v ambulanco, a Je že na potu umrla. Dognalo se Je, da je to Seda Prendlč, ki se je proti volji staršev omožila z muslimanom Prendičem. Iz« ključena lz rodbine. Je nekaj časa bila plsarioa v ministrstvu prosvete. Kmalu pa je zbolela ln zabredla v veliko bedo. Sla je prostovoljno v smrt * Zverinski sla. Stjepan Leskovi<1 lz Jakilnoa na Hrvatskem je zadavil sto« Jega očeta Jurija ter mu prerezal na vratu glavno iUo, tako da je stari mož v groznih mukah Izdihnil. Za mirnim ln priljubljenim starcem žaluje cela vas. Morilec Je bil Izročen sodliču, Vzrok umora ni znan. * Mariborski vlomilci. Sobotno prero« kovanje vodja mariborske policije, da v Mariboru nekaj časa ne bo vlomov ln tatvin, se je slabo obneslo. Čeprav so baje pod ključem že vsi člani mari« borske Črne roke, so vendar te v ne« deljo ukradli v mestu nekemu Vollgru« berju konja te hleva. Doslej Se niso vjeli ne konja ne uzmovlča. Samohvala je torej priila nekoliko prezgodaj, * Vlom v mariborski klerikalni poso« jllnlcL Prejinjl teden Je bilo vlomljeno v mariborsko klerikalno posojilnico, kjer so tatovi odnesli 6786 Din ln mno« go raznega ženskega nakita. To dni so izsledili vlomilce ln sicer dva ključavni« čarja, nastavljena na južni železnici. Ukradeno zlatnino so ie pri njima našli ravnotako denar izvzemšl 1500 dinar« jev. Zlatnino sta imela zakopano v Bet« novskem gozdu, deloma pa je bila v za« voju, ki ga je en vlomilec shranil kot prtljago pri portlrju na glavnem kolo« dvoru. * Razne nezgode v Ljubljani. Josipu Čebulju, mestnemu delavcu, so se spla, illi konji. Pri tem je padel Čebulj raz voz ter zadobil težke notranje poškod' be. — Gad je pičil učenca ljudske iole Vinka Pokorna, ko je nabiral Jagode na Golovcu. — Marija Stelančlč, delavka v tobačni tovarni, je padla po stopnicah ter si zlomila levo roko. — Antona Po« Ijantaj ključavničarja pri MartlniiSu na Kimsk! cesti, je neznanee ▼ soboto zve« čer napadel pred kavarno Vospemlk na Starem trgu in ga sunil z nožem v levo roko. * Napad. Alojzij Cimerman, zidar pri inženjerju Ilrovatu, jc šel v noči od 8. na 9. t. m. od Sokolsko veselice v Sliki domov. Na Kavškovi costi so ga ne« znanci nenadoma napadli in ga močno poškodovali ua glavi. S čim jo bil udar« jen ne ve, ker se je pri prvem udarcu onesvestil In so ga tudi v istem stanju pripellall v bolnico. Njegovo rane sn nevarne. * Zahtevajte po vseh restavracijah ln kavarnah prvovrstna špecljalna vina r steklenicah tvrdke Gjuro Valjak. Graj« ska klet, Maribor. * Dojenčki In otroci postanejo močni po uživanju altofant* hranilne muke, kl se dobiva povsod. Glavna zaloga: dro-gerija »Adrija*, Ljubljana, Selenhurgo. va ulica. DomaČe borse / 9. julija. , ZAGREB. V efektih se je poslovalo živahno ter so posebno arbitražne vTod> nosti porasle. V devizah je ie pred, bor« zo nastopilo lahno oslabljenje tr>£ajev, na borzi so tečaji dalje nazadovali. Pro« met Je bil živaheu, zlasti v de viri Pra« ga. Notirale so dovizo: Auirterdam 3760—3775, Dunaj 0.1335—0.135, Berlin 0.0375—0.04, Budlrapeita 1.09—-'i. 13, Bu« kareita 47.5—48.5, Italija 401—404. Lon< don 435.5—436.5, Newyork 95—96, Pariz 552.5—557.5, Praga 292-294, Švica 1637.5 do 1645, Variava 0.09—0.0925; valuto: avstrijske krone 0.134—0.1?,5, levi 0—89, francoski franki 542.5—547.5, napoleon« dori 0—360, nemške marke 0.06—0, so« vorelgne 0—440, švicarski franki 0—1630: efekti: Jugoslavenska banka 122—126, Ljubljanska kreditna banka 220—230, Proitedloua 1020—1025, Slavonska baru ka 105—106, Trboveljzka premogokopn* d. d. 1950—1075. y BEOGRAD. Blaga dovolj, Izvzemll Praga Vse slabe devize so v naraiča> nju, le Berlin nestalen. V tukajšnjih borznih krogih smatrajo, da Ima oslabi ljenje dinarja v Oarihu svoj vzrok t špekulaciji nekaterih zagrebških banki U mečejo na inozemska tržišča večjo količine dinarjev. Po borzi ao bile det vize čvrstejie. Notirale ao devize: Lom don 437.35-4375. Pariz 553—554, Nevn york 95.1—95.5, 2enova 1639—1640, MM lan 403—404, Praga 293.5—294, Beril« 0.04—0.041, Dunaj 0.134 -0.13425, Buko« rešta 46.25-46.75, Budimpeita 1.13—1.13 Amsterdam ponudba 3800; valute: do* lar 94.25—95, lire povpraševanje 400, loji 46—47, češkoslovaške krone 292 do 294. levi 86— 90; efekti sodemodstotno posojilo 73.5—74. ---- , .M.,:,- Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jntra*, Odgovorni nredn''t Pr. Brozovlč, Kompanjon za dobro Idočo tvornico v Sloveniji ••» SSi ^ A «3 e* Ponudbo pod ,,200" jis Aloina Companj, trg H. S. dr. z o. a. v Ljnbl janl, Kongresni trg V imenu družine in sorodnikov naznanjam, da je v nedeljo dne 8. t m. ob 1. uri popoldne amrla moja ljuba mati Ivana Blaganje v 69. letu starosti. Pogreb bo v torek dne 10. jnlija ob 2. tiri popoldne iz splošno boinice k Sv. Križu. V Ljubljani, dno 9. julija 1923. 1234 Janko Blaganje. Ivanka Grampovčan, roj. Žitko naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, brat, stric, zet in svak, gospod Hej tapon trgovec in posestnik po mučni bolezni, previden s tolaZili sv. vere, danes - B8. letu svoje starosti mirno preminul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo, 11. julija ob treh popoldne iz hiSe žalosti na domače pokopališče. Vrhnika, dne 9. julija 1923. Žalujoči ostali. ■ >< (•uksembiirlko poročilo o I. poslov, vse-sokofskem zletu w U Lo Gjmnaste Luxenbourgeote, oflciel-»o glasilo !uk«onbur8ke telovadne zveze prinaša v 8. — B. številki 1028 poročilo o mednarodni tekmi in o L jugoelovon-ekem vsesokolekem zletu v Ljubljani le. ta 1928 izpod peresa P. Hentges-a. ki je bil sodnik pri mednarodni tekmi v Ljub. ljani. Iz poročila, nepristranskega strokovnjaka prlobčujemo najzanimivejše od Btavke. Mednarodna tekma jo bila vzorno or. ganizirana. Takoj spočetka smo čutili, da so Cehi in Jugosloveul daloč pred drugimi tekmovalci ln da se bo bojeval boj ia prvenstvo med tema dvema vrstama, med tem ko si bodo Belgijci ln Luksenburžanl delili zadnji mesti. Francozi prvi dan dopoldne še niso nastopili. 2e pri prostih vajah se je pokazala strunmost Cehov in Jugoelovenov napram slabemu držanju Luksenburžanov. CTi so imeli vrhutega nesrečo, da sta, dra najboljša tekmovalca ponesrečila, tako d&\ je moral eden takoj odstopiti, drugi je .v® hs s težavo zdržal pri tekmi. Hent-ges zastopa stališče, da naj se pri mednarodnih tekmah uvede za proste vaje isti predpis kakor za, orodne vaje, to jo ona predpisana prosta vaja in eua prostovoljna. Dalje se zavarujo proti očitkom ner.iristranosti sodnikov in obžaluje da vsako drugo mednarodno telovadno tekmo iiipodrine olimpijada, češ da pri mednarodni teiov. tekmi tekmujejo najboljši telesno harmonično izvežbani ljudje, pri olfmpijadi pa akrobati, kar je diametralna razlika. O vsesokolskem zletu pa poroča takole: Ze dva dni pred slavnostnim dnevom je mrgolelo v mestu mnogo Sokolov lz vseh delov Jugoslavije in Češko v oni slikoviti uniformi, ki jo že odprej dobro poznamo. Presenetilo nas je, da smo videli te dni le ntalo moških v civilni obleki, skoraj vsi so nosili sokolski kroj, od najvišjega dostojanstvenika do navadnega meščana, vsak je bil ponosen, da je javno nastopal v sokolski obleki. Telo-vadišče je bilo v celoti umetniška stav. ba, teren do skrajnosti točno izniveliran. Celotno telovadišče je veljalo 1 in četrt milijona K. (Tu se je poročevalec visoko zmotil). Nastop je pričel točno ob treh. ■V vzornem redu so vkorakale čete telovadcev in izvedle komplicirane nastope •k prostim vajam, ki so jih izvajali telo. vadci na godbo brez vsakega poveljevanja, fe izvzamemo signale s trobko, kl jih jo dal načelnik ob začetku vsake vaje, stoječ visoko nad tribunami. Takoj nato sledijo vaje članic v istem čudovitem ritmu, v neomajanem redu in z isto osupljivo sigurnostjo kakor pri članih. Enako oceni poročevalec nastop Cehov na 10 brnel(jah in vaje Cehlnj s kiji ter vaje »Naprej*. Zvečer je bil čaBteu večer v Kazini na j.žt tujim narodom. Prisrčnost, s katero so nae sprejeli, presega vse kar 6mo po dosedanjih dogodkih mogli pričakovati. Ko popiše nastop vojaštva, naraščaja in telovadcev v hrvaških narodnih nošah v pondeljek dne 14. avgusta, pravi: Vsi ti naetopi so tako umetniško in tehnično najpopolnejše sestavljeni, so tako precizno izvedeni in nudijo pod zvoki čudovito prilagodene godbe gmljivo in naravno lepo sliko veselja, zdravja elegance in navdušenja za skupni ideal, da sem pod vplivom vseh teh vtisov zabel ježil v evo jo bilježnico:: »Jugoslovenski vaditelji in telovadci so pesniki*. Zvečer nas je povabil ljubljanski Sokol na majhno slavlje v ožjem krogu. Na zračnem prostoru Tabor ima to dru. štvo krasno telovadlš&e i tribuno hi z godbenlm kioskom. Ta večer je bil ves prostor z raznobarvnimi lučmi čarobno rarevelljon. Kar smo tu videli na svojo lastne oči, kar je izvajalo eno samo dru Stvo to je vrhunec, ki je sploh dosegljiv. Vaje na orodju, 6kupne proste vaje, Igre, rajalnl nastopi in petje se je vrstilo v pisanem razporedu. Skupina telovadcev ln telovadk je Izvajalo rajanje s prostimi vajami na Gunodov valček lz Fausta. Ni bil to banalni balet, ampak prava telovadba, harmonične telesne vaje zdaj hitre, zdaj počasne, zdaj krepke zdaj elegantne zdaj vlečene zdaj plešoče, prava pesniška kompozicija. Nastopile so deklice, majhne, kl so znale komaj dobro hoditi pele ao ln plesale tako fino ln ljubko, da niti an-geljl v nebesih ne morejo lepše In njih navdušenje nam je povzročalo solze ve. selja v oči. Poročilo zaključuje: Od čeških ln jugo slovenskih Sokolov se moramo še mnogo naučiti, zakaj brez dvoma so daleč pred nami. Posebno Jugosloveni so s svojim vsesokolskim zletom storili velik korak naprej. V sokolski organizaciji je velik del morallčne in fizične moči tega naroda. Navedli smo najmarkantnejše stavke iz tega dolgega poročila, da pokažemo, kako sodijo o našem delu tuji nepristran ski strokovnjaki. — Sodaj pa čltajte poročila naših domačih nasprotnikov, ki opičje posnemajo vse, kar vidijo pri 8o-kolstvu, obenem pa v svojem domišljavem strokovnjaštvu — ker pravi strokovnjaki itak niso — kritizirajo In hočejo uničiti vse vzvišeno sokolsko delo. Obrtniški shod v Beltincih Beltinci, 5. julija- Beltinci so oni kraj našega Prekmur-ja, kjer se je slovenska narodna zavednost od nekdaj najkrepkeje držala. Telesno zdrav in duševno razvit narod se je v tej okolici uspešno upiral v sena poskusom potujčenja, katero je vsled silnega pritiska s strani bivše ogrske vlado v drugih krajih žal le prehitro napredovalo. Boltinška, okolica je po svetovni vojni z odkritosrčno radostjo pozdravila osvoboditev in po raznih, krat-kodobnih prevratnih režimih sledečo združitev s Slovenijo, s katero je vkljub premnogim, žal še danes obstoječim prometnim ovirani takoj navezala ozke stike. Jedro narodno-zavednega prebivalstva v tem kraju tvori obrtništvo, katero jo v Beltincih samih kakor tudi v bližnjih vaseh precej gosto naseljena Kdor pozna zavednost in naprednost tega obrtništva, se ne bo čudil, da je baš v Beltincih bilo pred dvema letoma kot prva obrtniška društvena organizacija ustanovljeno obrtno društvo za Prek-murje, katero se ob požrtvovalnem delu svojih ustanoviteljev, posebno g. Ivana Neubauerja In tajnika g. Vekoslava Kralja krepko drži in marljivo deluje. To društvo si je koj ob postanku stavilo za glavno nalogo širiti stanovski tisk med člani ter ustanoviti v Beltincih bralno društvo ln nadaljevalno šolo za vajence. Temeu lepemu kulturnemu namenu je bilo posvečeno vse dosedanje društveno delovanje, katero mora odobravati vsak iskren državljan ln podpirati vsaka oblast. In vendar so se našle oblasti, katere ovirajo tudi tako delo. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti je za 8. ju nija prijavljeno društveno vrtno veselico, koje eventualni prebitek je glasom objave ln glasom razposlanih lepakov bil določen za obrtno-nadaljevalno šolo, zadnji dan, t ). t. junija potom fftcdai-merlje prepovedalo ln Je to prepoved na pismeni protest društva potrdil tudi oddelek za notranje zadove pri pokrajinski upravi, ne da bi se društvu do danes bil naznanil vzrok zabrane. Da je to postopanj© oblasti povzročilo med obrtništvom veliko ogorčenje, posebno icer m i« u ta način namesto dobička za obrtno-nadaljevalno šolo povzročili društvu vellld stroški. Je čisto razumljivo. Temu ogorčenju je društvo dalo duška na obrtniškem zborovanju dne 1. julija, katerega so se poleg mnogoštevilnega zavednega obrtništva iz beltlnškega okoliša in Mureke Sobote udeležili tudi komisar Založnik imenom oddelka ministrstva trgovine ln industrije, dr. Pretnar imenom Trgovske in obrtniške zbornice ter dr. Vesnik lz Murske Sobote. Poleg zelo poučnega referata g. doktorja Pretnarja o davkih in nič manj zanimivega referata g. komisarja Založnika o pomenu in ustroju obrtnih nadaljevalnih šol ter važnosti obrtniških organizacij ee jo po jedrnatem govoru g. dr. Vesnika slišalo v debati več prav pikrih očitkov, na račun otve oblasti, katera bi bila sama v odlični meri poklicana. da se briga za šolsko izobrazbo obrtniškega naraščaja, pa ne le sama ničesar ne stori v tem pogledu, marveč celo ovira pri tozadevnem delu požrtvovalne stanovske organizacije, katere to brigo vodijo namesto oblasti, ln jemlje obrtništvu še ono trohico veselja do dela, ld si ga je v sedanjih težavnih razmerah še ohranilo. Soglasno je bilo sprejetih več resolucij in so zborovalcl skleniti, že enkrat zabranjeno veselico vsekakor prirediti meseca avgusta in je zasigurano za takrat baš zaradi ovir, ki jih dela okrajno glavarstvo, izredno mnogoštevilno udeležbo. Zgoraj navedena neutemeljena prepoved pa pomeni za Prekmurje kulturen škandal, za katerega bo društvo na vsak način zahtevalo še pojasnila in zadoščenja. To naj vesta gospoda Li-povščak in Bratina, katerima bi očividno namesto strogo stanovskega obrtnega društva bolje ugajala v Beltincih kaka politična obrtna zveza. na trfturna zabava. Na sporedu Je oOo poleg predavanja g. dr. Savlča o Vidovem dnevu in par lepih doklamaclj, kl so jih Izvajali tamkajšnji pacijenti, tudi prvič uprizorjena igra Milčinskega »Veseloigra o žalostni princesi«, igra se je izvajala jako precizno. Največja zasluga gre režiserki gdč. gospodarici zdravilišča. kl ae je največ žrtvovala, da je igra res dobro uspela. G. asistent Vardol jo izwstno rešil vlogo kmeza, kakor tudi g. Rogulja vlogo grofa. Salve smeha sta vzbudila gg. učitelja Furlani v vlogi Pavluie In Bačič kot čarovnik »Kala-jnon*. Povoljno je rešila tudi gdč. Za-kelj svojo nalogo kot princesa. Izvrstno je pogodil princa g. Kunčič in oprodo g. Beriizg. Sploh so pa bili vsi igralci na mestu. Želeti bi bilo, da bi se slične prireditve pogostoma vršilo. BELTINCI V PREKMURJU. Kakor vsako leto, se je tudi letos pri nas proslavil Vidov dan na običajen način s službo božjo za padle junako. Ta dan se je madžaronstvo nekaterih vplivnih oseb očitno pokazalo. Ko so ob koncu sv. maše začeli peti državno liimno »Bože pravde«, se je g. župnik Vadovič demonstrativno odstranil izpred oltarja ln takoj za njim je šel lz cerkve še dr. Ko-lar, okrožni zdravnik. Ta dva gospoda sta očitno pokazala, da sta proti naši mladi državi. Povejta nam, gospoda, kaj bi se zgodilo z vama, Se bi so drzni- la kaj takega storiti pod tov Mm tua^, sklm režimom ali pa celo v sedanji M^ žar ski f Razpošiljam vsak dan vsako mno žino novega krompirja po najnižji dnevni ceni, nadalje pravo maslo it bučno olje. Oskar Maric, Ptuj, 1237 Telefon 88. Kupi sos Črne čeinje (dobro ao tudi divje drobnice) in borovnloe, večjo množino, maline (toč vagonov). Ponudbe i navedbo najnižjih cen, postat ijeno franko oddajna postaja t lastni posoi ali brez nje na Srečko Potnik, tvornic sadnih sokov, esenc in ekstraktov, Ljubljani i28o Metelkova ulica. leven Maribora «e zaradi smrti ta kaj proda. Poleg j« tndi stane vanje. 1288 Več pove podružnica »Jutra« r Msriboti Dopisi RADEČE PRI ZID. MOSTU. Naše gasilno društvo je priredilo dne 1. julija društveno veselico, ki jo prav lepo uspela. Zlasti gmotni rezultat Je povoljen, za kar gre zahvala pred vsem požrtvovalnemu trudu na-šili dam, ki se niso strašilo dela in napora. A tudi člani so bili zelo delavni, želeti U bilo le, da bi si bili v tem vsi enaki in ne bi nekateri gedali lo od strani. Odbor so tem potom ponovno zahvaljuje vsem, kl so pripomogli lepemu uspehu. KRŠKO. Posrečeno idejo umetniških turnej po podeželskih odrih pozdravljamo najiskrenoje. Saj nudi verziran igralec tudi manj premožnim deželanom prvovrsten umetniški užitek. Ga. Bukše-kova in g. Bratina sta ustvarila v SchOnherrjevem »Ono« kreacije, k katerim jima mora pisatelj samo častita-ti. Izredno globoko zasnovana delaSchOn herrjeva so našla mojstra v interpretaciji V podrobno kritiko so ne spuščamo, saj je zaslužene hvalo v časopisju dovolj. Za Izredno kvaliteto predstave Je bilo izredno malo publike. Gledalcem polagam na srce več točnosti Ne samo, da vpliva neopravičljivo zakasnenje neugodno na igralce, zahteva takt. da se igro ne moti in točne obiskovalce ne pusti nepotrebno čakati. R. E—r. T0P0LSCICA. Na Vidov dan se je vršila v tukajšnjem zdravilišču prav mič- s t«a iiii) 'saj a® ^ a® BMMBBM > Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaSa tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman „Z ognjem in mečem", katerega dve slovenski izdaji sta bili le davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo osem snopičev. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v LjubUani, Prešernova ulica 54. ii 00 Z z z z 0i> e,M 00 Z % z % z f." 00 f0 00 00 00 Z z z z z z z % z p z z prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjsM, šesitj&ssški in vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpe&ava na debelo inozamski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora tWpS°nr„o6a Xa£elioslovaSki in angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: 17 ttj M »j. 0» 00 *J> *< n 0» 0(i i* "J »p 0« ** t" 'J *V Z v Jf » Z 00 0t % % 0« 0D 0f 0t "t. 0f Prometni zavod za premog, d. d. centrala v ljubljen!, MikleRim e, 15 /I!, Podružnica v novem Sada (Slika). 00*00 0000000000000*0 f0f>*01'00000s>000000>i»!l>0000 0000? ■ ižl m .^i m iir ^.f!. ^ M .ti' ji f* r^jiS.^ ««^»MiTžni ^.ižm ■« S ?!